Dobro jutro vsem! Samo sporočam, da so z Vlade sporočili, da zamujajo deset minut, zato bomo prestavili začetek seje na 8.10 ali pa 8.15, no, bomo videli. Hvala lepa.

Hvala lepa za predstavitev. Saj na polovico ste mi že odgovorili. Ker res, če so Italija, Poljska, Španija že izstopile iz Pogodbe o Energetski listini, pa da so napovedali Nizozemska, Belgija, Francija in pravite zdaj tudi, da Vlada danes o tem razpravlja, moje vprašanje je bilo, zakaj mi ne izstopimo. Razložili ste, zakaj bi dokončali ta postopek posodobitve., okej. Imam pa eno vprašanje, tako da bom majčkeno bolj vedel: Kakšna je razlika med Pogodbo o Energetski listini PEL in Mednarodni energetski listini iz leta 2015?

Hvala.

Ja, tale iz leta 2015 ni pravno zavezujoča, de facto nima statusa pravne pogodbe, ta pogodba pa ima, nas zavezuje in smo odgovorni oziroma imamo dolžnosti in pravice kot država.

Kdo pa je podpisnik, te iz 2015?

Bi še kdo želel besedo? (Ne.) Zaključujem razpravo in predlagam, da preidemo na glasovanje.

Ker k predlogu stališča ni bil sprejet noben amandma, dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja odbora: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa na 33. zasedanju Konference podpisnic Energetske listine, ki ga je predložila Vlada, in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme. Želi kdo obrazložiti glas? (Ne.) Glasujemo torej o predlaganem mnenju. Glasujemo. Navzočih je… poslank in poslancev, za je glasovalo 13, proti nihče.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Določiti moramo še poročevalca, ki bo poročilo odbora predstavil na seji pristojnega odbora. Predlagam, da poročilo predstavi Franc Props. Ima kdo kaj proti? (Nima.) Torej je določen poslanec Franc Props, da bo to poročilo predstavil.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda. P P

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI DIREKTIVE EU 2018/2001 O SPODBUJANJU UPORABE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV, DIREKTIVE 2010/31/EU O ENERGETSKI UČINKOVITOSTI STAVB IN DIREKTIVE 2012/27/EU O ENERGETSKI UČINKOVITOSTI.

Gradivo k tej točki je poslala Vlada 28. 10. 2022 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije.

Na sejo so bili za obravnavo te točke kot predstavniki Vlade povabljeni predstavniki Ministrstva za infrastrukturo.

Odbor navedeno gradivo obravnava v skladu s prvim in drugim odstavkom 154.h člena Poslovnika Državnega zbora in Odboru za zadeve Evropske unije posreduje svoje mnenje.

Besedo dajem predstavnici Vlade oziroma Ministrstva za infrastrukturo, državni sekretarki mag. Tini Seršen, da nam predstavi predlog stališča.

Hvala. Spoštovani! Predlog direktive je komisija objavila kot odziv na rusko invazijo na Ukrajino, ki je posledično okrepila zavedanje o pomembnosti energetske neodvisnosti od fosilnih goriv ruskega izvora. Prenova teh treh direktiv tako predstavlja del prizadevanj za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv ruskega izvora ter pospešitev zelenega prehoda. Direktiva posega v tri druge direktive, zato bi morda predstavila ključne elemente posameznih sprememb, ki so predvideni.

Torej, kar se tiče Direktive 2018/2001 o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. Ta predlog direktive predvideva zvišanje cilja za delež OVE v bruto končni porabi EU do leta 2030, torej povečanje s 40 % na 35 % delež, kar nadgrajuje cilj, ki je bil dogovorjen v okviru splošnega pristopa na direktivi iz junija 2022. Naj spomnim, da je lani bil v pogajanje predan zakonodajni paket, tako imenovan Pripravljeni na 55, in pogajanja o vseh teh direktivah se praktično zaključujejo. S tem predlogom komisija želi povišati cilje, ki so v končni fazi pogajanj. Slovenija seveda ta povišanje deleža OVE do 2030 podpira, a dodaja, da se morajo hkrati upoštevati tudi vse relevantne okoliščine, ki vplivajo na uvedbo teh ukrepov, to je v primeru Slovenije predvsem relativno visok delež zaščitenih območij pod Naturo 2000 ter visok delež prometa v končni rabi energije oziroma prometni sektor porabi pri nas največ energije.

