Spoštovane članice in člani Komisije za nadzor javnih financ, spoštovani gostje in vsi tisti tudi, ki spremljate današnjo sejo preko televizijskih ekranov, torej pričenjam 2. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da so zadržani oziroma da se seje ne morejo udeležiti poslanke in poslanci, ki jih potem nadomeščajo druge poslanke in poslanci, in sicer Tatjana Greif nadomešča Milana Jakopoviča, Miha Lamut nadomešča gospo Andrejo Živic in Lenart Žavbi nadomešča Rastislava Vrečka.

S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje Komisije za nadzor javnih financ. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo, je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s samim sklicem seje.

Torej, prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2021.

Komisija obravnava zaključni račun kot matično delovno telo.

Za obravnavo te točke smo prejeli naslednja gradiva, in sicer celotno gradivo predloga zaključnega računa z dne 30. 9. 2022, ki je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. V tiskani obliki smo tudi prejeli spremni dopis Vlade, kazalo vsebine in tabelarni del predloga zaključnega računa, tako posebni kot splošni del, nato je tudi del predloga zaključnega računa, ki se nanaša na Slovensko obveščevalno varnostno agencijo, to smo prejeli proti podpisu, saj je označeno s stopnjo tajnosti interno. Nato smo prejeli, sestavni del gradiva je torej tudi revizijsko poročilo Računskega sodišča o predlogu zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2021 in nenazadnje mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 24. 10. 2022 in je prav tako objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Zdaj eno posebno obvestilo. Vse poslanke in poslance, goste, ki boste razpravljali o zaključnem računu, samo prosim, da me v primeru, da boste želeli govoriti o gradivu, ki je označeno s stopnjo tajnosti, se pravi interno, da me pač o tem opozorite. V tem primeru bomo sejo zaprli za javnost in jo prekinili. Torej, k tej točki dnevnega reda smo vabili predsednika Vlade, dr. Roberta Goloba, ki se je opravičil, ministra za finance, gospoda Klemna Boštjančiča, ki se je prav tako opravičil, gospo Sanjo Ajanović Hovnik, ministrico za javno upravo, gospo Jano Ahčin, predsednico Računskega sodišča, Vlado, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za javno upravo, Računsko sodišče ter Komisijo Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

Kot je običajno, za uvodno predstavitev predloga zaključnega računa proračuna Vlade Republike Slovenije za leto 2022, dajem najprej besedo predstavnicam in predstavnikom Vlade, sprva seveda Ministrstvu za finance, in sicer mag. Saši Jazbec, državni sekretarki.

Izvolite, beseda je vaša.

Spoštovani predsednik, spoštovane članice in člani, dobro jutro.

Najlepša hvala za besedo.

Pred vami je predlog zaključnega računa državnega proračuna za leto 2021, ki ga je Vlada skupaj z dokončnim poročilom Računskega sodišča predložila Državnemu zboru v sprejem. Zaključni račun vsebuje opredelitev makroekonomskih izhodišč na katerih je bil proračun v bistvu jeseni 2020 sestavljen, in pa tudi dejansko gospodarsko sliko, ki se je zgodila v letu, ko je bil ta proračun potem izvršen. Potem vsebuje poročilo o realizaciji prejemkov in izdatkov državnega proračuna o primanjkljaju in o zadolževanju ter seveda obrazložitev posameznih pomembnejših odstopanj med sprejetim in realiziranim proračunom. Poleg obrazložitev splošnega in posebnega dela, zajema tudi obrazložitve izvajanja načrta razvojnih programov, se pravi, posameznih vsebin znotraj proračuna, potem podatkov iz bilance stanja in pa tudi obrazložitve poročila o upravljanju denarnih sredstev enotnega zakladniškega računa. To je proračun ene druge vlade iz enega drugega obdobja. Številke so že dolgo jasne. Zdaj smo v končni fazi novembra 2022, ki se v bistvu izteka že en nov proračun, zato bi jaz za uvod povedala samo še to, da so bili prihodki v letu 2021 realizirani v višini 11,2 milijarde evrov, kar je bilo več kot je bilo načrtovano v sprejetem proračunu. Da so bili odhodki realizirani v višini 14,3 milijarde, kar je tudi 785 milijonov več oziroma 5,8 % več kot je bilo s predlogom proračuna načrtovano, in da je primanjkljaj znašal 3,1 milijarde evrov oziroma da je bil tudi primanjkljaj višji od tistega, ki ga je Državni zbor določil, ko je sprejemal oziroma ko je odločal o tem proračunu.

