Lep pozdrav. Prosim, da se usedemo. Pozdravljeni, spoštovani gostje, kolegice poslanke in kolegi poslanci, vsi ostali vabljeni na današnji 11. nujni seji Odbora za zdravstvo. Pričenjamo sejo, ki je bila sklicana v skladu s 47. in 48. členom Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije, in sicer na podlagi zahteve Poslanske skupine Nova Slovenija.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti: Jelka Godec, mag. Bojana Muršič in mag. Dejan Kaloh. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Rado Gladek namesto Alenke Jeraj, mag. Branko Grims nadomešča mag. Karmen Furman, dr. Martin Premk, ki nadomešča Matejo Čalušić in Aleksander Prosen Kralj, ki nadomešča Terezo Nak.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje 11. novembra 2022 ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora, in sicer: 1. točka – Izbris 5 tisoč 977 veljavnih napotnic pacientov iz sistema e-naročanje.

Zahteva Poslanske skupine Nova Slovenija za sklic nujne seje odbora z dne 9. november 2022 je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora.

Ker do pričetka seje ni bilo predlogov za razširitev dnevnega reda oziroma umik točke dnevnega red, je določen takšen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – IZBRIS 5 TISOČ 977 VELJAVNIH NAPOTNIC PACIENTOV IZ SISTEMA E-NAROČANJE.

K 1. točki so bili vabljeni torej predstavniki predlagateljev s prvopodpisanim Janez Cigler Kraljem, predstavniki Vlade Republike Slovenije, Ministrstva za zdravje, vabljen je bil Direktorat za za digitalizacijo v zdravstvu, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zdravniška zbornica Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje Slovenije, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Zveza organizacij

pacientovih pravic Slovenije ter Zastopniki pacientovih pravic Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto in Ravne na Koroškem.

Besedo dajem predlagatelju zahteve v Poslanski skupini Nove Slovenije, in sicer poslanki Ivi Dimic.

Hvala lepa, spoštovana predsedujoča. Spoštovani minister, vsi danes prisotni na seji, kjer dejansko želimo nekako strniti razpravo in seveda priti do treh odgovorov.

Pa najprej nekoliko uvoda. Izbris 5 tisoč 977 veljavnih napotnic pacientov je nedopustno dejanje. Ministrstvo za zdravje je v začetku oktobra iz centralnega sistema po vsej državi začelo z izbrisom starih, neizkoriščenih napotnic pacientov, ki na naročeni pregled niso prišli in svoje odsotnosti tudi niso upravičili. Izbrisanih je bilo 424 tisoč 732 napotnic iz obdobja zadnjih dveh let in pol, napotnice so bile izbrisane 294 tisoč 148 individualnim pacientom, pri tem pa je prišlo do napake, tako da so bile izbrisane tudi veljavna napotnice pacientov. Na Ministrstvu za zdravje so pojasnili, da je bilo izbrisanih 5 tisoč 977 veljavnih napotnic, pri brisanju napotnic je prišlo do napake pri izbrisu tako imenovan tako imenovanih trajnih napotnic, na katere je vezanih več terminov pregledov pacientov, se pravi, da je bilo izbrisanih 5 tisoč 977 veljavnih napotnic. V. d. generalne direktorice Direktorata za digitalizacijo v zdravstvu Alenka Kolar je dejala, tem ljudem je bila res storjena škoda, če niso vmes sami preskočili termina in tega niso sporočili, hkrati je tudi v Odmevih gospa Kolarjeva omenila, da se zna zgoditi, da bo lahko ta izbris vsak dan še dodatno izbrisal oziroma ta program dodatno izbrisal napotnice. Prvi so na napake opozorili v Zdravstvenem domu Idrija, da je večje število naročenih pacientov izginilo s seznamov, pa ugotavljajo tudi v zdravstvenih ustanovah v Celju in Brežicah podatkov oziroma napotnic, ki so bili izbrisani, ni mogoče več obnoviti. V primeru Idrije gre za manjši zdravstveni dom in nastalo situacijo zdaj rešujejo sami, ni pa znano, kako bodo težavo reševali v večjih javnih zavodih. Nacionalni inštitut za javno zdravje bo zavodom, kjer so pacienti imeli naročene preglede, sporočil, katerim pacientom so bile napotnice izbrisane. Tem pacientom bodo sedaj morali določiti nove termine, primarni zdravniki pa bodo morali izdati nove napotnice. Napaka pri izbrisu veljavnih napotnic naročenih pacientov je nesprejemljiva, kaže pa na preprosto dejstvo, na katerega v Novi Sloveniji opozarjamo že ves čas: v javnem zdravstvenem sistemu ni problem denar, ampak organizacija. Sistem državnega zdravstva preprosto ne deluje, nujno potrebujemo sistem vsem dostopnega javnega zdravstva. Pri celotni zadevi pa še posebej skrbi namera odgovornih oseb na Ministrstvu za zdravje, ki so krivdo za izbris veljavnih napotnic pacientov želeli prevaliti na pomanjkljive postopke in slabe evidence posameznih bolnišnic in zdravstvenih domov. V Novi Sloveniji se ne moremo znebiti občutka, da Ministrstvo za zdravje do krajšanja čakalnih dob želi priti s fiktivnim brisanjem napotnic pacientov, pri čemer se brišejo tudi veljavne napotnice. Pacienti tako po mesecih, morda letih čakanja na zdravstveno storitev ostanejo brez napotnice in s tem tudi brez zdravstvene storitve. V Novi Sloveniji zahtevamo, da ministrstvo za zdravje tem izbrisanim pacientom zagotovi, da bodo do zdravstvene storitve prišli takoj, ko je to v skladu z njihovo stopnjo nujnosti možno in se ne bodo zopet uvrstili na konec čakalne vrste. Napaka je bila storjena na strani Ministrstva za zdravje, posledic ne bi smeli trpeti pacienti.

