Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Začenjam 3. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Zadržanih na tej seji danes nimamo. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednika Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Vse navzoče kolegice in kolege vas prav lepo pozdravljam.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje tega odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O STALIŠČU, KI SE V IMENU EVROPSKE UNIJE ZASTOPANA NA 33. ZASEDANJU KONFERENCE PODPISNIK ENERGETSKE LISTINE.

Gradivo k 1. točki smo prejeli od Vlade, 7. novembra 2022. Gradivo k 2. točki pa 2. novembra 2022, in sicer na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije. Skrajni rok za nujno obravnavo v Državnem zboru je 18. november 2022. Gradivo k obema točkama je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije, torej kot pristojnemu odboru in Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor kot matičnemu delovnemu telesu, slednji jo je obravnaval na 9. nujni seji, 10. novembra 2022 in sprejel mnenje, ki smo ga tudi prejeli.

Sedaj bom prosil državno sekretarko na Ministrstvu za infrastrukturo, mag. Tino Seršen, da nam predstavi predlog sklepa, še zlasti pa predlog stališča Republike Slovenije.

Gospa državna sekretarka, izvolite, beseda je vaša.

Hvala.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Predlog stališča, ki je pred vami, se nanaša na dva sklepa o določitvi stališča, ki ga je potrebno zavzeti v imenu Evropske unije na 33. srečanju konference podpisnice energetske listine, ki bo 22. novembra tega meseca.

Gre za srečanje, ki bo sprejelo predlagane spremembe pogodbe o energetski listini in njenih prilog. Pogodba o energetski listini je večstranski sporazum o trgovini in naložbah, ki se uporablja za energetski sektor in je začela veljati leta 1998. Pogodba vsebuje določbe o zaščiti naložb o trgovini, tranzitu, energetskih surovin in proizvodov ter tudi mehanizme reševanja sporov. Pogodba izpostavlja tudi okvir za mednarodno sodelovanje na energetskem področju med svojimi 54. pogodbenicami, tudi Evropsko unijo in Evrotomom. Ker od 90. let prejšnjega stoletja ni bilo bistvene posodobitve pogodbe, je ta postajala skozi desetletja vedno bolj zastarela in posledično se je novembra 2018 začel tudi proces njene posodobitve. Po petnajstih krogih večstranskih pogajanj, ki so potekala med julijem 2019 in junijem 2022, je bilo na izredni konferenci podpisnic energetske listine 24. junija letos v Bruslju dosežen načelni dogovor o zaključku pogajanj. Revidirano besedilo pogodbe in njenih prilog je bilo nato do sredine avgusta predmet pravne revizije. Republika Slovenija meni, da je bil upoštevajoč okoliščine v pogajanjih dosežen napredek, ki bo pozitivno prispeval k spremembi zastarelih določb te pogodbe, omogočil pomembno prilagajanje pogodbe mednarodnim in zakonodajnim trendom na področju rabe obnovljivih virov energije, ter naložbenega prava. V besedilu pogodbe so med drugim vključene trajnostne določbe, ki se / Nerazumljivo/ sporazum Konvencije mednarodne organizacije dela, smernice OECD za več nacionalne družbe, 10-letno prehodno obdobje za fosilna goriva in podobno. Vključeni so tudi sodobni standardi zaščite naložb v skladu z naložbeno politiko Evropske unije, kot na primer pravica do urejanja v javnem interesu, opredelitve pojmov, vlagatelj, naložba, razglasitev javni dolg in podobno ter tudi klavzula v organizacijah za regionalno gospodarsko povezovanje, ker pomeni, da na podlagi te pogodbe naložbeni spori znotraj Evropske unije ne bodo več mogoči. Sistem reševanja naložbenih sporov, tako imenovani / Nerazumljivo/ pa ostaja pravilo, vendar bodo ob sprejetju predvidenih modernih standardov zaščite zmanjšane nekatere anomalije, ki so se pojavljale v preteklih arbitražnih postopkih. Republika Slovenija podira predlog sklepov sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije in Evro /nerazumljivo/ sprejme na 33. zasedanju konference podpisnic energetske listine, kljub temu pa si Slovenija pridružuje pravico, da v modernizacijo te pogodbe ne vstopi in da pogodbo tudi odpove.

