Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 26. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena, prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščena sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Matej Tonin od 11.30 do 14. ure, mag. Janez Žakelj od 11.30 do 14. ure, poslanec Damjan Zrim od 10.45 do 11.45. ure, mag. Meira Hot do 10.30. ure, poslanec Ferenc Horvat, poslanec Felice Žiža, poslanec Janez Cigler Kralj, poslanec Jernej Vrtovec od 13. ure dalje, poslanka Iva Dimic od 11. ure dalje, poslanec Jožef Horvat, poslanec Janez Magyar, poslanka Eva Irgl do 12. ure, poslanec Janez Janša, poslanec Bojan Čebela do 11. ure, poslanec Miha Kordiš od 12. ure dalje, poslanka mag. Sara Žibrat, poslanka mag. Tamara Kozlovič, poslanka mag. Urška Klakočar Župančič do 10.30. ure, poslanec Tine Novak, poslanka Mateja Čalušić do 11. ure.

Na sejo so bili vabljeni predstavniki Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 26. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 23. novembra 2022, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli, zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 64 poslank in poslancev, za je glasovalo 64 in nihče proti.

(Za je glasovalo 64.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZA RAZPIS POSVETOVALNEGA RERFERENDUMA O SPREJEMU PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI.

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je v obravnavo zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec.

Besedo dajem predstavnici predlagatelja Suzani Lep Šimenko za dopolnilno obrazložitev predloga, izvolite.

Najlepša hvala, predsedujoča za dano besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, državni sekretar in vsi ostali prisotni! Lepo pozdravljeni!

Nedavno smo bili s strani Statističnega urada seznanjeni, da se je gospodarska rast v tretjem četrtletju znižala, k čemur je pripomogla tudi manjša potrošnja gospodinjstev. V primerjavi z drugim četrtletjem je bil BDP manjši za 1,4 %, kar je bistveno slabše od evropskega povprečja. Med državami OECD smo se znašli čisto na repu. Prav tako je OECD znižal napoved gospodarske rasti Slovenije v letu 2023 iz 2,5 na zgolj 0,5 %. Gospodarstvo se ohlaja. Naši največji gospodarski partnerici, to je Nemčija, se v prihodnjem letu napoveduje recesija. Imamo inflacijo okoli 10 %, kar še najbolj občutijo državljani. Ukrepi vlade pa so večinoma usmerjeni v delovno neaktivne. Pravkar ste potrdili proračun za leto 2023, ki beleži rekordne odhodke, in sicer v višini 16,7 milijarde evrov. Glede na potratno zastavljen proračun za leto 2023 je seveda izjemno težko razumeti zakaj želite spremeniti spomladi sprejet Zakon o dohodnini. Zakon, ki bi v letu 2025 vsem zaposlenim prinesel eno neto plačo zraven, in to pod pretvezo, da vas skrbi za prilive v proračun, več kot očitno vas ne, glede na sprejet proračun za leto 2023 in 2024.

Predlog zakona, ki ga je pripravila Vlada Roberta Goloba, znižuje splošno olajšavo prihodnje leto iz 5 tisoč 500 na 5 tisoč evrov ter splošno olajšavo določa pri tem znesku tudi v prihodnje, kar pomeni, da predlog zakona znižuje splošno olajšavo iz 7 tisoč 500 na 5 tisoč evrov, kar se nam v Slovenski demokratski stranki glede na trenutne razmere in vsesplošno blaginjo zdi skrajno nesprejemljivo. In še tako splošna olajšava kot dohodninski razredi se ne bodo usklajevali z inflacijo oziroma koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin, kar je ob več kot 10 % inflaciji seveda izredno težko razumeti.

Hkrati se s spremembo splošne davčne olajšave spreminja trenutni sistem normirancev, ki se jim kljub manjšim popravkom še vedno postavlja v slabši položaj.

Dodatno se s predlogom zakona nerazumno povečujejo tudi obremenitve za slovenske kmete, ki kmetujejo na območjih omejenih možnosti za kmetijsko dejavnost in so glavni razlog, da se slovensko podeželje ohranja za naše zanamce, pomembno pa prispevajo tudi k prehranski varnosti Republike Slovenije.