V B bilanci je bilo zabeleženih 24,6 milijonov prejemkov in pa 309 milijonov izdatkov, kar je bilo nekje v skladu z načrti. Prav tako pa v C bilanci oziroma v računu financiranja je izkazano, da se je država zadolžila za 4,9 milijard evrov, da je od tega za 3,4 milijarde odplačala dolg, se pravi dolg, ki je zapadel, in da se je za milijardo 800, da se je znižalo stanje sredstev na računu, tako da je v bistvu dolg državnega proračuna na zadnji dan decembra lani je znašal 35,9 milijard evra oziroma 69 % bruto domačega proizvoda.

Znotraj teh številk bi omenila, da so bili en pomemben delež so bili ukrepi za omilitev epidemije in sicer, poleg sedmih protikoronskih paketov iz leta 2020, so se v letu 2021 financirali tudi novi protikoronski ukrepi, še trije so bili sprejeti v letu 2021, tako da je bilo znotraj teh številk o katerih sem govorila, je bilo za Covid, za odpravo posledic namenjeno 2,8 milijarde evrov. Poleg teh številk, ki sem jih omenila, so pa priloga zaključnega računa tudi letna poročila javnih skladov in javnih agencij, torej Zavoda za zaposlovanje, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ZZZS, v bistvu 27 letnih poročil je sestavni del tega paketa in skupaj so te institucionalne enote katerih poročila so priložena, so ustvarila 62 milijonov presežka. Se pravi, to so te enote, ki skupaj z državnim proračunom in še z drugimi enotami potem tvorijo sektor država, ki je potem primerljiv z drugimi evropskimi državami glede višine javnofinančnega salda in dolga. Poleg teh poročil je pa v bistvu priloženo in pri tej točki boste obravnavali tudi še poročilo o davčnih izdatkih v letu 2020, ta se pač toliko za nazaj računajo. Potem poročilo Finančne uprave o stanju in gibanju davčnega dolga po stanju na dan 31. december, potem pa še dve poročili o razpolaganju s stvarnim premoženjem države in pa analiza plač v javnem sektorju.

Računsko sodišče je predlog zaključnega računa revidiralo in je izdalo pozitivno mnenje na splošni del, torej na del glede izvrševanja, torej glede pravilnosti izvrševanja, je pa izdalo mnenje s pridržkom, ker so bila ugotovljena nekatera neskladja, tako da, jaz bi se tukaj ustavila, seveda smo za vaša vprašanja na voljo s kolegi.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Sedaj dajem besedo naprej, predstavnikom Vlade, državnemu sekretarju na Ministrstvu za javno upravo, da ne bo pomote.

Izvolite.

Predsedujoči, hvala za besedo.

Dobro jutro prisotnim.

