Spoštovane in spoštovani vsi!

Lepo pozdravljeni poslanke in poslanci, vsi ostali vabljeni na sejo.

Pričenjam 4. sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Najprej bomo pogledali, kdo od poslank in poslancev se je opravičil oziroma ima pooblastilo za nadomeščanje: Poslanec Rastislav Vrečko nadomešča Aleša Rezarja, poslanec Rado Gladek nadomešča Franca Rosca, poslanec Lenart Žavbi nadomešča Matejo Čalušić, opravičen pa je tudi poslanec Damijan Zrim.

Prehajamo na določitev dnevnega reda odbora.

S sklicem seje, to je bilo 26. oktobra ste prejeli naslednji dnevni red.

1. Seznanitev s poročilom o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2021.

2. Letno poročilo o dosegu ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi za leto 2021.

3. Pobude in vprašanja članic in članov odbora. Predlogov za spremembo dnevnega reda v poslovniškem roku nisem prejela, zato je dnevni red določen kot je bil sklican oziroma ste ga prejeli s sklicem seje.

Prejaham na obravnavo 1. TOČKE - SEZNANITEV S POROČILOM O STANJU KMETIJSTVA, ŽIVILSTVA, GOZDARSTVA IN RIBIŠTVA V LETU 2021.

Na sejo smo k tej točki vabili Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predstavnika Državnega sveta, Kmetijsko-gozdarske zbornice in Kmetijskega inštituta Slovenije. Vse, ki so tukaj ponovno pri tej točki, lepo pozdravljam. Kot gradivo ste s sklicem seje prejeli omenjeno poročilo ter mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Najprej bom dala besedo predstavniku Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, danes je z nami državni sekretar dr. Darij Krajčič.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, spoštovana predsednica za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci!

Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2021, prikazuje in analizira rezultate slovenskega kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva in z njim povezanih dejavnosti, ki so podlaga pri pripravi usmeritev in razvojnega načrtovanja. V poročilu so zbrani najpomembnejši proizvodi in ekonomski rezultati o slovenskem kmetijstvu, živilstvu, gozdarstvu in ribištvu, pripravljeni so na podlagi podatkov Statističnega urada, našega ministrstva ter drugih uradnih virov, ki so bili na voljo do 31. maja letošnjega leta za preteklo leto.

Podatki o rabi zemljišč in številu živine iz popisov kmetijstva 2020 kažejo, da se nadaljuje trend zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev. Povprečno kmetijsko gospodarstvo je v letu 2020 obdelovalo 7 hektarjev kmetijskih zemljišč, kar je za četrtino več kot leta 2000. Velikostna struktura kmetijskih gospodarstev se še vedno izboljšuje, saj se je število gospodarstev, ki obdeluje več kot 20 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi, glede na leto 2000, več kot podvojilo. Leto 2021 je bilo za kmetijsko pridelavo izrazito neugodno, saj se je obseg kmetijske proizvodnje po začasnih statističnih podatkih zmanjšal za 12 %., pri tem je bil obseg rastlinske pridelave manjši za 20 %, obseg živinoreje se je ohranil na ravni predhodnega leta, ustavil pa se je trend zmanjševanja proizvodnje na agregatni ravni.

Leto 2021 sta zaznamovali dve hudi spomladanski pozebi, kot se še spomnimo, ki sta močno prizadeli sadno drevje, vinograde po vsej državi. Tudi suša in druge vremenske ujme so bile tega leta izrazite. Domača poraba na prebivalca se je v letu 2021 med rastlinskimi pridelki povečala le pri sladkorju, med živalskimi proizvodi pa pri mesu in jajcih. Stopnja samooskrbe so bile v letu 2021 višje kot v letu prej tako pri mesu, mleku in jajcih, znižala pa so se pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju in medu. Domača proizvodnja presega domačo porabo pri mleku za 36 %, mesu in govedi je na indeksu 110, pri perutninskem mesu 112, pri čemer so se stopnje samooskrbe v primerjavi zvišale pri vseh treh proizvodih. Že drugo leto zapored je bila samooskrba pri koruzi 111 %, stopnja samooskrbe pri agregatu žito pa se je znižala na 85 % in je bila še vedno druga najvišja do sedaj.

