Dobro jutro vsem! Samo sporočam, da so z Vlade sporočili, da zamujajo deset minut, zato bomo prestavili začetek seje na 8.10 ali pa 8.15, no, bomo videli. Hvala lepa.

Spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam 9. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter vas vse lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da so se opravičili naslednje članice in člani odbora: Bojan Podkrajšek, Franc Rosec in Predrag Bakovič. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Anton Šturbej, Alenka Helbl in Jani Prednik.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red z dvema točkama, v zvezi s katerima v poslovniškem roku nisem prejela nobenega predloga za spremembo, zato je dnevni red določen, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O STALIŠČU, KI SE V IMENU EVROPSKE UNIJE ZASTOPA NA 33. ZASEDANJU KONFERENCE PODPISNIC ENERGETSKE LISTINE.

Gradivo k tej točki je poslala Vlada 4. 11. 2022 na prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije.

Na sejo so bili za obravnavo te točke kot predstavniki Vlade povabljeni predstavniki Ministrstva za infrastrukturo.

Odbor navedeno gradivo obravnava v skladu s prvim in drugim odstavkom 154. člena Poslovnika Državnega zbora in Odboru za zadeve Evropske unije posreduje svoje mnenje.

Besedo dajem predstavnici Vlade oziroma Ministrstva za infrastrukturo, državni sekretarki mag. Tini Seršen, da nam predstavi predlog stališča. Izvolite.

MAG. TINA SERŠEN (državna sekretarka MI): Hvala. Dobro jutro vsem skupaj! Spoštovani poslanci, poslanke!

Predlog, ki je pred vami, se nanaša na sklepa o določitvi stališča, ki ga je treba zavzeti v imenu Evropske unije na 33. srečanju Konference podpisnic Energetske listine, ki bo 22. novembra letos.

Pogodba o Energetski listini je večstranski sporazum o trgovini in naložbah, ki se uporablja za energetski sektor in je začela veljati leta 1998. Pogodba vsebuje določbe o zaščiti naložb, trgovini in tranzitu energetskih surovin in proizvodov ter mehanizme reševanja sporov. Pogodba vzpostavlja tudi okvir za mednarodno sodelovanje na energetskem področju med svojimi 54 pogodbenicami, tudi Evropsko unijo in EURATOM. Ker od 90. let prejšnjega stoletja ni bilo nobene bistvene posodobitve te pogodbe, je postajala vse bolj zastarela in posledično se je novembra 2018 začel proces njene posodobitve. Po petnajstih krogih večstranskih pogajanj, ki so potekala med julijem 2019 in junijem 2022, je bil na izredni konferenci podpisnic Energetske listine 24. junija letos v Bruslju dosežen načelni dogovor o zaključku pogajanj. Revidirano besedilo Pogodbe o Energetski listini in njenih prilog je bilo nato do sredine avgusta predmet pravne revizije.

Republika Slovenija meni, da je bil, upoštevajoč okoliščine, v pogajanjih dosežen napredek, ki bo pozitivno prispeval k spremembi zastarelih določb pogodbe o Energetski listini, omogočil pomembno prilagajanje pogodbe mednarodnim in zakonodajnim trendom na področju rabe obnovljivih virov in naložbenega prava. V besedilo pogodbe so med drugim vključene trajnostne določbe, ki se referencirajo na Pariški sporazum, na Konvencijo Mednarodne organizacije dela, na smernice OECD za večnacionalne družbe in na 10-letno obdobje za fosilna goriva. Vključeni so tudi posodobljeni standardi zaščite naložb v skladu z naložbeno politiko Evropske unije, torej, na primer, pravica do urejanja v javnem interesu, opredelitve pojmov, vlagatelj, naložba, razlastitev, javni dolg in podobno, ter vključena je tudi klavzula Organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, kar pomeni, da na podlagi te pogodbe naložbeni spori znotraj EU ne bodo več mogoči. Sistem reševanja naložbenih sporov, tako imenovan Investor State Dispute Settelment, ostaja sicer pravilo, vendar bodo ob sprejetju predvidenih modernih standardov zaščite zmanjšane nekatere anomalije, ki so se pojavljale v preteklih arbitražnih postopkih. Republika Slovenija tako podpira predlog sklepov Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije in EUROTOM sprejme na 33. zasedanju Konference podpisnic Energetske listine, kljub temu si pa seveda Slovenija pridružuje pravico, da v modernizacijo kasneje ne vstopi in da Pogodbo o Energetski listini odpove.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. NATAŠA AVŠIČ BOGOVIČ: Hvala.

