Najlepša hvala in lep pozdrav spoštovane poslanke in poslanci. Prepričana sem, da veste, da je za vsebino, ki je danes pred vami, prav naša država naredila ogromno, si upam trditi, največ in tudi naš predsednik Vlade, bom rekla, ni spustil priložnosti, da bi se te stvari uredile. In Slovenija seveda uredbo, ki je pred vami, podpira, imamo pa še nekaj odprtih zadev, ki jih bomo na srečanjih v Bruslju odprli in jih bom tudi sama v nadaljevanju izpostavila. srečanjih v Bruslju odprli in jih bom tudi sama v nadaljevanju izpostavila.

Komisija je 18. oktobra 2022 objavila predlog uredbe Sveta o krepitvi solidarnosti z boljšim usklajevanjem nabav plina, čezmejno izmenjavo plina in zanesljivimi referenčnimi vrednostmi za cene. V tej uredbi so naslovljena tri ključna področja. Prvo skupna nabava, se pravi razvoj začasnega orodja za skupno nabavo, skladno z zahtevo držav članic, obstaja pa precejšen časovni pritisk, da mora biti to orodje pripravljeno najpozneje v začetku pomladi 2023, vsekakor pa pred naslednjo sezono polnjenja skladišč. Drugo področje so ukrepi za preprečevanje prekomernih cen plina, mehanizem, kaj vključuje ta drugi sklop, če lahko tako rečem, mehanizem obvladovanja nestanovitnosti cen znotraj dneva, oblikovanje nove dopolnilne referenčne vrednosti za UZP in popravni mehanizem za trg plina. In tretje ključno področje so ukrepi v primeru izrednih razmer pri oskrbi s plinom, ki vključujejo razširitev obveznosti solidarnostne zaščite na kritične plinske elektrarne, privzeta pravila za dvostransko solidarnost in mehanizem za dodelitev zmogljivosti v izrednih razmerah na ravni EU ali na regionalni ravni.

Kot sem že omenila, bomo izpostavili še nekaj stvari do katerih imamo zadržke. Se pravi, Republika Slovenija kljub temu, da to uredbo podpira, izpostavlja nekatere zadržke glede začasnega mehanizma obvladovanja nestanovitnosti cen znotraj dneva, zavzemamo se namreč, da bi bil ta razširjen na vse izvedene finančne instrumente za trgovanje z električno energijo in plinom z dospelostjo na blago do 12 mesecev in prav tako bi moral biti mehanizem uveljavljen s 1. decembrom 2022 in ne šele z 31. januarjem 2023. Menimo tudi, da bi morali imeti komisija ali ESMA večjo vlogo pri določanju cenovnih meja izvedenih finančnih instrumentov.

Glede poravnavnega mehanizma za trg plina Slovenija meni, da bi moral ta stopiti v veljavo hkrati z uveljavitvijo tega predloga uredbe in ne šele na predlog komisije ter potrditvijo Sveta EU. Prav tako se na nek način ne strinjamo s pogojevanjem implementacije tega mehanizma z doseganjem cilja zmanjševanja povpraševanja po plinu. Poudarjam še enkrat, da Republika Slovenija močno podpira čimprejšnjo uvedbo tudi čimprejšnjo uvedbo začasnega dinamičnega cenovnega pasu za transakcije zemeljskega plina skladno s sklepi Evropskega sveta iz 20. in 21. oktobra letošnjega leta.

In še enkrat želim poudariti, da je ta vsebina, ki jo imamo oziroma imate danes na mizi, res zelo, zelo pomembna in da se je kar nekaj časa trudilo, da so stvari danes pripravljene kot so pripravljene. Slovenija to uredbo podpira, bomo poskušali, bom rekla, še nekaj dopolnitev, ki sem vam jih prej povedala, za te dopolnitve dobiti soglasje, ampak ne glede na to, ne glede na to to uredbo podpiramo.

Hvala lepa za predstavitev.

Seveda to uredbo podpiram, imam pa tri manjša vprašanja. Prvo, ne vidim tukaj nobene povezave na vodikove tehnologije, ki verjetno, ko bomo počasi plin opuščali, bo vodik. Imamo vodikovo strategijo iz leta 2000 na evropskem nivoju. Dobro bi bilo, če bi bila tukaj majčkena povezava, da se istočasno stimulira naprej vodikove tehnologije.

Drugo ne vidim ali pa mogoče nisem dosti dobro bral, poziva na hitrejšo gradnjo terminalov za utekočinjen zemeljski plin. Kajti po plinovodih verjetno ne bomo dobili dovolj plina zemeljskega in bomo še naprej odvisni od terminalov, teh je pa premalo. In ne vidim mogoče spodbude, da bi se zelo hitro zgradili manjkajoči plinovodi v Evropi v smeri sever-jug. Sedaj je večina plinovodov bilo iz vzhoda na zahod. Nekih res velikih magistralnih plinovodov sever-jug pa ni, čeprav so o tem že govorili. Toliko. Hvala lepa.

Bom jaz samo en stavek. Vsega tega noter ni, zato ker gre v bistvu tukaj samo za interventno uredbo, če lahko rečem v narekovajih, ampak mogoče vseeno, če dovolite, bi še sodelavec povedal kje so te stvari v drugih uredbah urejene.

(Jurij Pogačnik, Ministrstvo za infrastrukturo. )

Vsa ta vprašanja, ki ste jih postavili v zvezi z vodikom in z drugimi plini, so seveda pomembna in so tista smer razvoja, kamor v bistvu pluje evropski plinski sistem v meri kolikor bo to možno glede na dimenzijo potreb. Seveda so vsa ta vprašanja naslovljena v plinskem paketu, ki je bil s strani komisije predlagan lani decembra in je sedaj v postopku v Svetu EU, kjer v bistvu tako direktiva kot uredba predvidevata na vodikovi strani praktično vodikovode, celoten sistem regulacije in spodbud. Tako, da v bistvu ta segment v bistvu je podprt, kot je pa rekla gospa državna sekretarka, je pa to zdaj čisto interventna uredba, kot že dve pred tem, ki v bistvu poskuša urejati to situacijo, ki je nenormalna v dimenzijah kot je. Hvala lepa.