V letu 2021 so se cene kmetijskih proizvodov na enkratni agregatni ravni občutno povišale, glede na leto 2020 so bile cene v povprečju za 9 % višje. Zvišale so se tako cene rastlinskih pridelkov kot tudi cene živalskih proizvodov, ker je bilo pa povišanje cen kmetijskih proizvodov manjše od povišanja cen stroškov, se je prihodkovno-stroškovno razmerje vendarle precej poslabšalo že kar je že drugo leto zapored. Ekonomski rezultati kmetijstva so se v letu 2021 na skupni ravni občutno poslabšali v primerjavi z razmeroma normalnim predhodnim letom. Neto dodana vrednost se je v primerjavi z letom 2020 realno zmanjšala za 37 %, faktorski dohodek pa za okoli petino. Ob realno manjši vrednosti kmetijske proizvodnje in hkrati višji vmesni potrošnji je faktorski dohodek znašal okoli 6 tisoč 100 evrov na polnovredno delovno moč.

Proračunska izplačila, namenjena kmetijstvu, so v letu 2021 znašala nekaj več kot 400 milijonov evrov, kar je skoraj 3 % več v primerjavi z letom poprej, največ pa po letu 2009. Glavni razlog za povečanja so izredna plačila. Ravno zaradi povečanja obsega izplačil iz nacionalnega proračuna se je opazno zmanjšal delež sofinanciranja kmetijstva s strani Evropske unije na 65 % v letu 2021, v letu 2021, ko nas je zaznamovala tudi epidemija covida-19. Ta ni imela negativnega vpliva na blagovno menjavo agroživilskih proizvodov, saj se je le-ta po začasnih podatkih povečala izvoz se je povečal za 19 %, uvoz pa za 12, pokritost uvoza z izvozom je ob tem zrasla na 65 %. Zunanjetrgovinski program KAJ (?) se je povečal in je znašal skoraj milijardo evrov. Slovenija tudi v letu 2021 ostaja neto uvoznica pri večini carinskih tarif agroživilskih proizvodov. Poslovanje slovenske živilskopredelovalne industrije v letu 2021 se je nekoliko izboljšalo, trendi v nekaterih ključni kazalnik pa so bili manj ugodni. Izstopa počasnejše okrevanje industrijske aktivnosti živilskopredelovalne industrije v primerjavi s povprečjem vseh predelovalnih dejavnosti skupaj. Kljub temu se nadaljuje relativno stabilno in uspešno poslovanje, kar se ugotavlja vsaj od leta 2015, ko so se pokazali prvi znaki stabilizacije te panoge. V Sloveniji se izvajajo ukrepi v okviru skupne kmetijske politike, kjer so ukrepi deloma ali v celoti financirani s sredstvi iz skupnega evropskega proračuna, ter nacionalni ukrepi, ki se financirajo le iz nacionalne ovojnice. V letu 2021 se je v okviru ukrepov skupne kmetijske politike nadaljevalo izvajanje shem neposrednih plačil, nadaljevalo se je izvajanje ukrepov, opredeljenih v programu razvoja podeželja, ki se je zaključil leta 2022, vendar se zaradi zamude, ki je nastala pri sprejemanju novega programa, ta to obdobje podaljša do leta 2022. V celotnem programskem obdobju se izvaja petnajst ukrepov, za katere je na voljo ena in pol milijarde evrov. Do konca leta 2021 je bilo odobrenih 1,17 milijarde evrov oziroma skoraj 80 % razpoložljivih sredstev programa, od tega je bilo izplačanih 936 milijonov evrov. V letu 2021 so se izzvali tudi nekateri začasni izredni ukrepi pomoči posameznim sektorjem, ki so bodisi utrpeli ekonomsko škodo zaradi posledic drugega vala epidemije bodisi zaradi motenj na trgu ali neugodnih vremenskih razmer. Vzpostavljena je bila tudi izredna finančna pomoč čebelarstvu in prašičereji. Površina gozdov se je po podatkih ministrstva je v letu 2021 znašala milijon 196 tisoč hektarjev oziroma domala 60 % površine Slovenije. Posekanih je bilo nekaj več kot štiri milijone kubikov, v primerjavi z letom 2020 se je posek zmanjšal za 3 %. V letu 2021 so bila v gozdovih vseh lastništvo skupno opravljena negovalna dela na površini 5 tisoč 626 hektarjev, kar je več kot v predhodnem letu. Manjši obseg sanitarnega posega zaradi naravnih motenj v gozdovih je v letu 2021 vplival na zmanjšanje obsega proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov. Hvala lepa.