Rad bi podal samo poročilo o gibanju plač med leti 2020 in 2021, ker je to naloga MJU kot skrbnika plač in ker je to poročilo Vlada dolžna predložiti Državnemu zboru skupaj z zaključnim računom proračuna Republike Slovenije. Analizo plač smo zajemali iz baze podatkov ISPAP, nanaša se na obdobje od januarja do decembra 2021 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2020. Analiza proučuje proračun, podatke proračunskih uporabnikov o osnovnih plačah, dodatkih, delovni uspešnosti, izplačilih za delo preko polnega delovnega časa in dežurstev ter število zaposlenih glede na časovno obdobje po podskupinah dejavnosti RPU, plačnih podskupinah in tarifnih razredih. Analiza temelji na podatkih iz PAP, kamor uporabniki proračuna RS posredujejo podatke v skladu s predpisano metodologijo in pa ta analiza, kot sem omenil, se nanaša na leto 2021 v primerjavi z letom 2020. Ugotavljamo povečanje mase bruto plač za leto 2021 v primerjavi z letom 2020 za 9,8 %, povečanje števila zaposlenih oseb za 1,5 % in pa število zaposlenih na podlagi opravljenih ur za 2 %, ter zvišanje povprečne mesečne plače za 7 %, kot bo pojasnjeno, analiza vključuje vse elemente, ki so na te plače vplivali, tako da stanje ni takšno kot se mogoče na prvi pogled sliši. Na povišanje v letu 2021 bo pomembno vplivala izplačila dodatkov, ki so povezana s pojavom epidemije Covid. V precejšnjem znesku je bil izplačan dodatek za delo v rizičnih razmerah, hkrati pa so bile z interventno zakonodajo v zvezi z obvladovanjem epidemije uvedeni in izplačani novi dodatki. Na povišanje v leto 2021 pomembno vplivajo tudi naslednji dejavniki. Pričelo se je izplačevanje redne delovne uspešnosti, ki se je za leto 2021 izplačevala celo leto, medtem ko se je za leto 2020 izplačala samo v drugi polovici leta in je seveda vplivala tudi na povečanje v letu 2021. Pričelo se je izplačevanje delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence, kjer v drugi polovici 2020 in 2021 ni več veljala omejitev pri porabi sredstev iz prihrankov, nato nove uvrstitve delovnih mest v plačne razrede v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter za zaposlene v zdravstveni negi. Napredovanja javnih uslužbencev in pravosodnih funkcionarjev v višji plačni razred, naziv oziroma višji naziv, povečano število zaposlenih na podlagi ur in pa seveda aktivnosti, povezane s predsedovanjem Slovenije Svetu Evropske unije.

Poudariti je potrebno, da višina izplačil delovne uspešnosti za leto 2020 in 2021 med leti ni najbolj primerljiva, saj se je redna delovna uspešnost za leto 2020 obračunavala le za pol leta, medtem ko se je za leto 2021 obračunavala za celo leto. Poleg tega velik delež mase izplačil za leto 2020 ni bil izplačan pri plačah za to leto, ampak pri plačah za leto 2021. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da se je za izplačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog od 1. julija 2020 ni več omejevalo z uporabo samo 40 odstotkov prihrankov, kot jih določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju in pa na maso izplačil delovne uspešnosti je imel vpliv tudi zamik iz plačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih.

To je s strani moje v to.

Hvala za besedo.

Najlepša hvala.

Sedaj pa dajem besedo predstavnici Računskega sodišča Republike Slovenije, tako da izvolite, beseda je vaša.

Lepo pozdravljeni!

Spoštovani predsednik, spoštovani člani odbora, hvala za besedo!

(Mojca Planinšek, namestnica predsednice Računskega sodišča.)

Na kratko bom predstavila našo revizijo predloga zaključnega računa Republike Slovenije, to je revizija, ki jo Računsko sodišče izvaja vsako leto, ker je obvezna revizija. Računsko sodišče je revidiralo Predlog zaključnega računa Republike Slovenije za leto 2021 in pa pravilnost izvršitve državnega proračuna za leto 2021. Cilja te revizije sta bila dva, in sicer izrek mnenja o predlogu splošnega dela predloga zaključnega računa in pa izrek mnenja o pravilnosti izvršitve državnega proračuna.

O prvem delu smo izrekli pozitivno mnenje, kot je bilo danes že poudarjeno in to je mnenje, ki ga Računsko sodišče v tem delu proračuna izreka že zadnja tri leta. Pozna se, da se ta revizija izvaja vsako leto in da se pač število napak pri izvršitvi proračuna zmanjšuje, je pa zelo pomembno, da vsako leto opozorimo tudi na izjeme od okvira računovodskega poročanja, ki je predpisan z Zakonom o javnih financah in pa Zakonom o računovodstvu. Namreč, nekateri drugi zakoni predpisujejo izjeme od popolnosti izkazovanja prejemkov in izdatkov, kar pa, kar delno vpliva potem tudi na to, da posamezni prihodki in odhodki v proračunu niso celovito izkazani. Na to opozorimo vsako leto, ne vpliva pa to na izrek mnenja.