Slovenija za zdravstvo namenja približno toliko kot primerljive razvite države OECD, skrbi pa kvaliteta in dostopnost do zdravstvenih storitev. Glede na leto 2013 za zdravstvo na leto namenjamo 800 milijonov evrov več sredstev, kar se ne odraža na dostopnosti do zdravstvenih storitev. Slovenija za zdravstvo namenja 2 tisoč 800 dolarjev na prebivalca, povprečje OECD znaša 4 tisoč dolarjev na prebivalca, Češka za zdravstvo namenja nekaj več kot Slovenija, ostale vzhodnoevropske države manj. Leta 2018 smo za zdravstvo namenili približno 8 % BDP, kar je v povprečju držav Evropske unije. Vsak zaposleni od svoje plače mesečno prispeva 6,36 % za obvezno zdravstveno zavarovanje, dodatno 6,56 % prispeva še delodajalec. Delodajalec od povprečne plače, posameznik na leto, od povprečne plače posameznik na leto za zdravstvo odvede več kot 3 tisoč evrov, letno plačamo še 420 evrov za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, statistični podatki pa kažejo, da ljudje v Sloveniji na leto porabijo še približno 400 evrov za plačilo zasebnikov za opravljanje zdravstvenih storitev. Če seštejemo vse to skupaj, pridemo na skoraj 4 tisoč evrov, kar lahko rečem povsem primerljivo, kot sem prej dejala, kar se tiče, da po podatkih OECD primerljivo tudi na evropski ravni.

V Novi Sloveniji se nam zdi preprosto nesprejemljivo, da ljudje, ki plačujejo zdravstveno zavarovanje, do storitev, ki so jih dejansko plačali, na koncu ne morejo priti. Najdaljša dopustna čakalna doba pri stopnji nujnosti redno na dan 1. 10. 2022 ni spoštovana pri šestindvajsetih vrstah zdravstvenih storitev. Na dopustno čakalno dobo za prvi pregled na dan 1. 10. 2022 čaka 57 tisoč 96 oseb pri prvih pregledih nad dopustno čakalno dobo, pri stopnji hitro čaka 30 tisoč 566 oseb, pri stopnji hitro nad dopustno čakalno dobo na prvi pregled čaka 59 % vseh čakajočih, medtem ko delež pri stopnji redno znaša 38 % od vseh, ki so vpisani pri tej stopnji nujnosti. Največji delež čakajočih nad dopustno mejo najdemo pri stopnji nujnosti zelo hitro, kjer več kot štirinajst dni čaka 73 % vseh čakajočih.

V Novi Sloveniji smo zaradi stanja v slovenskem zdravstvenem sistemu zelo zaskrbljeni. Nedavni dogodki sprožajo velike dvome o verodostojnosti uradnih podatkov o čakalnih dobah v slovenskem zdravstvenem sistemu. Težko se namreč znebimo občutka, da se čakalne dobe poskuša administrativno odpravljati celo z brisanjem veljavnih napotnic, in zato predlagamo, da na tej nujni seji razpravljamo o treh ključnih stvareh. Kako je mogoče, da se Ministrstvo za zdravje loti urejanja evidenc zdravstvenih napotnic in brisanja napotnic iz sistema brez, da bi imeli nek backup oziroma varnostno kopijo evidenc? Vsi vemo, vsi smo delali v različnih podjetjih, ko so se prenosi dogajali, posodobitve sistema, pa vemo, da se je delala istočasno varnostna kopija. Kako je mogoče, da se to pri brisanju napotnic iz sistema ni naredilo? Drugič, kdo je za izbris odgovoren? Z imeni in priimki, kdo bo za to nosil odgovornost, odstopil s položaja? Nesprejemljivo je prelaganje odgovornosti na izvajalce zdravstvenih storitev, češ, gre za pomanjkanje ali pa pomanjkljive postopke in slabe evidence posameznih bolnišnic namesto jasnega opravičil. Naj povem, da pravijo ljudje, opravičila ni bilo in odstop odgovornih, sedaj spremljamo prelaganje odgovornosti. Torej, spoštovani, kdo je kriv za izbris? In tretjič, kaj se bo zgodilo z izbrisanimi pacienti? V obziru in pred očmi imam vse paciente, ki so v dobri veri, da bodo prišli na vrsto, kar naenkrat verjetno ostali brez ustreznega termina. Kako jih bomo ali pa kako se bodo ti pacienti uvrščali? Ali bodo na konec čakalne vrste ali bodo prednostno obravnavani? Se pravi, posledic izbrisa ne morejo trpeti pacienti, to se ne sme dogoditi.