Najlepša hvala gospodu državnemu sekretarju. Glede na to, da imamo pred sabo tudi pripravljavce tega poročila, to so predstavniki Kmetijskega inštituta, sprašujem, če bi želeli kaj dodati? Se prosim lahko predstavite.

Pozdravljeni! Moje ime je Tanja Travnikar. Moja vloga pa je, da sem urednica tega poročila.

Rada bi se zahvalila gospodu sekretarju za korektno predstavljeno poročilo. Da ne bi šli v kakšne večje komentarje bi pa vseeno jaz podala eno tako kratko sporočilo, kaj je tisto, ki je kmetijstvo najbolj zaznamovalo v letu 2021. Kot smo že iz podatkov slišali, podatki kažejo, da stanje v kmetijstvu v lanskem letu ni bilo ugodno. To pa predvsem zaradi tega, ker je prihajalo do precej porušenih razmer na strani prihodkov in stroškov. Tako da rada bi predvsem povedala to, da se je neugodno stanje v kmetijstvu začelo že pred izbruhom vojne v Ukrajini. Tako so se pridelovalci hrane začeli srečevati z občutnimi podražitvami proizvodnih inputov, predvsem mineralnih gnojil, krmil in tudi energije. To je ustvarjalo precejšnje pritiske na stroškovni strani, kar je poslabševalo ekonomske rezultate kmetijstva. Tako slišali smo, da ekonomski rezultat kmetijstva ni bil najboljši in po zadnjih podatkih, ki so nam na voljo, kažejo, da je faktorski dohodek kmetijstva znašal 425 milijonov evrov, kar v primerjavi s predhodnim letom pomeni skoraj 30 % zmanjšanje in gre za enega najslabših ekonomskih rezultatov. Vseeno ni pa to stroškovno prihodkovno razmerje tisto, ki je vodilo do takih rezultatov, ampak predvsem je tak rezultat posledica tega, da se srečujemo, da smo se v lanskem letu srečali s precej zmanjšanim obsegom, s precej zmanjšanim fizičnim obsegom kmetijske proizvodnje. Fizičen obseg kmetijske proizvodnje je bil manjši nekje za 13 %. Povedano je že bilo, sicer obseg živinoreje ostal je na ravni predhodnega leta, obseg rastlinske proizvodnje pa je bil manjši za 24 %, predvsem zaradi pozeb v vinogradništvu in sadjarstvu. Tako je bila letina sadja ena najslabših, v bistvu najslabša, odkar se spremljajo podatki. In seveda, če imamo precej zmanjšan obseg fizične kmetijske proizvodnje, pomeni tudi to manjšo vrednost kmetijske proizvodnje. Mogoče je še prehitro reči, preuranjeno reči, ampak zelo podobno se pričakuje tudi v letošnjem letu. Toliko na kratko z moje strani. Hvala.

Najlepša hvala za to dopolnitev.

Dolžna sem vas še obvestiti, da se nam je med sejo pridružil dr. Matej Vatovec, ki nadomešča članico Natašo Sukič.

Z nami je tudi predstavnik Državnega sveta, gospod Cvetko Zupančič. Želite besedo? Izvolite.

Predsednica, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav poslankam, poslancem in vsem zbranim tukaj na današnjem Odboru za kmetijstvo Državnega zbora!