Naslednji element pa je izrek mnenja o pravilnosti poslovanja, to se pravi o skladnosti poslovanja z zakoni. V tem delu proračuna smo izrekli mnenje s pridržkom. Razlog za to so nekatere ugotovljene nepravilnosti pri spoštovanju zakonodaje, in sicer največ nepravilnosti je bilo ugotovljeno na področju transferov, na področju nespoštovanja določb Zakona o javnih financah, ugotovili smo pomanjkljivosti pri nespoštovanju določil pogodb, prav tako smo ugotovili pomanjkljivosti pri izvajanju nadzora nad dodeljevanjem transferov, potem nepravilnosti pri izplačilih s področja interventnih ukrepov za zajezitev epidemije Covida. Naslednje nepravilnosti se nanašajo na področje odhodkov, in sicer smo ugotovili nekatere nepravilnosti pri spoštovanju določb Zakona o javnih financah in pa nepravilnosti pri oddaji javnih naročil. Kot že rečeno, je vse navedeno rezultiralo v mnenju s pridržkom. Tudi tu je potrebno poudariti, da zaradi vsakoletne revizije se število nepravilnosti zmanjšuje, toda kljub temu je še vedno takšno, da na koncu rezultira v izreku mnenja s pridržkom.

Izpostavila bi še mogoče tri elemente, glede te revizije, na katere bi želeli posebej opozoriti, in sicer na enega sem v bistvu že opozorila, to se pravi na izjeme od popolnosti izkazovanja podatkov, ta del se nanaša pretežno na računovodske izkaze. Potem imamo še pa področje sredstev Evropske unije. V tem delu smo ugotovili precejšnjo razliko med načrtovanimi in realiziranimi sredstvi, medtem ko je bilo v proračunu načrtovano 1,6 milijarde prihodkov od sredstev Evropske unije, smo jih dejansko realizirali zgolj slabo milijardo, kar pomeni kar precejšnjo razliko. Menimo, da je velik del te razlike posledica pomanjkljivosti pri načrtovanju, seveda so tudi še drugi razlogi, prepočasne aktivnosti pri izvedbi postopkov javnih naročil, dolgotrajni postopki pri pridobivanju okoljevarstvenih soglasij in pa različne druge težave. Menimo pa, da bi temu področju bilo potrebno nameniti več pozornosti; nenazadnje na to opozarjamo vsako leto.

Še en element pri prihodkih proračuna. Vlada osem let po zakonsko predpisanem roku še ni sprejela podzakonskega akta, v katerem bi predpisala podrobnejša merila na področju vodnih dovoljenj. Posledica tega je, da zakonsko predpisane dajatve še vedno ni mogoče odmerjati in zaračunavati imetnikom vodnih dovoljenj. Tudi na tem področju Računsko sodišče trenutno izvaja posebno revizijo, ki bo zaključena, predvidevamo, v roku pol leta.

Potem pa je še tukaj področje najemnin od oddaje stvarnega premoženja. V skladu z Zakonom o javnih financah naj bi te najemnine bile prihodek državnega proračuna, vendar v praksi temu ni tako in ti prihodki niso izkazani v državnem proračunu, pač pa pri posameznih javnih zavodih. Ocenjujemo, da so zaradi tega prihodki državnega proračuna nižji za približno 4 milijone, in tudi to je eno področje, na katerega Računsko sodišče opozarja že dlje časa.

Za uvod menim, da bi bilo to dovolj, če bodo pa še kakšna podrobnejša vprašanja, sva seveda s kolegico vrhovno državno revizorko na razpolago v nadaljevanju.

Najlepša hvala.

Besedo dajem še, če želi, seveda, predsednici Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance mag. Mariji Lah. (Ni prisotna.) Ni prisoten predstavnik Državnega sveta.

Najlepša hvala vsem vabljenim za predstavitev stališč glede zaključnega računa 2021.