V Novi Sloveniji smo predlagali tri sklepe. Prvi sklep je, da Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da opravi temeljito analizo in odboru predstavi poročilo o tem, zakaj so bile napotnice določenih pacientov izbrisane s čakalnih seznamov in kdo je za to odgovoren. Drugi sklep, Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da poskrbi za ustrezna navodila izvajalcem zdravstvenih storitev, da bodo pacienti, katerih napotnice so bile izbrisane, ne da bi bila pri njih opravljena zdravstvena storitev, prejeli najzgodnejši možni nov termin glede na njihovo stopnjo nujnosti. Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da na podlagi analize identificira napake in šibke točke sistema e-naročanja, zaradi katerih prihaja do neustreznega delovanja in nepravilnih podatkov čakajočih ter na podlagi ugotovitev v 30 dneh pripravi načrt za ustrezne spremembe sistema e-naročanja, skupaj z morebitnimi spremembami aktov oziroma zakonodaje. Naj povem, da smo se v tem času dogovorili, da teh 30 dni seveda lahko spremenimo v 90 dni, če bomo resnično prišli do ustreznih rešitev, ki bodo bile v korist pacientov, a ne. Naj povem, da sama sem želela danes preveriti e-naročanje. Enostavno sistem ne spusti nikogar, že cel teden me že opozarjajo, skratka, zadeva ne deluje. In v redu, računamo seveda ali pa si želimo, da bi zadeve se zgodile prej kakor v 90 dneh, ker to je nujno, pa vendarle je ta dogovor, da tukaj lahko v imenu poslanske rečem, da se strinjamo z 90 dne pripravi načrt.

Seveda si želim res konkretnih odgovorov in imejmo v luči vse tiste paciente, ki dejansko so danes na suhem, ne vejo, kaj je z njihovimi napotnicami, kako je z njihovimi termini. In delujmo v to, da bi se seveda te zadeve v največji meri skupno nas vseh odpravile in izboljšale v korist pacientov.

Hvala.

Hvala predlagateljici.

Predajam besedo ministru za zdravje Danijel Bešič Loredanu, izvolite.

lep pozdrav, predsednica, hvala za besedo. Pozdrav tudi vsem ostalim prisotnim na seji.

Zdaj, če mi dovolite, bi uvodoma poudaril tri dejstva. Ministrstvo za zdravje ni izbrisalo nobenega pacienta. Ministrstvo za zdravje ne upravlja e-zdravja in e-naročanja, ampak je e-zdravje kot naloga NIJZ določena z Zakonom o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, podredno pa Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o pacientovih pravicah. NIJZ v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti javno službo opravlja na področju vodenja in upravljanja zbirk podatkov s področja zdravja, zdravstvenega varstva, v skladu s posebnimi predpisi načrtuje in koordinira razvoj in spremlja delovanje informacijskih sistemov, ki podpirajo, zbira in izmenjavo zdravstvenih podatkov ter kazalnikov javnega zdravstva, nudi statistično in drugo javno dostopno podporo oziroma podatke s področja zdravstvenega varstva za ponovno uporabo v skladu s predpisi V zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva je podrobneje določeno delovanje eZdravja, in sicer na nacionalni ravni usklajen zdravstveni informacijski sistem. Morda niste vedeli, od 1. 12. 2015 je NIJZ od Ministrstva za zdravje prevzel v upravljanje opremo, financirano iz projekta ESS eZdravje, ter vse nedokončane zadeve, dokumentacijo in arhiv, naloge ter pravice in obveznosti pogodb so se nanašale na projekt e-Zdravje.

Če nadaljujem s pojasnilom, samo da bomo razumeli kako eNaročanje, ki je del eZdravja poteka. Sistem eNaročanja vsebuje informacijske sisteme pri izvajalcih zdravstvenih storitev. Informacijski sistemi so med seboj nepovezljivi, se pravi, e-kartona v Sloveniji nimamo, imamo vsaj 8 ponudnikov oziroma dobaviteljev zdravstvenih informacijskih sistemov, v nekaterih velikih javnih zdravstvenih zavodih, kjer naj bi imeli enoten informacijski sistem, imamo 3, 4 različne informacijske sisteme, ki med seboj niso povezani. ENaročanje kot sistem poleg informacijskih sistemov proizvajalci seveda vsebuje tudi enotno telekomunikacijsko omrežje zNET in informacijski sistem na NIJZ. V tem krogu Ministrstva za zdravje ni in v ničemer ne upravljamo, ne izvajamo, ne nadziramo eNaročanja ali eZdravja, katerega del je seveda eNaročanje. Je pa seveda minister krovno oziroma Ministrstvo za zdravje in sam, kot minister, sem krovno odgovoren za delovanje zdravstvenega sistema.