Komisija za kmetijstvo pri Državnem svetu je na 46. seji, 7. 10. obravnavala Poročilo o stanju kmetijstva, živilstvo, gozdarstvo in prehrano. Moram reči, da je bila predstavitev s strani tako predstavnice Kmetijskega inštituta kakor ministrstva korektna, dobra, da smo lahko kaj hitro tudi ugotovili kakšno je stanje. In moram reči, da je stanje po naši oceni kritično. Zapisali smo celo v poročilu, alarmantno, kajti prihodek iz naslova kmetijstva v letu 2021 je najslabši v samostojni Sloveniji. In to pa že govori o tem, da je nujno, da se potegne kakršnekoli ukrepe ali pa bi jih morali že prej potegniti, ne glede to, da je bila slaba letina. Poznali smo tudi prej slabe letine, predvsem sušne in tako naprej, tudi toče. To ni nič novega v slovenskem kmetijstvu. Da je bilo lansko leto iz proračuna danih več sredstev za kmetijstvo, pa kljub, se pravi iz slovenskega proračuna domačega, kljub temu pa imamo tukaj številke, manjša pridelava, manjši dohodek in seveda tukaj absolutno tudi manj interesa po kmetovanju Predvsem mladi kmetije zapuščajo, to je tudi en podatek, ki je zapisan. In verjetno tudi v novem strateškem načrtu, ki je po eni strani ambiciozen, po drugi strani pa govori o veliki podpori mladim prevzemnikom, je tukaj ena težava, ki bo v prihodnje nastala, se pravi, ta podpora mladim naslavlja samo mlade prevzemnike. Teh imamo trenutno okrog 3 tisoč, kje je pa ostalih 45 tisoč kmetov, mladih, ki bodo v desetih, petnajstih, dvajsetih letih prevzeli kmetijo. Ali teh ne rabimo več? In se vprašaš pri vsej tej zadevi, kam vse skupaj to gre. Se pravi, ali res gremo v smeri - to govorim zaradi tega, ker je iz tega podatka opazno tudi to, da ogromno kmetij propada -, ali gremo res v tej smeri, da rabimo 10, 15 tisoč kmetij, ki bodo visoko razvite, evropsko konkurenčne, vse ostalo podeželje, na katerega pa dostikrat opozarjamo, ko govorimo o treh potrebah kmetijstva, se pravi, pridelava hrane, poseljenost podeželja in urejenost podeželja. Ali zdaj ta del izgubljamo? Tu je zelo veliko vprašanje, ali je to tisto, kar Slovenija ta trenutek potrebuje. Eno je prehrambena varnost, lastna samooskrba, vse drugo je pa tudi namenjeno temu, da Slovenijo ohranimo urejeno, čisto in seveda tudi obdelano. In ta trend, ki je v zadnjem času, pa kar je še bolj zaskrbljujoče, če rečem, da so bile dve leti nazaj, vključno z letom 2021, izredne razmere glede covida in ukrajinske vojne, potem, kaj je to letos. Letos se isti trend nadaljuje, se pravi, gremo isti tempo naprej. In če bo šel ta tempo naprej, se bomo čez deset let vprašali, kam smo vse to zavozili. In še enkrat pravim, veliko delo bo potrebno opraviti, analizo, kaj se tu dogaja. Pa ne samo analiza, tudi določene ukrepe potegniti.

Zato je komisija sprejela tri sklepe, ki so vsebinski. Prvi je, da se je seznanila: Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugotavlja, da je bilo stanje v kmetijstvu lani izredno slabo, letos pa se stanje le še bolj zaostruje. Komisija poziva Vlado, da se odzove na zaskrbljujoče podatke iz poročila ter pripravi ustrezen načrt s prednostnimi ukrepi za izboljšanje stanja v slovenskem kmetijstvu ter za njegovo izvedbo zagotovi zadostna finančna sredstva.

Naslednji sklep: Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga, da se pripravi analizo vseh finančnih ukrepov v času iz naslova epidemije covid-19, aktualnih ukrepov za blažitev draginje in način, da se jasno opredeli, koliko sredstev je bilo namenjenih gospodarstvu in koliko ne, koliko neposredno kmetijstvu; to je bilo izpostavljeno zaradi tega, kajti ti tako slabi podatki o gospodarstvu so samo v kmetijstvu, in zaradi tega, ali je bila ta delitev sredstev ali pa pomoči s strani države v covid situaciji sploh ustrezna ali pa dovolj velika za področje kmetijstva. Zato je ta sklep, da se naj to pač ugotovi in se potem tudi ustrezno lahko za naprej odzivaš.