Preden odprem razpravo poslank in poslancev, bi jaz bil zelo kratek. In sicer, glejte, gre pač za fakte, ki smo jih imeli v letu 2021, gre tudi za sprejemljive okoliščine, ki so se dogajale. Ampak ene in iste napake se pa, ne glede na to, gospa državna sekretarka, odkar se midva videvava, mislim, da od leta 2015 naprej, gre običajno, kar je tudi predstavnica Računskega sodišča dejala, za ene in iste stvari, ene in iste napake, ki se vlečejo. Teh napak je, če jaz prav razumem, vedno manj. In tu bi želel opozoriti, čisto na administrativni ravni, da bo enkrat moralo tudi Ministrstvo za finance na tej uradniški ravni spremeniti, se pravi, odpravljati napake. Jaz sem prebral oziroma se spomnim, da smo na Komisiji za nadzor javnih financ obravnavali zaključne račune 2015, 2016, 2017, ki so bili vedno s pridržkom Računskega sodišča. Državna sekretarka, ste bili tudi takrat državna sekretarka, verjetno se tega spomnite. Ampak če primerjamo tabeli, kaj se je dogajalo in katere so bile takrat ugotovljene nepravilnosti, so zdaj v bistvu v veliki meri kar podobne; tudi na to opozarja Računsko sodišče. V določenih primerih gre za ene in iste stvari, ki se vlečejo.

Bi pa zdaj za konec svoje lastne diskusije rad opozoril še enkrat na črpanje evropskih sredstev. Po eni strani se strinjam z Računskim sodiščem. Se pravi, realizacija je bila v višini 58 %, kar pa je bila večja kot na primer leta 2020, znatno večja kot recimo, če primerjamo leto 2019, 2018, se pravi, počrpalo se je nekaj manj kot milijardo evrov, ampak še vedno to ni to, glede na to, kakšna so planirana sredstva. Ni pa tu vse odvisno od samih načrtov, ki jih imaš, ampak tudi res od pridobivanja dovoljenj, v veliki meri, od pridobivanja okoljskih in drugih dovoljenj, od izvedbe javnih naročil, od na primer občin, kajne, ker država dobi, recimo primer, za kanalizacijske sisteme, vodovarstvo in tako naprej možnost črpanja nepovratnih sredstev iz evropskih skladov, je pa to potem odvisno tudi od samih občin, na kakšen način se tega poslužujejo, na kakšen način pride potem do tega črpanja sredstev in kakšne so tudi same absorpcijske zmožnosti pri izvajanju vseh teh projektov. Recimo v preteklosti smo bili tudi priča temu, da nihče, tudi od izvajalcev zaradi prevelikih povpraševanj na trgu gradbeništva, itn., je bilo zelo težko izvesti tudi javna naročila. Se pravi, tukaj pri črpanju evropskih sredstev se bomo morali vsi skupaj potruditi, da denar, ki nam je na voljo iz Bruslja, da nekaj naredimo in premaknemo zlasti administrativne ovire stran, da se lahko ta denarna sredstva nekako sprostijo. Zaradi tega, ker po mojem mnenju vizije kaj delati so, načrti so, ampak veste, pri nas je eno umeščanje, še enkrat ponovim, en rek, ampak umeščanje železniške proge Ljubljana-Kranj traja že enajst let, s trajnostno mobilnost so pa v Bruslju enormne količine denarja in tudi prijavljeni projekti, in če bi to umeščanje potekalo recimo dve leti, bi lahko v eni fazi kohezijskih let lahko ta projekt recimo prijavili, izčrpali, pa realizirali. Ampak pri nas so tudi postopki takšni, ki res dolgo trajajo. Torej na to, na to želim opozoriti. Se pravi, upam da tudi to tekoče leto ali pa leto 2022-2023, da tečejo črpanja evropskih sredstev v še boljši meri, zaradi tega, ker to so finančna sredstva, ki so jim na voljo in ki je dobro, da z njimi, ki smo jih izborili, pridobili da čim bolj omogočamo boljšo infrastrukturo, bivanjske pogoje in večjo blaginjo za državljanke in državljane.

Poslanke in poslanci, želi kdo še razpravljati? Izvolite, gospa Monika Pekošak.

Hvala lepa. Pozdravljeni vsi skupaj. Hvala za vsa ta poročila.

