Lepo dobro jutro!

Kolegice in kolegi, vsi prisotni, pričenjam 9. nujno sejo Mandatno-volilne komisije!

Obveščam vas, da imamo nekaj nadomeščanj s pooblastili, in sicer: poslanko Natašo Avšič Bogovič nadomešča Gašper Ovnik, Mojco Šetinc Pašek Rastislav Vrečko, Alenko Jeraj pa Rado Gladek.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Predlog za izvolitev kandidatke za sodnico na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu, 2. točka - Ugotovitev prenehanja mandata sodnika porotnika Delovnega sodišča v Mariboru. 15. novembra pa sem predlagala še razširitev dnevnega reda seje, z naslednjima, z naslednjima točkama: 1.a točka - Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani in 1.b - Predlog za imenovanje članov Nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga.

Želi kdo v imenu poslanske skupine predstaviti stališče o predlogih za razširitev dnevnega reda? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

Torej glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 1.a točko.

Glasujemo. Prisotnih je ? poslank in poslancev, za je glasovalo 11, proti nihče.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Zdaj pa glasujemo še o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 1.b točko.

Glasujemo. Prisotnih je ? poslank in poslancev, za je glasovalo 11, proti nihče.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je tudi ta sklep sprejet.

Nekatera gradiva za današnjo sejo ste prejeli v predal v sistemu Udis. Vsebujejo osebne podatke, ki so varovani na podlagi zakona. Če jih nameravate navajati, vas lepo prosim, da me o tem predhodno obvestite, da v takem primeru potem sejo zapremo za javnost.

Sedaj pa prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA IZVOLITEV KANDIDATKE ZA SODNICO NA MEDNARODNEM KAZENSKEM SODIŠČU V HAAGU, ki ga je Državnemu zboru predložil predsednik republike.

Predlog ste članice in člani prejeli v varovani predal v sistemu Udis, k tej točki pa sem vabila Urad predsednika republike; seje se udeležuje gospa Nataša Kovač, generalna sekretarka v Uradu predsednika republike, ki jo prav lepo pozdravljam.

Na podlagi Zakona o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč izvoli Državni zbor kandidata za sodnika mednarodnega sodišča s tajnim glasovanjem in z večino glasov vseh poslancev. Predsednik Republike Slovenije se po pridobitvi mnenja Vlade in Sodnega sveta, do prijavljenih kandidatur za kandidata za sodnika mednarodnega sodišča opredeli ter posreduje predloge potrebnega števila kandidatov za izvolitev Državnemu zboru, lahko pa predlaga tudi več kandidatov, kot je potrebno po pravilih mednarodnega sodišča.

Predsednik republike za kandidatko za sodnico na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu Državnemu zboru v izvolitev predlaga mag. Beti Hohler.

Predlog je obrazložen, priloženi sta mu tudi mnenji Vlade in Sodnega sveta, zato zdaj predajam besedo gospe Nataši Kovač za dodatno obrazložitev.

Izvolite.

Hvala lepa.

Lepo pozdravljeni!

Kot je bilo v uvodu že rečeno, je potekal postopek v skladu z ustreznim zakonom za določitev kandidatke za to mesto. Glede na to, da sta bili obe kandidatki, govorimo samo o kandidatkah. Kot verjetno že veste, sta se prijavili dve kandidatki za to mesto, in sicer mag. Beti Hohler in dr. Miša Zgonec Rožej.

Predsednik republike je pregledal vsa mnenja, vse povsod, opravil pogovore s kandidatkami, se posvetoval z vodji poslanskih skupin in na tej podlagi odločil, da Državnemu zboru v imenovanje za kandidatko za sodnico na kazensko sodišče v Haagu za mandat od leta 2024 dalje predlaga mag. Beti Hohler; strokovnjakinjo za mednarodno kazensko pravo s petnajstletnimi delovnimi izkušnjami v pravosodju, tega več kot 10 let na mednarodnih kazenskih in internacionaliziranih sodiščih. Ima številne izkušnje z zahtevnimi kazenskimi postopki na področju mednarodnih hudodelstev, je mag. znanosti iz mednarodnega prava. Magistrski študij je končala na Pravni fakulteti Univerze v Amsterdamu, s področja mednarodnega in evropskega prava. Trenutno je doktorska kandidatka na katedri za mednarodno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Od leta 2015 je zaposlena kot tožilka na Mednarodnem kazenskem sodišču, kjer je najvišje rangirana tožilka iz držav vzhodno evropske skupine in najmlajša tožilka, ki je vodenje tožilske skupine v enem od primerov na tem sodišču tudi prevzela. V primeru Prosecutor Wise Dominic Ongwen, ki velja za najbolj obsežnega na Mednarodnem kazenskem sodišču doslej, je bila ena od vodilnih tožilcev. Trenutno vodi in sodeluje v dveh primerih, ki se nanašata na hudodelstva zoper človečnost.