Najlepša vam hvala za vašo predstavitev.

Sedaj bom pa za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa prosil kolega podpredsednika Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, gospoda Tomaža Laha.

Gospod Tomaž Lah, izvolite, beseda je vaša.

TOMAŽ LAH (PS Svoboda): Hvala za besedo.

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je navedeno stališče obravnaval včeraj na seji. Dejansko je gospa državna sekretarka enako podrobno predstavila razloge za to stališče, torej, da se ta pogodba o energetski listini posodablja z neko modernejšo vsebino in ob enem pa tudi si pa Slovenija pridržuje možnost, da se potem v nadaljevanju tej zgodbi ne pridruži več. Odbor je dejansko na koncu to stališče potrdil, mislim da, soglasno.

Toliko mogoče s strani Odbora za infrastrukturo.

Hvala.

Najlepša hvala kolegu Tomažu Lahu.

Preden nadaljujemo s sejo naj povem, da imam tukaj pooblastilo, da kolega Gašperja Ovnika na tem odboru nadomešča gospod Miroslav Gregorič, ki ga prav tako lepo pozdravljan na današnji seji.

Tako, sedaj bom odprl razpravo kolegic in kolegov. Se želi kdo prijaviti k tej točki? (Ne.) Vidim da ni prijavljenih, zato končujem razpravo.

Na glasovanje pa dajem predlog stališča Republike Slovenije, ki se glasi: Republika Slovenija podpira proces posodobitve pogodbe energetske listine in pozdravlja rezultate dosežene v procesu pogajanj med pogodbenicami, ki predstavlja nujen napredek pri že zastarelih določbah / nerazumljivo/, še posebej pa / nerazumljivo/ mednarodnim zakonodajnim trendom na področju rabe obnovljivih virov Energije. Republika Slovenija se strinja s predlaganimi spremembami in spremembami in dopolnitvami prilog CC761 in spremembami dogovorov izjav in sklepov cc762 in sklepom s začetkom veljavnosti in začasni uporabi spremembi / Nerazumljivo/ in spremembi in dopolnitvi njenih prilog CC763, ki skupaj predstavljajo rezultat o pogajanju pogodbenice in za posodobitev PEL(?). Republika Slovenija prav tako podpira predlog sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije in Evrotoma zastopala na 33. zasedanju konference podpisnikov energetske listine. Kljub temu, da Republika Slovenija modernizacijo PEL podpira, si pridružuje pravico, da v organizacijo ne vstopi in PEL odpove. To je to kar je bilo tudi že najavljeno v slovenskih medijih. To je torej predlog stališča. Sedaj bom začel z glasovanjem.

Glasujemo. Navzočih je ? poslank in poslancev, za je glasovalo 15, proti nihče.

(Za je glasovalo 15.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je to stališče sprejeto.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI DIREKTIVE EU 2018/2001 O SPODBUJANJU UPORABE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV, DIREKTIVE 2010/31EU O ENERGETSKI UČINKOVITOSTI STAVB IN DIREKTIVE 2012/27EU O ENERGETSKI UČINKOVITOSTI.

Prav tako bom sedaj prosil državno sekretarko na Ministrstvu za infrastrukturo, mag. Tino Seršen, da nam predstavi predlog direktive, še zlasti pa torej predlog stališča Republike Slovenije.

Gospa državna sekretarka, izvolite.

Še enkrat hvala, spoštovani.

Predlog direktive je prišel v okviru tako imenovanega Repower EU paketa, ki ga je komisija objavila kot odziv na rusko invazijo na Ukrajino in je seveda s tem paketom okrepila zavedanje po pomembnosti energetske neodvisnosti od fosilnih goriv ruskega izvor. Prenova torej teh treh direktiv, ena direktiva posega kar v tri, predstavlja del prizadevanj za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv ruskega izvora ter pospešitev zelenega prehoda. Kot sem omenila, ta direktiva posega v tri direktive in če mi dovolite, da predstavim kaj so ključne spremembe po treh direktivah.