Odpiram razpravo članic in članov odbora. Kdo želi besedo? Izvolite, kolegica Sukičeva.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Dobro jutro! Lep pozdrav predstavnici ministrstva in kolegom!

Torej, pozdravljamo sicer, da se končno nekaj dogaja v zvezi s Pogodbo o Energetski listini, v smislu, da ne prihaja do oteževanja oziroma do administrativnih ovir, da ne bi neki mednarodni investitorji pač tožili držav kar na nekih ad hoc mednarodnih tribunalih, kadar te omejujejo njihove investicije v imenu boja proti podnebnim spremembam ali pa v imenu zaščite javnega interesa. Ampak vseeno, ta reforma Pogodbe o Energetski listini popolnoma ne odpravlja mehanizma za reševanje sporov ISDS, pač, ne odpravlja; to je pač treba vedeti. Kajti zadnji stavek predlaganega stališča, pravite, aha, to ste sami povedali, no, da si pridružujemo pravico, da ne vstopimo. V Levici seveda menimo, da bi morali narediti točno to, to smo že tudi že v preteklosti predlagali, namreč, Pogodbo o Energetski listini bi morali odpovedati. In to je tudi minister Kumer nekako v svojem stališču na tiskovni konferenci povedal, kar zelo pozdravljamo in zelo podpiramo in upamo, da bo tako. Ampak vseeno imam zato pač nekaj vprašanj. Zakaj se ministrova retorika bolj jasno ne zrcali v stališču, ki je predlagano? Ali torej nameravamo odstopiti od te Pogodbe o Energetski listini ali ne nameravamo? Če nameravamo, pod kakšnimi pogoji smo pripravljeni ostati v tej pogodbi, če ne nameravamo, zakaj tega direktno ne povemo? Zakaj tega direktno preprosto ne povemo, sploh glede na to, da smo sami trenutno v tožbi Ascent Resources, na nekem takem tribunalu. Ravno zato, ker smo zaščitili javni interes in naše okolje, zdravje ljudi, naše okolje in tako naprej, zdajle ta korporacija Ascent Resources želi izsiliti od nas odškodnino, in to ne glede na to, da si je v preteklosti privoščila celo pritiske na nekdanjega ministra in tako naprej. V glavnem, cel triler se je dogajal in mi smo se še kar ukvarjali z njimi, malo predolgo, no. To me, no, v glavnem zanima. In me zanima tudi, kaj bo ta Vlada naredila, da torej zaščiti nas pred tem plenilskim britanskim kapitalom Ascent Resources in v zvezi s to tožbo, ki se dogaja, no, če čim bolj kratko strnem, da ne bom dolgovezila, čeprav sem imela še malo več vprašanj, pa naj bo, ostanimo pri tem, pri tem bistvu.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. NATAŠA AVŠIČ BOGOVIČ: Hvala. Boste podali verjetno odgovore, kajne, izvolite.

MAG. TINA SERŠEN (državna sekretarka MI): Hvala.