Druga pomembna novost, ki jo Evropska komisija predlaga, je, da države sprejmejo načrte oziroma določijo neka tako imenovana namenska območja za obnovljive vire, tako imenovane Go… / nerazumljivo/, ki so še posebej primerna za postavitev naprav za proizvodnjo OVE, in to Slovenija seveda podpira. Sama tudi trenutno zaključuje prvo takšno študijo, ki bo taka namenska območja designirala.

Tretji pomembnejši element, ki ga prinaša nova direktiva, je, da se razširi področje uporabe postopka izdaje dovoljenj, pri čemer se vpeljuje cel kup manjših upravnih popravkov oziroma da se uvede hitrejše upravne in sodne postopke, ki so na voljo. Tudi to Slovenija podpira.

In kot zadnje bi izpostavila, da Evropska komisija predlaga, da se zagotovi, da se za naprave OVE ter tudi njihovo priključitev na omrežje in samo povezano omrežje ali sredstva, ki se uporabljajo oziroma pametna za hranilnike, recimo, šteje, da so v prevladujočem javnem interesu, kar je zelo pomemben korak naprej. In tudi to Slovenija zelo podpira.

Druga direktiva, v katero ta predlog pomembno posega, je Direktiva o energetski učinkovitosti stavb. Tu v bistvu komisija predlaga, da se uvede obveznost za države članice, da zagotovijo, da so vse nove stavbe zasnovane tako, da se optimizira njihov potencial za proizvodnjo sončne energije, kar seveda Slovenija podpira. Tu pa bomo opozarjali na nekatere posebnosti našega nacionalnega stavbnega fonda, kot recimo velik delež kulturno zaščitenih stavb.

Tretja direktiva, v katero ta predlog posega, je pa Direktiva o energetski učinkovitosti. Tu komisija predlaga, da se zviša cilj EU do leta 2030, in sicer z 9 % na 13 % odstotkov prihrankov glede na leto 2020. In tudi to Slovenija podpira.

Hvala.

Hvala.

Tu bi mogoče izpostavil samo dejstvo, ki ga ne smemo zaobiti, da je Evropo streznila šele ruska invazija na Ukrajino in smo se zdaj šele začeli zavedati energetske odvisnosti. A hkrati smo v vojni s podnebnimi spremembami že zelo dolgo in zavedati se moramo, da je pohvalno to, da gremo nasproti podpiranju obnovljivih virov energije. Slovenija je tu lahko nosilec v prvih bojnih vrstah. In zadovoljni smo lahko, da imamo na vodilnih položajih, predvsem pa na Ministrstvu za infrastrukturo strokovnjake z energetskega področja. Tako vsa podpora, mislim, da tudi s strani Poslanske skupine Svoboda.

Hvala za besedo.

Kot je bilo že tudi predstavljeno, je seveda jasno, da ti razširjeni, dodatni, povečani cilji so posledica dogajanj. Torej, Fit for 55, se pravi, Pripravljen na 55. V bistvu pa gre dejansko za probleme, ki jih čutimo tudi v Sloveniji, se pravi, predvsem umeščanje obnovljivih virov v prostor, se pravi, da se pospešijo ti administrativni postopki, kar je zelo pozitivno. In druga zadeva, ki je tudi zelo pozitivna, torej, da se opredelijo območja, primerna za obnovljive vire energije. Recimo, ko sva bila s kolegom Podkrajškom na energetski konferenci poslancev pred štirinajstimi dnevi v Berlinu, je ravno tako bilo to področje tudi omenjeno kot zelo pereče tudi za druge države, recimo, med drugim tudi Nemčijo, ki se z enakimi problemi dejansko srečujejo. Se pravi, da bodo ta določila vsaj prišla v direktive, kar je verjetno tudi za našo državo pomembno. Se pravi, s skupno pomočjo in seveda sami bomo morali potem to tudi narediti in tako izvajati. Tako ocenjujem vse skupaj kot zelo pozitivno in stališče seveda podpiram.

Hvala.