Pred tem je mag. Beti Hohler službovala v misiji(?) Evropske unije za vladavino prava na Kosovu, kjer je svetovala mednarodnim sodnikom na področju kazenskega prava in mednarodnega humanitarnega prava. Vodila je obsežne in kompleksne spise na področju vojnih zločinov, terorizma in organiziranega kriminala in sodelovala tudi v nekaterih največjih primerih pred mednarodnimi sodnimi senati na Kosovu. Mag. Beti Hohler je aktivna tudi na akademskem področju, je soustanoviteljica in vodja izobraževanj pri Inštitutu za izobraževanje in zagovorništvo v mednarodnem pravu v Haagu, več kot 15 let je urednica posebne publikacije Oxford Reports on International Law in Domestic Courts, avtorica strokovnih člankov s področja mednarodnega kazenskega prava in dela sodišča. Med drugim je tudi ena od avtorjev vodilnega svetovnega komentarja statuta Mednarodnega kazenskega sodišča.

Med ključnimi kriteriji za izbor sodnikov Mednarodnega kazenskega sodišča sta usposobljenost na področju kazenskega materialnega in procesnega prava ter izkušnje z vodenjem najbolj zapletenih sodnih procesov. Mag. Beti Hohler take izkušnje ima, in sicer predvsem pred mednarodnimi kazenskimi sodišči v različnih vlogah, na strani obrambe, kot tožilka in svetovalka s sodnim senatom, kot specialistka za mednarodno kazensko pravo, ki se kot tožilka in svetovalka že 11. let ukvarja s presojo dokazov in reševanjem kompleksnih vprašanj mednarodnega kazenskega postopka. Njeno nominacijo je s posebnim pismom podprl tudi glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča, gospod Karim Kan.

Na podlagi vsega navedenega predsednik Republike Slovenije ocenjuje, da je mag. Beti Hohler primerna in visoko strokovno kvalificirana kandidatka za sodnico na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu in predlaga Državnemu zboru, da jo potrdi kot kandidatko za to sodišče.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Sedaj pa odpiram razpravo. Želi kdo besedo? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

Torej zaključujem razpravo in dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa: »Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da za kandidatko za sodnico na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu izvoli mag. Beti Hohler.«

Glasujemo. Prisotnih je ? poslank in poslancev, za je glasovalo 13, proti nihče.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet in zato zaključujem to točko dnevnega reda, gospe Nataši Kovač pa se zahvaljujem za sodelovanje.

Prehajamo na 1.a TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA IZVOLITEV V SODNIŠKO FUNKCIJO NA SODNIŠKO MESTO OKROŽNE SODNICE NA OKROŽNEM SODIŠČU V LJUBLJANI, ki ga je Državnemu zboru predložil Sodni svet. K tej točki dnevnega reda sem vabila predsednika Sodnega sveta, gospoda Vladimirja Horvata, ki ga prav lepo pozdravljam.

Del gradiva je objavljen pri EPI, obrazložen predlog Sodnega sveta pa ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal sistem UDIS.

Sodni svet je na podlagi Ustave Republike Slovenije, Zakona o Sodnem svetu in Zakona o sodniški službi Državnemu zboru predlagal, da v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani izvoli Urško Čebela.

Predsednika Sodnega sveta, gospoda Horvata, prosim za obrazložitev.

Izvolite!

Hvala lepa za besedo, gospa predsednica.

Lep pozdrav gospe poslanke, gospodje poslanci, vsi vabljeni, visoki gostje!

Torej gospa Urška Čebela, rojena 1984, prihaja dejansko iz odvetniških vrst. Sicer je po opravljenem strokovnem izpitu delovne izkušnje pridobila kot strokovna sodelavka v kadrovski in pravni službi javnega zavoda Zdravstveni dom Trbovlje. Leta 2018 pa se je zaposlila v odvetniški družbi Grošelj, sprva kot odvetniška kandidatka, nato kot odvetnica, ki je bila tudi direktorica podružnice v Zagorju ob Savi.