Naslednji sklep: Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vzpostavi ustrezen nadzor v agroživilski verigi, s ciljem pravične porazdelitve znotraj verige; to je pa že eden od sklepov, na katerega vseskozi opozarjamo, da ta notranja razdelitev znotraj verige finančno donosno ni enakomerno in pravično razdeljena.

Hvala lepa.

Najlepša hvala predstavniku Državnega sveta.

Z nami je tudi predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice, to je direktor Janez Pirc. Želite besedo? Izvolite.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni, članice in člani Odbora za kmetijstvo Državnega zbora ter vsi ostali prisotni!

Glede poročila Stanje kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva za leto 2021, ki smo ga analizirali v Kmetijsko gozdarski zbornici. Seveda, to je preteklo leto, ki je za nami. Alarmantne številke so bile že predstavljene, ne bi ponavljal. Skrbi nas predvsem to, da to traja še tudi naprej. Seveda je vojna v Ukrajini poglobila te zadeve. Rešitve ni, tudi če govorimo konkretno o mineralnih gnojilih, tudi na ravni EU, je ne vidijo oziroma komisija jih išče, ampak dolgoročne, kmetje pa rabijo trenutno za setev, za jesensko, ki je že bila, pa spomladansko, se pravi, da kriza se poglablja. Kar se tiče faktorskega dohodka, se ne bi ponavljal, je pa dejstvo, da v kmetijstvu poleg, se pravi, vseh intervencij ukrepov in pa sredstev, ki se zagotavljajo ali pa so se v preteklem letu, pa se tudi sedaj planirajo. Ni, ni vse vse tisto, kar motivira mlade, tako kot smo že slišali ali pa tudi tiste, ki še kmetuje in vztrajajo v tej dejavnosti, so tudi še drugi. Se pravi, na mizi imate tudi davčni, novo davčno breme kmetij. Mogoče se sliši za majhne zneske, ampak za tiste kmete, ki dnevno skrbijo, dvakrat na dan gredo v hlev, se pravi in vsak evro trikrat obrnejo, je ta sredstva za njih in predvsem za mlade pa velikega pomena, še posebej za obdelanost krajine in to nam to poročilo kaže.

Če primerjamo stalež kmetij, se pravi na leto 2000 imeli, ne vem, 56 tisoč kmetij, ki je imelo živali, govedo na kmetiji, danes sem preveril podatek, dobrih 27 tisoč kmetij še ima, govedoreja, se pravi naša glavna panoga. Dejstvo je, da se njive nam zmanjšuje, če zdaj gledam zadnje period, imamo, indeks je 98, delež njiv se zmanjšuje, tako intenzivni sadovnjaki, to nas tudi skrbi, ne, pri sadjarstvu nam pada, ravno tako vinogradništvo. Je pa v bistvu indeks pozitiven pri zaraščanju kmetijskih zemljišč z gozdnim drevjem. To je, to je pač to poročilo kaže to smer, ki je že tudi v preteklosti smo opozarjali in dejansko, kar je bilo že tudi danes izpostavljeno. Mi rabimo tako majhne in srednje kmetije za to, da bomo imeli Slovenijo obdelano, poseljenost in pa hkrati tudi nekako temelji na lastni samooskrbi.