Meni je tole, tudi kar je kolega Vrtovec opozoril oziroma omenil, res čudno, da imamo v državi mnenje s pridržki. Glede na to, da bi morali biti vzor, pa da podjetja vsa stremijo k temu, da imajo pozitivno mnenje revizije in se trudijo in je to nek znak davčni upravi za pregled, se meni zdi zelo čudno, zakaj ima državni proračun mnenje s pridržki. Pa bi prosila. Kaj je v bistvu tisto, ko pravite, ponavljajo se napake, sicer se nekatere odpravljajo. Me zanima kot poslanko, katere so tiste napake, ki pa so take, da se v večih letih ne dajo odpraviti? To je eno vprašanje.

Drugo vprašanje pa imam glede javnega dolga. Tukaj je podatek na presečni leta 2021, se pravi, na 31. 12. Zanima me kje smo z javnim dolgom sedaj? Pa vidim, da večina javnega dolga je starejša od leta 2021. Glede na to, da v Sloveniji vsi tisti, pa naj bodo to fizične osebe ali pa podjetniki, ki smo zavezani plačevanju dolga, vemo da davčna uprava nas izterja za 20 evrov. Kako je to mogoče? To je vprašanje, kako je to mogoče in zakaj se potem to ne odpiše, tisto kar je praktično neizterljivo. Se pravi, če so podjetja šla v stečaj, tista ki pa niso šla, pa bi mogli mogoče več narediti. Ali se tukaj ne vem koga ščiti? Kaj se tukaj dogaja s tem javnim dolgom? To je ogromna številka za naš proračun. To bi me zanimalo.

Hvala.

Ja, saj to je… Najlepša hvala za ta vprašanja. Mislim, da bo državna sekretarka odgovorila zlasti pri drugem vprašanju, pa zagotovo je to celotna točka, tako da bomo imeli lahko potem široko diskusijo na to temo.

Gospa državna sekretarka, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Kot rečeno, tukaj je treba ločiti dva dela revizije Računskega sodišča. Ta prvi del, ki je splošni del proračuna, v bistvu tukaj Računsko sodišče, in to je mnenje, to je to kjer v bistvu je mnenje zdaj že tretje leto pozitivno. Tukaj se pač, mislim, da kaže ta trud, ki smo se ga šli dolga leta, ker gre za, kot je povedala namestnica, gre za v bistvu redno revizijo, ki se jo dela vsako leto, tako da tukaj smo prišli do točke, da so zabeleženi prihodki in odhodki dejansko pravilni. Zdaj konkretno v letu 2021, je prišlo do ene dosti zanimive situacije, da so odhodki državnega proračuna višji kot tisti, ki jih je v sprejetem proračunu določil Državni zbor. To se je lani zgodilo prvič. Ampak Računsko sodišče se o tem, kot jaz razumem, ni opredeljevalo, Računsko sodišče v tem prvem delu zanima samo, če so pač med prihodki, če je dohodnina na pravih kontih, če je DDPO na pravih kontih in na odhodkovni strani spet, če so ekonomski nameni pravilno zabeleženi, in to so. Lani je bila pač prvič vzpostavljena praksa, da je prišla Vlada v Državni zbor samo po dvig meje za državni proračun, ni pa pripravila rebalansa, a ne in je bilo rečeno, da za kaj se bo porabil ta denar, boste videli v zaključnem računu. In v bistvu zaključni račun je zdaj tukaj in je v bistvu zelo jasno pač tudi navedeno, kam je kaj šlo, s kakšnimi prerazporeditvami in za kakšne namene, zato pač bi rada, da razumemo ta prvi del, tukaj je pač mnenje pozitivno. Zdaj, ko pa Računsko sodišče pregleduje izvrševanje državnega proračuna, pa to pomeni, da gre na vse resorje in da gleda vse stvari, kot je pač bilo tudi rečeno, da gledajo, kako se dodeljujejo sredstva, da gledajo, kako se računajo oziroma ja, računajo oziroma dodeljujejo, izračunavajo napredovanja, da gledajo, kako se obračunavajo koncesije. In tukaj pa v bistvu gre, jaz bi rekla, za, ne vem, preko na deset tisoče javnih uslužbencev, ki jih v bistvu Računsko sodišče posredno ocenjuje. In ko ste vprašali, kaj je tukaj v tem mnenju, zakaj je mnenje s pridržkom, kaj očita Računsko sodišče. Pravi, je bilo javno naročilo razdeljeno na več javnih naročil, recimo ni bila preverjena neobičajno nizka ponudbena cena, sta bili prepozno izdani odločbi o napredovanju strokovnih sodelavcev, so bili vladi prepozno predloženi v obravnavo programi odprave posledic nesreče oziroma vladi še ni bil predložen v obravnavo program odprave posledic nesreče, vlada ni predpisala podrobnejših meril za določitev roka, načina in višine plačila za vodno pravico in tako naprej. Se pravi, gre za res dve strani in pol stvari, ki jih po posameznih področjih izvajajo številni javni uslužbenci. In Računsko sodišče jaz mislim, da verjetno gleda podobne stvari po različnih resorjih, v različnih časovnih okvirih. In seveda je cilj in ko Računsko sodišče pride, ko tukaj pač napiše, kaj je narobe, potem seveda resorji to pogledajo in se skušajo pač, ne vem, še ta pravilnik izpopolniti in dati bolj jasna navodila in tako naprej, ampak verjetno se strinjamo, da ko je v posredi neko operativno tveganje, se pravi človeški faktor, jaz iskreno ne vem, sem dosti skeptična glede tega, kdaj bomo lahko prišli do tiste meje oziroma iskreno ne vem, kje je tista meja oziroma če lahko mogoče to pojasni Računsko sodišče, kdaj, ali je to tudi določeno z nekim procentom, to ne vem, kdaj bi Računsko sodišče tudi za ta del, za izvrševanje dalo mnenje brez pridržka.