Odvetniško delo je opravljala zlasti na področju prekrškov in kazenskega ter družinskega prava, kar ji seveda daje ustrezno podlago za, tudi za naprej, za uspešno opravljanje sodniške funkcije, če bo v to funkcijo seveda tudi izvoljena.

Sicer v zadnjem letu, kot je pojasnila članom Sodnega sveta v razgovor na seji, se je zaposlila na Okrajnem sodišču v Litiji, kjer opravlja delo in naloge strokovne sodelavke, kar pa seveda pomeni, da si je pred samo kandidaturo pridobila tudi neposredne sodniške izkušnje kot strokovna sodelavka, seveda pri opravljanju pomoči oziroma strokovnega nudenja sodnikom, za katere je opravljala torej delo strokovne sodelavke.

Rad bi poudaril tudi, glede na to, da je bilo včeraj izpostavljeno na Ustavni komisiji, kjer sem bil tudi vabljen, to, da Sodni svet v predlogih, ki se, tudi v predlogih, ki se nanašajo na izvolitve v trajno sodniško funkcijo, ne obrazlaga število razveljavljenih ali spremenjenih oziroma potrjenih odločb. Kot je razvidno tudi iz današnjega predloga, seveda sodniki oziroma kandidati za sodnike, ki prvič kandidirajo v sodniško funkcijo teh podatkov seveda ne morejo predložiti oziroma se zanje teh podatkov ne more seveda tudi pridobiti. Namreč oni zgolj opravljajo strokovna dela, pomagajo sodnikom pri pripravi gradiva pred samim seveda sodniškim odločanjem, ne morejo pa seveda oni odločati sami, zato teh podatkov nikoli Sodni svet v svoje predloge ne more uvrstiti. Drugače velja seveda za napredovanje sodnikov, vendar v večini primerov o napredovanjih odloča Sodni svet sam, tako je v skladu z Zakonom, in teh predlogov seveda vi, Državni zbor oziroma zakonodajna veja oblasti ne dobi. Malo drugače seveda pri kandidiranju že obstoječih sodnikov na mesta vrhovnih sodnikov. Pa tudi tam gre za napredovana in ne za izvolitve, kar seveda vsi dobro vemo.

Vendar pa v vsakem primeru Sodni svet pridobi tudi zadnje ocene sodniške službe tudi za te kandidate, ki, kot rečeno, napredujejo na mesta vrhovnih sodnikov in skrbno preveri kakšni so podatki v teh ocenah. Moram pa reči, da do sedaj Državni zbor ni nikoli zahteval od teh podatkov, še posebej iz dokumentacije s katero razpolaga Sodni svet.

Bi pa ob tem poudaril to, da statistično gledano je število vloženih izrednih pravnih sredstev za posamezne kandidate, ki opravljajo recimo sodniško funkcijo na višjih sodiščih, so seveda potem tudi kandidati za mesta vrhovnih sodnikov. Teh izrednih pravnih sredstev pri posameznih takih kandidatih izredno malo. Večinoma pa so ta izredna pravna sredstva tudi zavrnjena. Tako da tu Sodni svet, vsaj v tem mandatu, katerega tudi sam opravljam, torej v teh šestih letih, takih primerov dejansko tudi ni bilo, da bi bilo to problematično, ker kot rečeno, Sodni svet vselej pribavlja in zahteva tudi zadnjo oceno sodniške službe, kjer so pa seveda ti podatki tudi razvidni in so tudi ugodni za tovrstne kandidate. Skoraj redoma so te ocene sodniške službe, torej se glasijo na to, da taki kandidati izpolnjujejo pogoje za hitrejše napredovanje, v nekaterih primerih tudi za izjemno napredovanje. Toliko samo glede na to, da včeraj glede na torej informacije oziroma debato, ki je bila v okviru teme spremembe Ustave glede izvolitve sodnikov, ko v skladu s Poslovnikom Ustavne komisije nisem mogel, nisem imel pravice replicirati.

Seveda tudi v tem primeru, še enkrat poudarjam, gre za strokovno sodelavko, prej odvetnico, ki teh podatkov o razveljavljenih oziroma o uspehu pri pravnih sredstvih ne more imeti in jih seveda tudi Sodni svet nikoli ne more predložiti.