Dodatno se viša dohodnina od dohodka iz oddajanja v najem iz trenutnih 15 na 25 %, kar bo strošek zagotovo preneslo na najemojemalce.

S sprejetjem zadnje dohodninske novele v času vlade, ki jo je vodil Janez Janša, se je neposredno naslovilo večletna opozorila različnih mednarodnih institucij, ki Slovenijo že desetletja opozarjajo, da so plače v Sloveniji prekomerno obdavčene. Študije OECD dokazujejo, da je visoka obremenitev dohodka iz dela problematična najmanj iz dveh vidikov. Prvi je pritisk na same stroške dela in s tem slabšanje mednarodne konkurenčnosti podjetij, kar neposredno vpliva na gospodarsko moč države. Drugi vidik pa je močno povišano tveganje za naraščanje sive ekonomije.

OECD je za lansko davčno leto izračunala, da je tako imenovani davčni primež, to je delež, ki ga v povprečni bruto plači sestavljajo prispevki delodajalca, prispevki zaposlenega ter dohodnina, v Sloveniji leta 2021 znašal 43,6 %, kar nas uvršča na 6. mesto med državami OECD in je za kar 9 odstotnih točk višji od povprečja v državah OECD. Prav tako pa je višji od povprečja EU, zaradi česar je Slovenija davčno nekonkurenčna. Manj zanimiva je zato za tuje investitorje ter sočasno s tem zavira in onemogoča razvoj srednjega razreda naše družbe.

Z davčno politiko država neposredno zasleduje svoje gospodarske cilje, od katerih je v končni fazi odvisno blagostanje in kvaliteta življenja vsakega slovenskega državljana. Davčna politika bi morala biti stabilna, predvidljiva ter zasledovati smer dolgoročnega razvoja slovenske družbe. Zakonske rešitve, ki jih je sprejela prejšnja vlada dejansko dvigujejo neto prihodke ljudi, prispevajo k večji gospodarski rasti, hkrati pa se prihodki državnega proračuna iz naslova pobrane dohodnine niso zmanjšali, ampak prav nasprotno, celo povečali so se, kolikor kažejo podatki za leto 2022. V času zaostrenih gospodarskih razmer, kjer se že kažejo znaki gospodarskega ohlajanja, in v obdobju, ko državljani dnevno občutijo hude učinke inflacije, ki življenjske stroške dviga v nebo, je aktualna vlada pod vodstvom dr. Roberta Goloba izbrala popolnoma napačno pot, kot jo je pred njo izbrala vlada, ki jo je vodil gospod Janez Janša. Ta je vsem državljankam in državljanom omogočila, da se jim je v letošnjem letu splošna olajšava že dvignila za 28,5 %, dodatno pa bi se jim do leta 2025 splošna olajšava dvignila na nivo izračunanih življenjskih stroškov, to je 7 tisoč 500 evrov. Kot dodatno varovalko v boju proti inflaciji in s tem proti padcu kupne moči je tretja Janševa vlada predvidela vsakoletno usklajevanje olajšav za rastjo cen življenjskih potrebščin, s čimer bi se ljudem ohranila kupna moč, vlada dr. Roberta Goloba pa je s tem predlogom zakona o dohodnini izbrala nasprotno pot, saj je očitno mnenja, da bo država z denarjem, ki bi sicer ostal vsem zaposlenim, samostojnim podjetnikom, ki pri izračunu davčne osnove upoštevajo normirane dohodke, ter kmetom, ki kmetujejo na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, ravnala bolje in gospodarjenje, česar pa predlagatelji tega predloga za posvetovalni referendum ne verjamemo. Iz mandatov preteklih levih vlad lahko vidimo, kako so negospodarno ravnali z davkoplačevalskim denarjem in ga usmerjali v projekte, ki za širšo slovensko družbo in sam razvoj Slovenije niso imeli prav nobene dodane vrednosti. Skupni finančni učinki predloga zakona glede na proračunske dokumente za leti 2023 in 2024 niso bistveni za državni proračun, saj namerava vlada dr. Roberta Goloba za leto 2023 ustvariti za kar 16,7 milijard evrov odhodkov in več kot 3,3 milijarde evrov proračunskega primanjkljaja. Če ocenjeni izpad v višini 450 milijonov evrov zaradi neuveljavitve predlaganega zakona pustimo neposredno v denarnicah ljudi, ne bo prav nobene škode za državni proračun. Tako ali tako bodo ljudje ta denar potrošili in država bo preko drugih davčnih prilivov ta denar kljub vsemu prejela.