Naj na tej točki še poudarim, da sistem eNaročanja še ni povezan s sistemom ZZZS, ki je plačnik vseh storitev v našem javnem zdravstvenem sistemu, ki je sestavljen iz javnih zdravstvenih zavodov in koncesionarjev in sicer ni povezan v smislu obračuna storitev, si pa na Ministrstvu za zdravje že nekaj časa prizadevamo, da bi zagotovili uskladitev šifrantov vrst zdravstvenih storitev, pa bi še v nadaljevanju pojasnil bolj plastično kako zadeva poteka.

Strinjamo se s tistim, kar ste navedli. Objektivnega podatka, koliko pacientov čaka v čakalnih vrstah nimamo. Nimamo ga že desetletje. Stvar je seveda še toliko bolj eskalirala v času covida, ko so se nekatere dejavnosti nadgradnje čiščenja sistema ustavile zaradi epidemije, razumljivo, vendar se niso nikoli te zadeve potem vklopile, da bi dejansko prišli vsaj do približnega stanja v naših čakalnih vrstah. Na mesec se vpiše v čakalne vrste oziroma se izda za približno koliko…, pol milijona napotnic, eNapotnic. Sistem eNapotnic in sistem eReceptov deluje. Moramo vedeti, da imamo v sistemu težave, ker sistem omogoča naročanje na okvirni termin. Termini niso fiksni in pacient se lahko naroči na okvirni termin. 4 milijone je takih naročil, napotnic. Prav tako imamo tri milijone napotnic v sistemu, ki krožijo v sistemu brez da bi(Nadaljevanje vedeli natančen njihov status. Vse to smo pravzaprav doznali, spoznali, ko smo začeli pred kratkim oziroma že pred časom z jasnim načrtom urejanja, akcijskim načrtom urejanja, saniranja čakalnih seznamov e-naročanja, ko smo v proces vklopili skupino, ko je v. d. direktorice novo ustanovljenega direktorata na Ministrstvu za zdravje, in sicer direktorata za digitalizacijo, prevzela vodenje akcijskega načrta in smo šli v drobovje sistema e-zdravja, e-naročanja, poiskali pravne podlage, kaj se pravzaprav dogaja in začeli ne z izbrisom pacientov, ne z manipulacijami ali katerimikoli drugimi negativnimi dejanji, ampak smo pacienta postavili v ospredje in poskušamo priti do dejanskega stanja v našem sistemu e-naročanja in do dejanskega stanja v čakalnih vrstah. Ugotovili smo veliko težav. Ena od ugotovitev je bila ta, da je v bistvu pred covidom, se pravi do 23. 3. 2020 je v sistemu e-naročanja delovala informacijska storitev, lahko ji tudi rečemo servis, ki je v skladu z zakonodajo, obstoječo zakonodajo, ki ureja sistem e-naročanja, zaključila vse paciente, ki so imeli oziroma vse napotnice, ki so imele zakonsko pretečen neizkoriščen termin fiksen in seveda vse preostale termine po tej napotnici. Moram na tej točki poudariti, da sistem ali pa servis čiščenja tako imenovanih neizkoriščenih napotnic ni bil nikoli vklopljen za tako imenovane okvirne termine, ker če bi ta sistem vklopili za okvirne termine, ne bi nihče od pacientov dobil termin, se ne bi mogli prijaviti v sistem. Tako, da ta del je izklopljen. Če pa želimo vedeti, koliko pacientov dejansko čaka na določen tako imenovani fiksen termin, je ta storitev že pred covidom delovala, vedno je delovala ne povsem digitalno. Izvajalci so odgovorni tudi za svoje čakalne sezname in če so to delali sproti in ažurirano, so vse te paciente sami polovili. Ker pa je sistem pravzaprav od 23. marca leta 2020 do 10. 10. 2022 bil izključen, si lahko predstavljate, koliko takih terminov se je v sistemu nabralo.