Si bom drznila napovedati, da danes Vlada odloča o tem, da bi Republika Slovenija izstopila oziroma odpovedala pogodbo. Zato bom prepustila seveda to odločitev, da jo sprejme Vlada, in bo tudi verjetno po seji Vlade predstavljeno na tiskovni konferenci. Se pa strinjam, ja, čas je. Bi pa samo mogoče pojasnila razliko med pobudo o odpovedi pogodbe, o kateri danes odloča Vlada in bo v prihodnjih tednih verjetno v obravnavi na tem odboru, in med tem stališčem, ki ga danes obravnavamo. To stališče se v bistvu nanaša na modernizacijo pogodbe. In dejstvo je, da mora modernizacijo, ki je bila pa res zdaj pet let v teku, podpreti večina pogodbenic, zato da uspe. In mi ne želimo v bistvu blokirati modernizacije za tiste države, ki želijo nadaljevati in ostati v pogodbi. Zato je naše stališče do modernizacije pozitivno, bomo jo podprli, ampak to pač nas ne zavezuje, da vstopimo v njo oziroma lahko še vedno kot država pogodbenica odpovemo Pogodbo o Energetski listini. Kot rečeno, napovedujem, da bo Vlada danes o tem odločala.

Glede Ascenta in arbitražnega postopka, ki je v teku, pa mi, lepo prosim, oprostite, ampak si ne dovolim komentirati, ker je pač res, mislim, bolj smiselno, da o tem ne razpravljamo v javnosti.

Hvala.

Hvala.

Želi še kdo besedo? Kolega Gregorič, izvolite.

Hvala lepa za predstavitev. Saj na polovico ste mi že odgovorili. Ker res, če so Italija, Poljska, Španija že izstopile iz Pogodbe o Energetski listini, pa da so napovedali Nizozemska, Belgija, Francija in pravite zdaj tudi, da Vlada danes o tem razpravlja, moje vprašanje je bilo, zakaj mi ne izstopimo. Razložili ste, zakaj bi dokončali ta postopek posodobitve., okej. Imam pa eno vprašanje, tako da bom majčkeno bolj vedel: Kakšna je razlika med Pogodbo o Energetski listini PEL in Mednarodni energetski listini iz leta 2015?

Hvala.

Hvala. Kar izvolite, ja.

Ja, tale iz leta 2015 ni pravno zavezujoča, de facto nima statusa pravne pogodbe, ta pogodba pa ima, nas zavezuje in smo odgovorni oziroma imamo dolžnosti in pravice kot država.

Kdo pa je podpisnik, te iz 2015?

Bi še kdo želel besedo? (Ne.) Zaključujem razpravo in predlagam, da preidemo na glasovanje.

Ker k predlogu stališča ni bil sprejet noben amandma, dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja odbora: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa na 33. zasedanju Konference podpisnic Energetske listine, ki ga je predložila Vlada, in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme. Želi kdo obrazložiti glas? (Ne.) Glasujemo torej o predlaganem mnenju. Glasujemo. Navzočih je… poslank in poslancev, za je glasovalo 13, proti nihče.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Določiti moramo še poročevalca, ki bo poročilo odbora predstavil na seji pristojnega odbora. Predlagam, da poročilo predstavi Franc Props. Ima kdo kaj proti? (Nima.) Torej je določen poslanec Franc Props, da bo to poročilo predstavil.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda. P P

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI DIREKTIVE EU 2018/2001 O SPODBUJANJU UPORABE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV, DIREKTIVE 2010/31/EU O ENERGETSKI UČINKOVITOSTI STAVB IN DIREKTIVE 2012/27/EU O ENERGETSKI UČINKOVITOSTI.

Gradivo k tej točki je poslala Vlada 28. 10. 2022 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije.

Na sejo so bili za obravnavo te točke kot predstavniki Vlade povabljeni predstavniki Ministrstva za infrastrukturo.

Odbor navedeno gradivo obravnava v skladu s prvim in drugim odstavkom 154.h člena Poslovnika Državnega zbora in Odboru za zadeve Evropske unije posreduje svoje mnenje.

Besedo dajem predstavnici Vlade oziroma Ministrstva za infrastrukturo, državni sekretarki mag. Tini Seršen, da nam predstavi predlog stališča.

Hvala. Spoštovani! Predlog direktive je komisija objavila kot odziv na rusko invazijo na Ukrajino, ki je posledično okrepila zavedanje o pomembnosti energetske neodvisnosti od fosilnih goriv ruskega izvora. Prenova teh treh direktiv tako predstavlja del prizadevanj za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv ruskega izvora ter pospešitev zelenega prehoda. Direktiva posega v tri druge direktive, zato bi morda predstavila ključne elemente posameznih sprememb, ki so predvideni.