Zdaj, mogoče bi še, ko ste vprašali še to črpanje evropskih sredstev. To je tema vsakoletne razprave na Komisiji za nadzor javnih financ, mislim, da je že predsednik tudi sam zelo ilustrativno povedal, kaj vse se zgodi od takrat, ko želiš ali pa ko želi iti občina ali pa ministrstvo v eno investicijo. Tako da zdaj na Ministrstvu za finance se s tem zelo resno ukvarjamo, kako bi šli mogoče po svetlem zgledu, ki ga ima na to temo evropska, ki ga ima, evropska sredstva, tam namreč ločujejo pravice porabe za prevzemanje obveznosti, ki so pa širše od pravic porab za plačila, in da bi mogoče šli v to smer, ob zavedanju, da je treba pač preden greš v razpis, preden podpišeš pogodbo, moraš imeti zagotovljene pravice porabe v celotnem obsegu. Taka so javnofinančna pravila, če ne, ne moreš iti. Ampak če ti danes podpišeš pogodbo za en večji gradbeni projekt, potem seveda tega ne boš v istem letu porabil in zato razmišljamo o rešitvi v tej smeri.

Potem ste pa še spraševali glede javnega dolga. Zdaj tukaj, to imamo v bistvu pri naslednji točki, no, imam tudi kolega sabo. Zadnja številka, ne vem, bo, bo, lahko bi pri naslednji točki, no, se bomo s tem ukvarjali, zdaj je že čez 40 milijard, zato ker je bilo, ker zdaj je pač že čez 30 milijard, ki se financirajo pač tudi leto, izvrševanje letošnjega proračuna pa zato, ker je javni dolg širša kategorija, se pravi, nekaj je dolg državnega dolga, nekaj pa še drugih enot, tako da to bomo, to bomo še, to bomo pri naslednji točki. Medtem ko ste pa vprašali glede tega davčnega dolga, tukaj je, pa vam pa lahko odgovorim samo na splošno, da je finančna uprava pri upravljanju tega dolga v bistvu, bi rekla, precej, precej skrbna, da pač sledi svojim zakonskim pravilom, da dokler je upanje v neko izterljivost, da pač ga ohranja, potem ko pač, ko pade zastavica, ko je ali nek pravnomočen stečaj ali ko dejansko zadeve zastarajo, takrat ga odpiše tistega, ki ga ne izterja.

Drugače pa, če imate kakšna tako res bolj konkretna vprašanja, me pa dajte, prosim, še enkrat vprašati. Hvala.