Skratka prvo, kjer so tudi spremembe najobsežnejše je sprememba, predlagana sprememba direktive 2018/2001 EU o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije in ta predlog nove direktive predvideva predvsem v prvi vrsti zvišanje cilja do leta 2030 na ravni EU iz 40 % na 45 %, kar seveda zdaj v tej fazi nadgrajuje cilj, ki je bil že dogovorjen v okviru splošnega pristopa junija letos, takrat se je svet že dogovoril o dvigu, povečanju deleža na40 %. Slovenija to podpira in hkrati seveda pa dodaja oziroma opozarja, da morajo ob delitvi bremena oziroma ob presoji prispevkov posameznih držav članic biti upoštevane vse relevantne okoliščine, ki vplivajo na uvajanje obnovljivih virov energije v posamezni državi članici, to je v primeru Slovenije predvsem visok delež zaščitenih območij pod Naturo 2000 in raba energije v prometu, kjer imamo pa tudi najvišji delež, daleč najvišji. Druga pomembna novost, ki jo ta direktiva prinaša, je obveznost držav članic, da sprejmejo načrt za določitev tako imenovanih / nerazumljivo/ oziroma namenskih območij, ki so še posebej primerna za postavitev naprav za proizvodnjo obnovljive energije in tudi to Slovenija to spremembo, to novost, Slovenija podpira. Tretji tak element, ki bi ga izpostavila je, da direktiva prinaša razširitev področja uporabe postopka izdaje dovoljenj, pri čemer se pojasnjuje nekako začetek postopka in zahteva hitrejše upravne in sodne postopke, ki so na voljo v okviru pritožbenih postopkov, skratka cel kup enih elementov, ki poenostavljajo pridobivanje dovoljenj, tudi to Slovenija podpira. In kot četrto bi omenila, da se direktiva širi nekako oziroma zahteva, da se zagotovi, da se poleg naprav za proizvodnjo tudi njihova priključitev in torej sama povezanost z omrežja ali hranilniki, ki so s temi napravami povezani, štejejo kot da so v prevladujočem javnem interesu za posebne namene in tudi to Slovenija podpira.

Druga direktiva, v katero ta predlog pomembneje posega je direktiva o energetski učinkovitosti stavb in novost, ki je na mizi je, da se zavezuje države članice, da zagotovijo, da so vse nove stavbe zasnovane tako, da se optimizira njihov potencial za proizvodnjo sončne energije, kar seveda Slovenija tudi podpira.

Tretja direktiva, v katero ta predlog posega, je pa direktiva o energetski učinkovitosti in tukaj Evropska komisija predlaga zvišanje cilja EU do 2030 dva glede energetske učinkovitosti iz 9 % na 13 %, gleda se referenčno leto 2020, tudi to Slovenija podpira, se povečuje ambicioznost in prispeva k zmanjšanju uvozne odvisnosti od fosilnih goriv.

Hvala.

Najlepša hvala, gospa državna sekretarka, za predstavitev stališča.

Sedaj bom prosil še enkrat kolega predsednika Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, Tomaža Laha, da nam predstavi tudi mnenje matičnega delovnega telesa.

Kolega Lah, izvolite.

Ja, hvala za besedo.

Torej pri spremembah teh direktiv seveda tako kot je že državna sekretarka povedala smo stališče na Odbor za infrastrukturo prav tako obravnavali. Dejansko gre za zadeve, ki so seveda trenutno aktualne kot posledica vseh kriz, s katerimi se soočamo in seveda paketov zakonodaje, ki jih je Evropska komisija že načrtovala torej od / nerazumljivo/, ki je odgovor na pač dogajanja tudi s krizo energentov pa z energetsko draginjo in pred tem tudi Fit for 55 se pravi sveženj pripravljen na 55 pri čemer vemo, da to pomeni 55 odstotna zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Temu so podrejeni drugi cilji, kar je seveda prav, da se ciljna področja obnovi virov povečuje. Torej se sprejema bolj ambiciozen cilj. Prav tako na področju energetske učinkovitosti se cilj povečuje se pravi bolj ambiciozno. Pozitivno so tudi stališča, ki vemo, da so pereča tudi pravzaprav v Sloveniji, kar se tiče umeščanja objektov obnovljivih virov v prostor skratka, da se gre v smeri pohitritve teh postopkov in ob enem tudi mislim, da je zelo pomembno tudi to, da bi določene zadeve bile v prevladujočem interesu v takšnih primerih. Vse to so dejansko tudi problemi, ki jih imamo torej v Sloveniji in spremembe te evropske zakonodaje nam lahko samo pomagajo na skupni ravni, ki jih bomo seveda tudi v Sloveniji morali implementirati tako, da dejansko je Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor ta stališča soglasno podprl.