Torej, kar se tiče Direktive 2018/2001 o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. Ta predlog direktive predvideva zvišanje cilja za delež OVE v bruto končni porabi EU do leta 2030, torej povečanje s 40 % na 35 % delež, kar nadgrajuje cilj, ki je bil dogovorjen v okviru splošnega pristopa na direktivi iz junija 2022. Naj spomnim, da je lani bil v pogajanje predan zakonodajni paket, tako imenovan Pripravljeni na 55, in pogajanja o vseh teh direktivah se praktično zaključujejo. S tem predlogom komisija želi povišati cilje, ki so v končni fazi pogajanj. Slovenija seveda ta povišanje deleža OVE do 2030 podpira, a dodaja, da se morajo hkrati upoštevati tudi vse relevantne okoliščine, ki vplivajo na uvedbo teh ukrepov, to je v primeru Slovenije predvsem relativno visok delež zaščitenih območij pod Naturo 2000 ter visok delež prometa v končni rabi energije oziroma prometni sektor porabi pri nas največ energije.

Druga pomembna novost, ki jo Evropska komisija predlaga, je, da države sprejmejo načrte oziroma določijo neka tako imenovana namenska območja za obnovljive vire, tako imenovane Go… / nerazumljivo/, ki so še posebej primerna za postavitev naprav za proizvodnjo OVE, in to Slovenija seveda podpira. Sama tudi trenutno zaključuje prvo takšno študijo, ki bo taka namenska območja designirala.

Tretji pomembnejši element, ki ga prinaša nova direktiva, je, da se razširi področje uporabe postopka izdaje dovoljenj, pri čemer se vpeljuje cel kup manjših upravnih popravkov oziroma da se uvede hitrejše upravne in sodne postopke, ki so na voljo. Tudi to Slovenija podpira.

In kot zadnje bi izpostavila, da Evropska komisija predlaga, da se zagotovi, da se za naprave OVE ter tudi njihovo priključitev na omrežje in samo povezano omrežje ali sredstva, ki se uporabljajo oziroma pametna za hranilnike, recimo, šteje, da so v prevladujočem javnem interesu, kar je zelo pomemben korak naprej. In tudi to Slovenija zelo podpira.

Druga direktiva, v katero ta predlog pomembno posega, je Direktiva o energetski učinkovitosti stavb. Tu v bistvu komisija predlaga, da se uvede obveznost za države članice, da zagotovijo, da so vse nove stavbe zasnovane tako, da se optimizira njihov potencial za proizvodnjo sončne energije, kar seveda Slovenija podpira. Tu pa bomo opozarjali na nekatere posebnosti našega nacionalnega stavbnega fonda, kot recimo velik delež kulturno zaščitenih stavb.

Tretja direktiva, v katero ta predlog posega, je pa Direktiva o energetski učinkovitosti. Tu komisija predlaga, da se zviša cilj EU do leta 2030, in sicer z 9 % na 13 % odstotkov prihrankov glede na leto 2020. In tudi to Slovenija podpira.

Hvala.

Hvala.

Zdaj odpiram razpravo članic in članov odbora. Želi kdo besedo? Ja, kolega Lamut, izvolite.

Hvala.

Tu bi mogoče izpostavil samo dejstvo, ki ga ne smemo zaobiti, da je Evropo streznila šele ruska invazija na Ukrajino in smo se zdaj šele začeli zavedati energetske odvisnosti. A hkrati smo v vojni s podnebnimi spremembami že zelo dolgo in zavedati se moramo, da je pohvalno to, da gremo nasproti podpiranju obnovljivih virov energije. Slovenija je tu lahko nosilec v prvih bojnih vrstah. In zadovoljni smo lahko, da imamo na vodilnih položajih, predvsem pa na Ministrstvu za infrastrukturo strokovnjake z energetskega področja. Tako vsa podpora, mislim, da tudi s strani Poslanske skupine Svoboda.