V procesu urejanja čakalnih seznamov se je dogovorno med ministrstvom in NIJZ odločilo, da bomo ta servis vklopili. 26. septembra so bili zavodi o tem obveščeni. Poskušali smo s pozivom, s pismom večkrat opozoriti izvajalce, da se vrnemo na stanje pred covidom, ko so se te zadeve rutinsko opravljale, ko so bili izvajalci dolžni to zadevo opraviti in jih spodbuditi, da je treba sedaj te zadeve vendarle urediti, ker je bilo veliko terminov v času od 23.3.2020 do 10.10.2022, ki niso bili zasedeni, pretekli in tako naprej in če hočemo dobiti realen vpogled v čakalne vrste, je bilo treba seveda to počistiti, kot je delovalo prej. Na tem mestu moram posebej poudariti, da tako NIJZ kot tudi Ministrstvo za zdravje ne moreta in ne smeta po veljavni zakonodaji posegati v informacijske sisteme izvajalcev. To ni napaka, to je zakonodajna dolžnost, obveznost, pravica, kakorkoli jo obrnemo, to je del zasebnosti pacientov in izvajanje načela minimizacije obdelave osebnih podatkov v skladu s predpisi o varstvu podatkov in pacientovih pravic ter usmeritvami Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije. 19. oktobra je ena od koncesionarjev javila na NIJZ, da v njenem čakalnem seznamu ni nekaterih terminov. Kako je to ugotovila? Zato, ker so osebe vendarle na pregled prišle. In, ko smo to ugotovili, je ob pomoči NIJZ pridobila seznam napotnic, ki so na osnovi 15.b člena Zakona o pacientovih pravicah bile odpovedane. Zakaj? Citiram: »Če pacient ne pride na termin in termina ne odpove v skladu s pravili, se pravi, ne opraviči neopravičeno odsotnost, se ga črta s čakalnega seznama in napotna listina preneha veljati. Če je pacient neupravičeno odsoten na enem izmed terminov v okviru iste napotitve, se zdravstvena obravnava v okviru te napotitve konča.« Če bom povedal bolj plastično, pacienti, ki imajo enkratno napotnico, izpadejo ven iz tega sistema. Pacienti, ki imajo napotnico za daljše obdobje, to so po navadi pacienti, ki imajo napotnico za celo leto, ki se zdravijo v sistemu in imajo, se pravi na to napotnico veliko storitev: prvi pregled, kontrolni pregled, diagnostične preiskave, nekateri tudi operacije, v kolikor v tej verigi na eno od preiskav terminov ne pridejo, se vse ostalo zbriše, to v sistemu velja že dolga leta. Ta napaka je bila zaznana že prej, odpravljala se je sproti in nikoli ni bil sistem e-naročanja ali e-zdravja nadgrajen, da bi se ta napaka popravila v tem sistemu. V času covida se je seveda vse to skupaj nakopičilo in ko je Ministrstvo za zdravje začelo izvajati načrt za dejanski prikaz ali objektivizacijo čakalnih seznamov in ko smo začeli te stvari urejati in jih vračati pravzaprav na stanje pred covidom ali po domače, ko smo začeli pravzaprav spoštovati zakon, ki velja, se je ob vklopu te storitve čiščenja zgodila napaka, statistična napaka. 419 tisoč terminov je bilo v preteklosti, ki so pretekli, izbrisane, umaknjene skupaj s pripadajočimi seveda termini. Ni šlo za škodo in tako naprej, seveda, ko smo pa to vklopili, se je pri določenih izvajalcih pojavilo to, da je v bistvu bilo še skoraj 6 tisoč aktivnih napotnic, ki so bile zaključene 9.11., bile so še veljavne in imele so termin v prihodnosti. Takoj, ko smo to napako zaznali, je ekipa na ministrstvu in na NIJZ odreagirala, takoj smo v backupu te napotnice poiskali, takoj smo obvestili izvajalce, kjer so bile napotnice izdane in takoj smo tudi poslali poziv, da se tem pacientom ustrezno zagotovi čimprejšnji termin ali celo isti, ki je seveda še vedno v sistemu nekje virtualno in to se tudi dela. Tudi naprej, da ne bo pomote, tudi danes se na dnevni bazi 50. pacientom izbriše termin, ker tega sistema tehnično ni mogoče urediti po navodilu MZ NIJZ aktivno išče tehnične rešitve, da se ta storitev, ker jo je treba tehnično ovrednotiti, doseči, da se te napotnice, ki so trajne, vnese neka varovalka, pri enkratni napotnici je jasno, pacient ni prišel, je konec, pri teh, ki so trajni, moramo pa najti varovalko, tehnično, računalniško. Nihče se v to ni vtaknil, do sedaj se je pustilo, pustilo se je to na plečih izvajalcev, ker so bile številke majhne, ker se je računalo na zakonsko obveznost ali dolžnost izvajalcev, da skrbniki čakalnih seznamov te zadeve uredijo. In so uredili, nekateri bolj, drugi manj in to danes intenzivno rešujemo in pričakovati je, da bo ta tehnični support, to je zunanji izvajalec, ki je izbran na javnem razpisu, ki ureja podporo računalniško NIJZ, bo te zadeve tudi odpravil v centralnem sistemu e-naročanja, da ne bo prišlo več do teh napak.