Naj nadaljujem sedaj s to kandidatko; se opravičujem za ta diskurz, ki pa nekako sodi tudi v sklop tega današnjega obrazlaganja našega predloga. Kandidatka je pri predsedniku opravila ustni razgovor in ta je presodil, da nadpovprečno izpolnjuje kriterije za zasedbo delovnega mesta okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Seveda, Sodni svet se ne opre samo ali zgolj na mnenje predsednika matičnega sodišča, kamor pač kandidat kandidira oziroma kandidatka kandidira, ampak celostno, vselej celostno oceni, prouči, preveri celotno dokumentacijo, mnenja tudi vodij oddelkov sodnikov, za katere taki kandidati opravljajo določena strokovna dela v skladu z zakonom. No, kandidatka se je tudi v tem primeru osebno predstavila članom Sodnega sveta, izkazala za sodnika potrebno širino v smislu splošne in pravne razgledanosti ter nadpovprečno poznavanje kazenskega prava. Na strokovna vprašanja je podala premišljene in strokovno argumentirane odgovore, iz katerih je bil razviden pravni občutek za reševanje tudi zahtevnejših praktičnih primerov. Odgovarjala je umirjeno, jasno in preudarno, kar je potrdilo njeno osebnostno zrelost za opravljanje sodniškega poklica na podlagi izkazanih vrednot ter dejstva, da se s pravnim svetovanjem strankam in njihovim zastopanjem pred sodišči - to seveda nanaša na tisti del, ko je opravljala večinoma odvetniški poklic ter vodenje podružnice odvetniške pisarne - pridobila potrebno izkušnjo dela z ljudmi. Sodni svet zato ocenjuje, da bo lahko začela sojenje na sodišču brez daljšega uvajalnega obdobja. Poudarjam še enkrat v zvezi s to kandidatko tudi to, da je vedno več kandidatov iz odvetniških vrst, kar je seveda dobrodošlo tudi za osvežitev samih sodniških vrst, saj si odvetniki po navadi oziroma kar zelo pogosto oblikujejo tudi bolj kritičen odnos do posameznih sodnih postopkov, v katerih sodelujejo kot pooblaščenci strank in dobijo še nekako drugi zorni kot, kako bi bilo treba bolje, še bolje opravljati sodniško funkcijo.

Glede na vse navedeno Sodni svet predlaga, da se kandidatka, gospa Urška Čebela, izvoli na mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer bo opravljala predvidoma delo na kazenskem oddelku, torej s področja, kjer ima tudi največ izkušenj.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Zdaj pa odpiram razpravo o predlogu kandidatke. Želi kdo razpravljati? Izvolite, kolega Jože Tanko.

Hvala lepa za besedo.

Mogoče samo v kontekstu včerajšnje razprave na Ustavni komisiji. Zdaj ste tu dali en del odgovora na tisto, kar sem včeraj razpravljal, kajne, drži? Jaz bi vseeno predlagal za dopolnitev vaših karakteristik, ki jih pošiljate k posameznim kandidatom. Zdaj dobivamo, ne vem, ocene ali pa povprečje ocen na Pravni fakulteti in na strokovnem izpitu, državnem pravniškem izpitu na dve decimalki natančno, in bi prosil, da pri vseh tistih kandidatih, ki so sodniki in ki jih predlagate v nadaljnje imenovanje, ob dokumentaciji opremite tudi s številom sodb, ki so jih imeli, pa tudi s številom razveljavljenih sodb na instanci, tudi lahko na dve decimalki natančno potem izračunate. Jaz mislim, da so to, ko govorimo o kvaliteti sodnika ali pa tistega, ki ga predlagate v izvolitev, bolj verodostojni podatki kot to, da nas tukaj seznanite samo s tem, da so vsi nadpovprečno kvalitetni kandidati. Saj si bomo sami ustvarili sodbo, ker v postopku imate samo instančno odločanje. Marsikje v kakšnem postopku pride do pritožb, pride do ponovnih sojenj, do razveljavitev sodb in tako naprej, pride tudi do sprememb odločitev na naslednji instanci in bi bilo dobro, da pri kandidatih, ki so sodniki in ki jih predlagate za naslednjo stopnjo, opremite tudi njihovo biografijo s podatki o kvaliteti dosedanjega dela.

Hvala lepa.

Tu bi dala le eno obrazložitev. Mandatno-volilna komisija ni tista, ki je pristojna, kadar kandidati, sodniški kandidati napredujejo. Se pravi, samo, ko se pogovarjamo o vrhovnih sodnikih, takrat pride taka možnost v poštev.

Gospod Horvat, želite odgovoriti? Izvolite.