Ker predlagan zakon ljudem ne daje, temveč jim jemlje in jim znižuje njihove neto plače, smo v Slovenski demokratski stranki vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma in Državnemu zboru. Tako predlagamo, da prvič, sprejme odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (EPA 302-9) in drugič, razpiše posvetovalni referendum na območju celotne države tako, da se referendumsko vprašanje glasi: Ali ste za to, da Državni zbor sprejme Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (EPA 302-9), ki bo znižal prihodke vseh državljank in državljanov Republike Slovenije, samostojnih podjetnikov in kmetov? V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zagovarjamo stališče, da naj skladno z demokratičnimi načeli o prihodnji davčni politiki, ki neposredno in posredno vpliva na ekonomsko svobodo državljanov, odloča slovensko ljudstvo samo. S predlaganim zakonom namreč Vlada Roberta Goloba niža plače in v slabši položaj postavlja vse državljanke in državljane Republike Slovenije, ni pa zanemarljivo niti dejstvo, da je predlagan zakon tudi ustavno sporen, kar je jasno izrazila tudi Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju. V Slovenski demokratski stranki se vseskozi zavzemamo za razbremenitev in znižanje obdavčitve plač, saj zagovarjamo stališče, da se delo mora izplačati. Še posebej je v trenutni situaciji ob vsesplošni draginji in padcu gospodarske aktivnosti nižanje plač zaradi znižanja splošne olajšave nesprejemljivo. Upam, da obstaja nekaj razuma vsaj med vami poslanci ter da boste predlog za razpis posvetovalnega referenduma podprli.

Hvala lepa.

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance. Besedo dajem predsednici Andreji Kert za predstavitev poročila odbora.

Izvolite.

Hvala lepa, predsedujoča. Pozdravljeni, gospod državni sekretar, pozdravljeni kolegi in kolegice in ostali prisotni.

Odbor za finance je na 10. nujni seji, 24. 11. 2022, kot matično delovno telo obravnaval Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. Odbor je poleg predloga za razpis posvetovalnega referenduma prejel še mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 23. 11. in 24. 11. 2022, mnenje Vlade z dne 22. 11. 2022 in zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora z dne 21. 11. 2022.

Predstavnica predlagateljev je v dopolnilni obrazložitvi povedala, da se predlog za razpis posvetovalnega referenduma nanaša na sprejetje Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, predstavila ključne razloge za nujnost posvetovalnega referenduma ter pozvala k njegovi podpori. V predstavitvi je bila kritična do nekaterih predlaganih rešitev iz predloga zakona glede sistema normiranih odhodkov, obdavčitve kmetov na območjih, omejenih možnosti, sprememb splošnih olajšav, opustitve usklajevanja olajšav z rastjo cen življenjskih potrebščin ter glede obdavčitve dohodkov iz oddajanja premoženja v najem.

Državni sekretar Ministrstva za finance je predstavil pisno mnenje Vlade o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma, v katerem je Vlada odgovorila na navedbe predlagateljev, ter poudaril, da Vlada referenduma ne podpira. V predstavitvi se je uvodoma strinjal z navedbo predlagateljice glede nadpovprečne obremenitve plač ter ob tem opozoril na visok delež prispevkov za socialno varnost. V nadaljevanju podrobneje pojasnil nekatere rešitve iz predloga zakona glede poslovne uspešnosti, sistema normiranih odhodkov ter obdavčitve kmetov na območje omejenih možnosti.