Če mi dovolite, na tem mestu še enkrat bi poudaril, nihče ni bil izbrisan. Vklopili smo tisto, kar je zakonska obveza, oziroma NIJZ je vklopil tisto, kar je zakonska obveza. Nikoli in nikdar ne bo namen ministrstva ali te Vlade, da ureja čakalne vrste z izbrisom pacientov, pa vendarle smo dolžni spoštovani Zakon o pacientovih pravicah, kjer je pravzaprav jasno definirano, kdaj se pacienti črtajo iz čakalnega seznama. To v bistvu ureja tudi Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah. Citiram odpoved termina, ki ga pacient ima v javnem zdravstvu ali pa javnozdravstvenem sistemu: »Do deset dni pred terminom lahko pacient ali njegov ožji družinski član brez navajanja razlogov termin odpove, po oziroma do deset dni kasneje le, če je podan objektivni razlog, ki je določen v pravilniku«. Če je zbolel, trideset dni, torej po preteku tridesetih dni od termina pacient ne more več odpovedati termina, se pravi, pacient, ki ne pride na termin, ima trideset dni časa, da pojasni, zakaj ga ni bilo in tako naprej. Če seveda se zgodi, da je pacient neopravičeno odsoten, to se šteje za posledica nepravočasne odpovedi, neupravičena odsotnost je, pride v poštev črtanje pacienta s čakalnega seznama in prenehanje veljavnosti napotne liste. Napotni zdravnik ali zdravnik na sekundarnem nivoju mora ponovno izdati napotnico. Odgovorna oseba za vodenje čakalnih seznamov mora zaradi pacientove neopravičene odsotnosti pacienta črtati s čakalnega seznama, in sicer v roku 24 ur od termina, pri čemer se napotna listina vrne izdajatelju napotne listine v oklepaju stornira z navedbo razlogov, razlog za črtanje pa se navede tudi na čakalnem seznamu, prav tako mora o tem v treh dneh od črtanja obvestiti pacienta. Po zakonu je urejanje črtanje pooblastila čakalnih seznamov na izvajalcih, to izvajalci vedo, opravljajo že vsa ta leta in zato imajo tudi odgovorne osebe za čakalne sezname. Podatki o črtanju s čakalnega seznama, razlog in datum se hranijo pet let od črtanja. Vse te stvari so jasno definirane v zakonu, ničesar se ni naredilo nezakonito in v ničemer ta Vlada ne želi urejati čakalnih seznamov z brisanjem ali s katerokoli drugo terminologijo. Želimo pa urediti sezname, čakalne sezname. Zakaj? Zato, da bomo prišli končno do številk, koliko pacientov dejansko čaka na različne storitve v javnem zdravstvenem sistemu. V luči pregledovanja čakalnih seznamov in tako imenovanih VZS-jev, to pomeni vrste zdravstvenih storitev, smo ugotovili še nekaj zanimivih podatkov. Imamo nekaj preko tisoč petsto VZS-jev, od tega je petsto VZS-jev praznih ali so zastareli ali pač tam ni pacientov. In tudi tega se ni nihče lotil, še čisti, da pridemo do tega, da počasi, počasi pravzaprav strnemo, pregledamo VZS in tako naprej. Še ena težava je, ki jo pravzaprav v sistemu imajo in smo tudi jo ugotovili. Zavod za zdravstveno zavarovanje ima svoj informacijski sistem in ne uporablja šifer VZS. Te šifre so nastale na NIJZ strani in tudi tukaj sedi skupina zdaj skupaj za urejanje, za čiščenje, za predrugačenje e-naročanje in čakalnih seznamov, ki je sestavljena iz MZ, NIJZ in ZZZS. In to intenzivno že dva meseca delajo in rezultati so odlični. Jaz računam, da bomo kmalu prišli do rešitve in tudi s tem se na ZZZS, na MZ in na NIJZ intenzivno ukvarjamo. Težava, ki jo pa imamo v zdravstvenem sistemu, so okvirni termini, to je stanje, preko katerega ne moremo iti. Mi ne moremo ob obstoječih čakalnih dobah prisiliti izvajalce, da imajo pravzaprav urejeno delo za celo leto naprej, da so termini fiksirani, ali pa za dve leti. In to je težava, ki jo poskušamo nasloviti in jo naslavljamo z vsem, kar smo naredili sedaj v šestih mesecih. Rešitev, rešitev je več, pravzaprav enotne spremembe ali pa tistega, kar bi morali narediti, težko rečemo, morali bi spreminjati tri zakone, morali bi pravzaprav kako urediti e-zdravje, moramo priti po naši oceni ob vsemu temu, kar sedaj vidimo in to bo Ministrstvo za zdravje tudi pripravilo, Zakon o zdravstvenem informacijskem sistemu e-zdravje, ker v enem zakonu določamo pravice in obveznosti vseh v zdravstvenem sistemu. Sledimo načelu modernih in delujočih zdravstvenih sistemov, kjer je informacijska tehnologija zdravstva mora biti vodena centralno, ne samo e-zdravje, pač pa tudi kaj in kako uporabljajo vsi, ki so del javne zdravstvene mreže. Mora biti definirano, da je sistem povezljiv ali, če drugače rečem, v najkrajšem možnem času je potrebno vpeljati digitalizacijo zdravstva, kjer je osnova e-karton, ki na eni premočrtni črti se podatki zbirajo. Ti podatki morajo biti jasno vidni in izvajalci morajo zagotavljati delovanje sistema, povezljivost sistema, da se vidi, kdo dostopa do podatkov in ja, podatki v e-kartonu morajo biti last nas, posameznika in pacienta. Tu imamo nekaj pravnih izzivov, jih bomo naslovili in te rešitve bomo tudi na osnovi sodelovanja NIJZ, MZ, ZZZS. Načrt vsega tega bomo pripravili v treh mesecih. Glede na obstoječe stanje, ki ga danes imamo in ki smo ga razgalili do konca, vam ne morem zagotoviti, kdaj bomo imeli ažurne, točne sezname v čakalnih vrstah. Zakaj? Zaradi Zaradi okvirnih terminov pregledov, operacij, posegov. Dokler bomo v našem sistemu imeli okvirne termine ne bo to možno. Tudi razmišljamo o prenovi pravilnika, kjer bi namesto termina nedopustna čakalna doba imeli maksimalno čakalna doba po vzoru in bi bila ta maksimalna čakalna doba tista, katero ne bi noben izvajalec imel preseč. To so sistemi, ki delujejo, uporabljajo jih na zahodu ali pa na severu, če želite, vendar je treba cel sistem na to pripraviti in spremeniti, ker če sedaj to uvedemo, ta termin in določimo maksimalno čakalno dobo, ne bomo naredili nič, zato ker tisti, ki so to entiteto vpeljali, imajo e-karton, povezljivost sistema in imajo sistem precej digitaliziran vseh deležnikov v zdravstvu, plačnika, izvajalca in pacienta. Tako, da po temu, ko se je to zgodilo, je Ministrstvo za zdravje in Direktorat za digitalizacijo svoje delo že opravilo. Naredili smo analizo, vemo kje težave so in jih intenzivno rešujejo skupaj z NIJZ. Obvestili smo oziroma NIJZ je obvestil zavode in pacienti bodo prišli v najkrajšem času do storitev, ki jim je bila odpovedana. In ja, analiza se dela, se še poglobljeno identificirajo še vse ostale napake in v treh mesecih bomo imeli jasen načrt za spremembe sistema, ne e-naročanja, pač pa e-zdravja in kdaj ga bomo lahko z ustrezno stopnjo digitalizacije implementirali. V nobenem delu tega, kar se je zgodilo, ni ministrstvo iskalo krivca v izvajalcih, v NIJZ ali v komerkoli. Ugotovili smo napako, ki je sistemska, se nanjo ustrezno odzvali, po mojih informacijah smo se tem pacientom tudi opravičili, če se nismo, se še zdaj še enkrat opravičujem sam kot minister za zdravje, ne samo tem 6 tisočim, ampak vsem 50., ki na dnevni bazi izgubijo termin, ampak na to ne moremo v tem trenutku vplivati, sistem tako teče. Računamo pa, da bomo z informacijskimi rešitvami, računalničarji morajo to zadevo najti, izpeljati, kako to pripeljati v sistem na NIJZ in seveda ga zvezati z izvajalci, od 1. januarja tudi ta del pokrili, da bo ta servis čiščenja, če tako rečemo, čistil res termine, ki so pretekli in se bo vedno vprašal, kaj je z napotnicami, ki trajajo, zakaj pacient ni prišel, kaj je z ostalimi termini. To pozitivno povratno zanko v sistemu moramo še napeljati. Zanimivo je, da v 15-ih letih nihče tega ni niti ugotovil niti na peljal, ampak se je to pač prepustilo, zdaj vemo. Tako, da pravzaprav na nek način ni sreča, ker jo težko rečemo, ampak analiza in vklop tega sistema in želja priti do verodostojnih čakalnih seznamov nas je sedaj pripeljala do vseh pomanjkljivosti e-zdravja, e-naročanja in delovanja tega sistema in v najkrajšem možnem času bomo to odpravili. Ni pa v niti enem koraku bilo mišljeno krajšati čakalne dobe z navideznim izbrisom, urejati čakalne dobe s tem, da bi pacientom odrekli pravico do zdravljenja ali karkoli od tega. Želimo urediti sistem, zdravstvo je prva prioriteta te Vlade, delamo trde korake in jih bomo tudi udejanjili tako, da bomo pacienta postavili v ospredje in da bomo v najkrajšem času prišli do bistveno krajših čakalnih dob, kot jih imamo danes. Hvala lepa.