V kmetijstvu, so še tudi drugi elementi, ki sem jih že prej opozoril. Seveda izgubljamo zemljišča, pozidava gre na najboljših zemljiščih. Povečuje se območje, kjer kmetje ne smejo več v celoti opravljati svojo dejavnost oziroma se iz takih in drugačnih razlogov zaščitijo za druge namene. Ta kmetijski prostor se krči, predvsem se pa krči, ker se vedno več pojavlja zveri, divjadi, predvsem je to na številnih območjih. Že dandanes imamo planinske pašnike, kjer imajo s temi zvermi velike težave in vsako leto so večje in se bojimo in kmetje nas opozarjajo, da tam ne bo več živine v prihodnje. To je resen problem, sicer, lepo je videti na naslovnicah naših turističnih biltenov, naše lepe gore, naše lepe pašnike, živali tam, ampak za vse to mora nekdo poskrbeti in težave pri vsem tem so predvsem tudi z, bi rekel, obnašanjem živali, ko se srečajo s tem v tistem letu ne želijo več na te pašnike. To so resne težave, s katerimi se bomo pač poleg ekonomskih, ki pa so temelj, da bomo mlade privabili, pa ne samo ukrepi kmetijske politike, so pomembni, in jih vsekakor se moram strinjati, da je treba to analizo narediti. Velike, ukrepi so bili v letošnjem letu, pa tudi v lanskem letu, ampak, stanje je pa zelo alarmantno, kar se tiče ekonomskega stanja naših kmetij in pa predvsem, kako pripeljati mlade, da bodo te kmetije obdržali oziroma razvijali tudi naprej.

Toliko za enkrat na kratko. Hvala.

Najlepša hvala.

Zdaj smo izčrpali predstavitve mnenja vseh institucij, ki so bile vabljene, zato bom zdaj odprla razpravo članic in članov odbora, s tem, da bi vam rada povedala, da imamo danes med nami veliko strokovnjakov s področja kmetijstva.

Z nami je tudi direktor Kmetijskega inštituta dr. Andrej Simončič, tako da je prav, da izkoristimo in jim zastavimo vprašanja, s katerimi bomo, bomo dobili tudi odgovore. Upam, da, da take, da bomo z njimi zadovoljni, da se področje kmetijstva resno obravnava v naši državi in seveda kakšni so izgledi za naprej, bomo pa slišali skozi razpravo.

Prva se je k razpravi prijavila poslanka Alenka Helbl in ji dajem besedo.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav tudi vsem ostalim!

Bom dokaj kratka, ker sem dobesedno na slabem glasu.

Torej, zdaj poročilo je poročilo za leto 2021, ki ga pa ne moremo jemati samo kot eno poročilo, torej, saj ste že vsi, ki ste to poročilo, torej saj ste že vsi, ki ste to poročilo predstavljali oziroma komentirali od gostov, povedali bistvo. Bistvo in to je torej še premajhna, dosti premajhna skrb za slovenskega kmeta. Mi smo v takih časih, ko se moramo zavedati tega pomena kmeta in vsega s čimer se kmet ukvarja in prinaša nam vsem državljanom dobrega, to je dobra hrana, to so obdelovanje površin, to je vse skupaj, tudi dopolnilne dejavnosti, ki jih, ki jih izvajajo kmetje na svojih gospodarstvih.

Komisija Državnega sveta, jaz bom kar koment…, torej dobesedno citirala ta stavek: »Država je dolžna s ciljem zagotavljanja prehranske varnosti ustvariti in nuditi ustrezne okvirje za kmetovanje in pridelovanje hrane, saj ima kmet pomembno vlogo pri doseganju tega cilja.« Pika.

To ne smejo biti zgolj besede, ki jih vsi tako radi ponavljamo, ko sedimo za nekim omizjem, pa ko razpravljamo ali uradno, neuradno. To se mora začeti izvajati takoj. Moralo bi se že včeraj, tako kot je treba in to je skrb za slovenskega kmeta in za vse, ki se torej na, mislim s tem tudi ženske na kmetijah. In če zdaj ves čas smo poslušali torej, da je stanje zaskrbljujoče in alarmantno, predvsem pa, da se torej povečuje velikostna struktura kmetijskih gospodarstev, ampak mi imamo en kup srednjih in majhnih kmetij. Jaz prihajam iz takega okolja in jih imam pred sabo, sem jih imela zdaj, ko ste o tem govorili in predstavljali to poročilo. Prav njihove kmetije, njihove skrbi, in bom rekla ob vsem tem kar tudi v nadaljevanju pripravlja Vlada, pravzaprav ne prav rožnato. In vsi poznamo torej ta status, torej to dopolnilno dejavnost. Mi ne moremo zdaj govoriti samo v okviru Odbora za kmetijstvo in torej znotraj teh inštitucij, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, ampak moramo kot država in mi kot odločevalci in vsi skupaj celostno pogledati na stvar, to pomeni tudi s finančnega vidika, saj je bilo povedano. In mislim, da danes ob dveh ima Odbor za finance tudi to temo med drugim. Jaz sem imela torej kar nekaj klicev kmetov, ti ki živijo realno življenje, ki ne živijo v mestih, ki garajo na kmetijah, na visokogorskih, na srednjegorskih, malo višjih in tudi v dolini, in se ukvarjajo s tem in moram reči, da res ni, da občutek tega, da so slišani, in da za vse to kar počnejo za slovensko zemljo, za vse nas, da lahko ponudijo torej slovensko lokalno hrano nam vsem, niso uslišani torej tako kot bi moralo biti in nimajo dobrega občutka kako bo v prihodnosti.