Ja, vas moram tudi pohvaliti, saj če pogledate stališča Levice zadnjih osem let, historiat naših izrekanj in naporov in ko smo ves čas opozarjali, da je Slovenija premalo ambiciozna, da se ne pogovarjamo o tem, da pod prejšnjo vlado, tole zadnjo, ki je celo zanikala podnebne spremembe, je bila pa sploh kriza. Tako sem zelo navdušena, da gredo stvari v to smer, da se torej še povečujejo ti cilji, nadgrajujejo, kot ste rekli. In sem zelo vesela tudi, da imamo ekipo na ministrstvu in premierja, ki dela preboje v Bruslju na tem področju. Tako jaz računam, da bomo mi tisti, ki bomo trasirali marsikaj v tem pogledu. Na žalost je pa res kriza, ukrajinska, tista, ki nas je streznila, in ne boj s podnebnimi spremembami, ki se ga ves čas nekako pometa pod preprogo in si nekako domišljamo, da saj mogoče pa ni tako hudo. Ja, je, še hujše, kot smo si mislili, in še še prej lahko pride do podnebnega zloma. Tako da pozdravljam vse troje.

Hvala.

Hvala lepa.

Ja, seveda Vlado podpiram, želim si pa, da bi bila še bolj ambiciozna pri obnovljivih virih energije. In tu me majčkeno moti oziroma ne vem, kaj stoji za tem, da Republika Slovenija predlog zvišanja OVE na 45 % v bruto končni rabi energije do leta 2030 lahko podpre, a dodaja, da se morajo hkrati upoštevati relevantne okoliščine, med drugim Natura 2000 in promet. Pri prometu mislim, da bi morali biti definitivno bolj ambiciozni, da bi morali iti kontejnerji pa tovornjaki na železnico in bi s tem seveda zmanjšali obremenitev okolja. Pri Naturi 2000 se moramo pa zavedati, kdo je za Naturo 2000 določal kvadratne kilometre, kajne, to smo si sami napisali, in, seveda, kje so limiti. Tako ne vem kaj, kakšne zadržke in kako se bo… kaj pričakujete, kako se bo to upoštevalo.

Hvala lepa.

Hvala, predsednica. Spoštovani prisotni, spoštovana državna sekretarka! Vsekakor tudi podpiram večjo ambicioznost pri uporabi obnovljivih virov energije. Teh 45 % je seveda dober cilj, se pa moramo zavedati, da smo v Sloveniji precej v zaostanku, tako bo to kar verjetno velik izziv za ministrstvo in za celotno državo, ampak upam, da nam bo uspelo.

Bi pa mogoče poudaril, da se mi zdi ravno ta plat energetske učinkovitosti v bistvu zelo pomemben del pri samem razogljičenju družbe. In mislim, da ravno tudi, seveda, zdaj zaradi vojne v Ukrajini, nekako smo bili prisiljeni, da se gre pospešeno v to. Ampak tu recimo ta cilj 9, da bomo prišli z 9 na 13 % prihrankov do 203 glede na 2020, morda dokaj skromen cilj. Zdaj to, da se bo umeščalo sončne elektrarne na strehe teh stavb in na ta način povečalo njihovo samozadostnost in odvisnost od omrežja, je sicer super, mislim pa, da bi morali predvsem tudi delati na njihovi energetski učinkovitosti, torej po večji izoliranosti celotnega stavbnega fonda. In mislim, da bo to tudi velik izziv. Mislim, da bi tu morali imeti še bolj resne cilje, da bi v bistvu ta delež energetske učinkovitosti postal še bolj nek sestavni del našega samega zelenega prehoda.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. NATAŠA AVŠIČ BOGOVIČ: Hvala. Še kolegica Sukič.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Še čisto mini glede prometa, ki se ga je prej dotaknil kolega, in prav je naredil - ne samo tovornjake na vlake, ampak predvsem se je treba začeti posodabljati in vlagati v železniško infrastrukturo, v javni potniški promet. Na ta način bomo razbremenili državo s temi izpuhi avtomobilov, ne pa da širimo celo avtoceste in obroče okrog Ljubljane in tako naprej. Ljubljana, sploh ljubljanska urbana regija je potrebna temeljitega posega v tem smislu in potem tudi seveda vsa Slovenija, da bodo vlaki hitri, da bodo ljudje z užitkom potovali, frekvence, da bodo ta prave, da bodo lahko se premikali iz kraja v kraj, in potem ne bomo imeli tega problema. Tako je ta izgovor res malo za lase privlečen. Mi moramo narediti napore, da to ne bo razlog.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. NATAŠA AVŠIČ BOGOVIČ: Hvala. Še kolega Gregorič.