Hvala, besedo sedaj dajem ostalim vabljenim na sejo. Želi predstavnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, gospa Sladjana Jelisavčić, drži?

Drži.

Izvolite.

Dober večer!

Kar se Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije tiče, bi rada poudarila, da smo mi še kako zainteresirani, da bi bili podatki o čakalnih seznamih in pa čakalnih dobah pravilni in točni. Zato smo se tudi intenzivno vključili v aktivnosti za čiščenje čakalnih seznamov. Eden glavnih povodov je bil javni razpis, ki je bil izveden v lanskem letu, in sicer iz sredstev prostovoljnih zavarovalnic, ki so se namenjala za skrajševanje čakalnih dob.

No, ta razpis je pokazal, da ko so klicali iz klicnega centra paciente na obravnave, da je bilo kar 44 odstotkov takih pacientov iz teh seznamov, ki so bili že obravnavani in to pri izvajalcu, pri katerem so bili na čakalnem seznamu, kar pomeni, da v bistvu ti podatki oziroma čakalni seznami pri izvajalcih niso bili ažurni. Potem so bile še druge statistike, ampak ta je ena od tistih, ki je zelo zbodla v oči, da v bistvu pacienti, ki so bili že obravnavani, niso v teh seznamih zaključeni in v bistvu iz čakalnega seznama izločeni.