Ena izmed, torej Zakon o dohodnini, ki ga pripravlja Vlada, predvsem kmetom, da zdaj kar preberem, torej glede na to, kar je pripravila Vlada v Zakonu o dohodnini, v tistem delu, ki se nanaša na normirane odhodke, bistveno poslabšuje davčni položaj nosilce dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Mislim, da vsi vi, ki se ukvarjate s tem, vsi strokovnjaki veste o čem govorim. Namreč ta predlagana rešitev o kateri bo danes tudi Odbor za finance govoril, znižuje višino priznanih normiranih odhodkov za vse nosilce dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in sicer z 80 na 40 %. To je v bistvu nesprejemljiva odločitev za slovenskega kmeta. V bistvu nelogična tudi, v času splošne blaginje. Zdaj, nekdo mi tam kaže, da to ni res, ampak to so zadeve na katere opozarja torej tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica, vsi svetovalci na terenu, predvsem pa kmetje, nosilci dopolnilnih dejavnosti. Pa ravno včeraj mi je eden od teh mladih kmetov rekel, bom pa pustil vse skupaj, pa bom šel, pa bom živel od sociale, kaj pa naj naredim? Udinjamo se na bregovih, tako kmetje kot kmetice. Tudi pred dobrim mesecem ministrica je bila na tisti okrogli mizi srečanja kmetic, kjer so povedale svoj status. Torej, tudi ureditev statusa kmetic na kmetijah. In tukaj bo morala država dati denar za kmeta oziroma se odpovedati temu delu. Jaz verjamem, da Ministrstvo za finance pač sledi temu, da je treba polniti proračun, bog ve komu, a ne, mogoče še tistim najmanjšim, saj to niso veliki zneski za nekoga, tako kot je bilo rečeno, ampak so pa pomembni za tistega, ki jih mora dati. In tukaj bomo morali narediti en korak naprej in se odločiti kaj si želimo. Govoriti o dobrem slovenskem kmetijstvu, da bomo reševali zemljo, da bomo reševali našo…, mi imamo take danosti, saj nam je že Vodnik povedal, kakšne danosti imamo v Sloveniji. Pa mi se še kar obnašamo, kot da je kmetijstvo, kot da imamo meso v Sparu, kupimo, kot da pridejo, ne vem, od kod. In še kaj je pomembno, da bomo znali ceniti kmeta tako kot vsakega delavca v Sloveniji, da bomo imeli odnos do njega in zato mu moramo iti nasproti. V skupnem dogovoru bo treba narediti korak naprej in ne čakati. Jaz predlagam tudi, da Odbor za kmetijstvo na to temo naredi eno širšo razpravo, kako celostno skoraj skupaj z Ministrstvom za finance in z vsemi deležniki, ki bodo, ki so vključeni v rešitev tega problema. Pa ne čez tri mesece, čim prej. Mi moramo dati občutek ljudem, da so cenjeni, da je njihovo delo cenjeno, pa sama ne prihajam s kmetije. Prihajam pa iz tega okolja, kjer znamo ceniti soseda, kmeta, daljnega in bližnjega, kupujemo njihove stvari in se zavedamo tega, koliko truda je vredno, da kupim tisti lokalno narejen jogurt, pa kruh, pa klobase pa meso, da to ni tako enostavno in pa še dobro je in zdravo. Toliko zaenkrat. Hvala lepa.