Ja, saj v bistvu samo na kratko. Jaz bom ta predlog predočil tudi članicam in članom Sodnega sveta, ni nobenega problema, nobenih ovir. Pogovarjamo se demokratično in to je seveda meni tudi svojstveno, tako da tu ne vidim nobenih zadržkov in nobenega problema. Ta hip seveda ne vem zakaj pri vrhovnih sodnikih so obrazložitve, sicer so strokovno utemeljene, so celovite, vedno se poudarja tudi ocene sodniškega dela, natančneje ponavadi res ne, vendar pri teh sodnikih se, vsaj kar se tiče te sestave Sodnega sveta, vselej predpostavlja in Sodni svet zelo pazi na to, kakšna je ocena. Tako, kot rečeno, tu po navadi kandidirajo ali pa skoraj vedno kandidirajo kandidati, ki imajo ocene za hitrejše napredovanje, kjer pa seveda taka ocena odraža tudi visok uspeh pri odločanju o izrednih pravnih sredstvih zoper njihove odločbe. Tu nekako nismo do sedaj nič skrivali ali pa da bi vas hoteli kaj žejne čez vodo pripeljati pri teh kandidatih. Ampak vseeno bom seveda to pripombo in ta predlog tudi predočil morda že kar na današnji seji Sodnega sveta in Sodni svet se bo s tem seznanil. Seveda, jaz bom tudi predlagal, da se to morda tudi upošteva,. Seveda, treba je pa preučiti tudi te pravne podlage, ampak jaz mislim, da v zakonodaji kakšnih ovir za kaj takega ni.

No, zdaj pa kar pa se tiče na dve decimalki. Še enkrat, to, kar je gospa predsednica zdaj omenila, seveda te decimalke oziroma ti podatki glede na uspeh pri študiju in pravniških državnih izpitih so prisotni tudi v skladu z našim pravilnikom samo pri kandidatih, ki prvič kandidirajo v sodniško funkcijo in so prej opravljali odvetniški poklic ali tožilski, oziroma pri tožilskih, ampak odvetniški poklic ali pa dela strokovnih sodelavcev pri kandidatih, ki so pa že sodniki, ti so bili pa tudi skozi to prizmo teh povprečnih ocen že predhodno presojani, pa seveda teh podatkov ni in jih tudi nikoli ne bo; samo pri teh.

Hvala lepa.

Anja Bah Žibert, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Jaz sem zelo vesela, da je danes z nami predstavnik Sodnega sveta, ki nekako razume te želje po dodatnih obrazložitvah. Jaz bi mogoče samo za prizmo tega razumevanja želela povedati, da smo dva mandata nazaj bili v Državnem zboru pravzaprav res nek boj s predstavniki Sodnega sveta, ki niso razumeli, da želimo nekaj več podatkov o kandidatih. Takrat so bile te obrazložitve bistveno bolj, ne krajše, ampak pravzaprav pravih obrazložitev sploh ni bilo in poslanke in poslanci smo odločali o kandidatih pravzaprav brez kakršnekoli podlage. In kar težko je bilo takrat predstavnikom Sodnega sveta obrazložiti, da pač nismo tukaj samo zato, da pritisnemo tipko za ali proti, ampak da želimo nekaj več vedeti o tem, preden sprejmemo svojo odločitev. In tako so se potem skozi čas te zadeve nadgrajevale, in mislim, da je to bilo pozitivno. Če boste pogledali razprave zdaj v zadnjem času, v zadnjem obdobju, boste videli, da jih pravzaprav praktično skoraj na predloge ni, pa ne zato, ker nimamo razloga za razpravo, ampak ker smo nekatere odgovore dobili že v samih obrazložitvah; in več ko bo tega, lažje bomo pa našli tudi, bom rekla, skupni jezik, ker se lahko razlikujemo, tu ni nobene težave, ampak zagotovo bo vse skupaj lažje potekalo. In meni se zdi prav to, kar je kolega Jože Tanko omenil, zelo pomembna zadeva, ker eno je zagotovo seveda učni uspeh, absolutno, to je pomembno, ni pa to edina verodostojna in pa edina tista ocena, ki nekako odlikuje posameznika; morda nekdo ni šel skozi šolski obvezni, bom rekla, program ne vem kako visoko leteče, pa je vendar potem skozi delo, skozi obdobje svojega delovanja se izkazal kot vrhunski strokovnjak.

Tako da jaz tukaj res podpiram in res sem vesela, da boste pač opravili ta napor in razmislek v Sodnem svetu in morda te zadeve še dodelali, saj nenazadnje dobimo stvari, tisto, kar ni za javnost, v posebne varnostne predale, ampak je pa za naše odločitve dosti lažje.

Samo toliko, hvala lepa.