Hvala.

Hvala, kolega Lah.

Sedaj bom odprl razpravo kolegic in kolegov.

Kolega Gregorič, izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Ja seveda podpiram to novo delo na novi evropski direktivi, ampak kot sem že omenil na Odboru za infrastrukturo ne bi smeli preveč uvajati izjem glede zaščitenih območjih Natura in pa prometa. Namreč mi bi se morali bolj prizadevati mogoče tudi na evropskem nivoju, da gredo končno kontejnerji in tovornjaki na železnice in da se železnica elektrificira.

Hvala lepa.

Še želi kdo? (Ne.)

Potem bom še sam dodal nekaj. Jaz se tukaj pridružujem mnenju kolega Gregoriča. Drugo mnenje, ki pa je, kar smo pa z državah okoli nas je pa seveda krajina. Fotovoltaika mora biti komponirana v neko arhitekturo. Ne sme spreminjati podobo krajine. Jaz sem rekel vsak, ki se pelje mimo Salzburga proti Nemčiji, južni ali pa, potem proti severni Nemčiji lahko vidi predvsem južni del kako so lahko bi rekel uničili podobo krajine s tem, da so fotovoltaiko vgrajevali na rodovitno zemljo. Sam doma moram priznati imam elektrarno. Eden del je na strehi drugi del pa je vkomponiran v steklo na stekleno teraso, kar je novost, kar morda kot neka informacija. Novost bo vkomponirane torej to steklo fotovoltaika, ki je vkomponirana v kaljeno steklo je lahko, potem se vkomponira na steklene fasade novih objektov večjih poslovnih stavb seveda na tisto primerno stran. Prav tako so Nemci začeli s programom torej ograje na avtocestah, kjer vkomponirajo torej res, da ni takšna zvočna zaščita kot morda pri zvočnih ograjah, ampak gre za to, da se pravilno vkomponira in da ima lahko bi rekel tudi neki estetski videz. Jaz upam, da tisti, ki so bili pionirji na tem področju se seveda od njih učimo, učimo pa se tudi od njihovih napak. Slovenija mora popravljati podobo krajine, ki jo je marsikdaj uničila. Z nepravilnim načrtovanjem, z degradacijo nekaterih območij nepravilno podobo hiš, naklon hiš, barv, fasad in vsega ostalega. Sedaj, če še temu dodamo, da so se tudi nekateri lotili fotovoltaike na rodovitni slovenski zemlji, ki je popolnoma, lahko bi rekel, neestetska v tistem prostoru, ne samo, da nam jemlje možnost proizvodnje hrane, torej, ampak jo moramo pravilno umestiti in tukaj mislim, da ni zadržkov. Mislim, da moramo iti po tej poti, ampak s temi, torej, s tem premislekom, da se vseeno posluša, jaz bi rekel, tudi neko stroko arhitekture, tisto tudi urbanističnega načrtovanja in da se vse ostalo… Seveda zadržki, ki pa so bili na nekaterih področjih in lahko bi rekel, tudi cela vrsta zadev, ki so se dogajale tistim investitorjem, ki so želeli graditi, pa so bile, lahko bi rekel, čiste birokratske ovire, čisto nagajanje tu pa seveda podpiram to uredbo, zato bom tudi glasoval za seveda s temi mojimi morda nekim razmišljanjem kako to vkomponira zato, da bo skoraj lahko, bi rekel, po eni strani ne vidno, po drugi strani pa seveda tudi učinkovito. Mislim, da to mora biti neka dodana vrednost napram tem državam, ki imajo veliki odstotek obnovljivih virov energije v svojem energetskem miksu predvsem sončne energije, pa morda tudi vetrne. Pri vetrnem seveda tega področja ni, ampak meni se osebno zdi, da vetrnice nekako ne vplivajo, če niso ne vem kako zelo pogosto pa narejene na neko krajino koliko vpliva lahko fotovoltaika na kmetijskem področju.

Toliko z moje strani.

Kolega Lah, vi ste se še prijavili, izvolite.