Zato smo mi vzpostavili povezavo med e-naročanjem in pa obračunom zdravstvenih storitev ravno s tem namenom, da bi tisti pacienti, ki so že prišli do storitve, da bi se takrat, ko jih obračunajo, tudi ustrezno izločili iz čakalnih seznamov. Zdaj, skupaj s programskimi hišami, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in pa naši sodelavci, zelo intenzivno delajo na analizah teh podatkov. Te kontrole zaenkrat še niso vklopljene kot zavrnitvene, ampak evidenčne in se analizirajo vzroki, zakaj prihaja do napak oziroma do neskladnosti med podatkom v sistemu eNaročanja, ki ga pošiljajo izvajalci na eni strani in do podatkov, ki jih ravno tako v zvezi s temi istimi napotnicami, pošiljajo v okviru obračuna zdravstvenih storitev.

Ekipe, lahko rečem, zelo intenzivno delajo in se ugotavljajo pomanjkljivosti. Nekaj je bilo na centralnem sistemu, pa tudi pri samih izvajalcih, tako da se vzroki iščejo in mi seveda pričakujemo in želimo, da se ti odkloni razčistijo, vsebinsko odpravijo pomanjkljivosti in potem tudi, da bomo imeli te čiste podatke. To je bil, bom rekla, eden od velikih prispevkov, bom jaz rekla, zavoda, ker povezovanje z obračunom je zelo, bom rekla, zahtevna naloga in poteka zdaj že kar nekaj mesecev in upam no, da bomo skupaj z Nacionalnim inštitutom in pa s programskimi hišami pač te zadeve pripeljali do konca.

Toliko sem imela, hvala.

Hvala.

Želi predstavnik Zdravniške zbornice Slovenije razpravljati? (Da.)

Izvolite. Gospod Gorazd Kalan, drži?

Hvala za vabilo in hvala za besedo.

Jaz bi samo najprej seveda na zdravnike, tak incident, pa to, kar se je zgodilo, na nek način žalosti in skrbi. Morda bi se dalo to nekako bolj premišljeno storiti oziroma napovedati vnaprej, gre namreč, čisto konkretno, trenutno delam kot primarni pediater in mene ali pa moje sodelavce, ki delajo v družinskih ambulantah, pač pacienti sprašujejo, ali smo med temi ali nismo. Tako da, bi bilo dosti jasno ali pa vsaj tudi javno povedati, da so ti bolniki zdaj identificirani in da pač tudi tega pritiska na zdravnike ni, ne bi bilo več. Drugo, kar je, seveda, tak incident, seveda, tudi ruši neko zaupanje v zdravnike in prav zdravniki smo tisti, ki smo najbolj izpostavljeni, ko se nekaj takega zgodi, zato nas pač malo žalosti ta odziv, a ne, kako je na strani izvajalcev problem, ker zdravnik…, bolnik in javnost razume, da smo to zdravniki.

Drugo sem pa delal 28 let v terciarni ustanovi in sem tudi bil udeležen pri razvoju informacijskih rešitev, ene boljše, ki je še zmeraj v veljavi in deluje in je to, to je na novi Pediatrični kliniki oziroma zdajšnji Pediatrični kliniki oziroma zdajšnji Pediatrični kliniki, ki je pokriva delo Pediatrične klinike in pa Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in tam smo imeli tudi del, modul za uravnavanje in upravljanje s čakalnimi vrstami in vem, da je tam zelo pomembno kateri ljudje s tem upravljajo in na kakšen način. Se pravi, zmeraj je pomemben človeški faktor na tej strani.

Drugo, kar pa zdaj opažam kot primarni zdravnik, ki napotujem v e-Zdravje in e-Napotnic…, uporabljam e-Napotnico, to je dober, potreben, dobro je, potrebno orodje, vendar je, kaj pogrešamo. Na eni strani je, je zelo formalizirano, administrativno zelo rigidno, klinična vsebina je pa nekako v ozadju. Skratka, za…, napotitev je na nek način zelo zahtevna, tudi čas se, je jemajoča, hkrati pa vidimo, da ni tako, kot ste že minister povedal, že 15 let se to uporablja, pa se ni nič nadgradilo oziroma na, izboljšalo. Take, te, digitalne rešitve so živa stvar in se morajo s časom izboljševati, prilagajati, spreminjati in mislim, da bi bila zelo dobra rešitev, da se najde na nacionalnem nivoju, če imamo tako državno in hierarhično zelo definirano zdravstvo, da se naredi, ne vem, nek organ, neka agencija, ki bo skrbnik za te digitalne rešitve. Na strani izvajalcev, je pa treba seveda tudi omogočiti, da imajo za to ustrezen kader, ki za to skrbi, ne, ko gremo v digitalne rešitve, se nikjer ne poišče niti sredstev niti prostora za ljudi, ki bi s tem upravljali, ne. To je, trenutno je, digitalizacija bo prinesla poplavo nekih novih dejavnosti v zdravstvu, opustila neke stare, seveda, delovne procese, hkrati in močno, močno spremenila nove. Skratka, bo prišlo do velikih prestrukturiranj oziroma že prihaja in bo potreben nov, drugačen kader oziroma star kader na nek način prestrukturirati.

Predvsem to sem želel povedati. Hvala lepa.