V razpravi so bila izražena različna stališča glede nekaterih rešitev iz predloga zakona ter glede predloga za razpis posvetovalnega referenduma. Nekatere članice in člani odbora so predlogu zakona nasprotovali ter pri tem kot ključno izpostavili potrebo po davčni razbremenitvi dohodkov iz dela ter stabilni, jasni in predvidljivi davčni politiki države. Glede predloga za razpis posvetovalnega referenduma so bili mnenja, da morajo o tako pomembni temi odločati državljani sami. Na drugi strani so nekatere članice in člani odbora pozdravili rešitve predloga zakona ter nasprotovali predlogu za razpis posvetovalnega referenduma. Pri tem so bili mnenja, da je naloga in odgovornost Vlade učinkovito urediti davčno zakonodajo ter odpraviti neskladja.

Državni sekretar je podal obširna dodatna pojasnila v odgovoru na kritike glede rešitev iz predloga zakona izražena v razpravi.

Odbor za finance je na podlagi drugega odstavka 184. člena Poslovnika Državnega zbora glasoval o naslednjem predlogu mnenja: Odbor za finance meni, da je predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (EPA 421-IX) primeren. Odbor navedenega mnenja ni sprejel.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Za predstavitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade. Državni sekretar Ministrstva za finance, gospod Tilen Božič, izvolite.

Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, poslanci in vsi ostali!

Naj že uvodoma povem, da Vlada ne podpira predloga za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini.

Določene navedbe kot primeroma obremenitev plač, da je ta nadpovprečna, da imamo nadpovprečni davčni primež, tako imenovani, držijo, je pa tu treba seveda tudi pogledati, iz kakšnih razlogov. Naj povem, da smo v Sloveniji z vidika dohodnine znatno pod povprečjem z obremenitvijo v smislu dohodnine in nekoliko pod povprečjem tistega, kar velja na ravni OECD. Glavnina teh bremen se nanaša na socialne prispevke, to je pri samski osebi, za katere se ta primež tudi izračunava, je približno dve tretjini prispevkov, približno tretjina dohodnine. Pri drugih oblikah, se pravi, družin, kjer so tudi otroci in tako naprej, je pa obremenitev z dohodnino v deležu, v primežu še znatno, znatno nižja. Torej so težave, lahko rečemo temu, drugje.

Posebej naj izpostavim, da so ukrepi davčne politike odvisni od konteksta splošne ekonomske politike, zagotovo tudi od dogovorjenih prioritet razvoja in tudi siceršnjih družbenih razmerij v družbi in državi. Upoštevati je treba razmere, v katerih smo, in razmere, ki še prihajajo. Tako so predlagane dohodninske spremembe le del širšega svežnja ciljno usmerjenih ukrepov na področju obvladovanja draginje v teh negotovih časih, se pravi, poleg regulacije cen pogonskih goriv, energentov za ogrevanje, znižanja DDV, s tem v zvezi tudi povečanja, se pravi mehanizma, ki je vezan na otroške dodatke za tri mesece, draginjski dodatek, dodatek za, potem, kar se tiče uskladitve pokojnin, tudi sheme za drobno gospodarstvo, ki naslavlja drage energente, tudi nekatere ad hoc ukrepe, ki se tičejo predvsem subvencij oziroma pomoči kmetom, čebelarjem in tako dalje. To so vse tisti usmerjeni ukrepi, ki skupaj s tem naslavljajo trenutne, pa v določenem pogledu tudi prihodnje razmere. V zvezi s konkretnimi rešitvami, ki so v zakonu, naj izpostavim seveda, kar se tiče poslovne uspešnosti, ocena Ministrstva za finance oziroma Vlade je, da veljavna ureditev omogoča preveliko možnost prelivanja oziroma prikazovanja dohodkov iz dela kot plačila za poslovno uspešnost. Ravno zaradi te možnosti sprotnega izplačevanja se ta lahko priliva v plače. Druga zadeva, ki je s tem relativno problematična z vidika davčnega sistema, je zagotovo ta, da tisti, ki je ekonomsko gmotno močnejši, ravno zaradi tiste rešitve, ki trenutno velja, se pravi manj obremenjen, kar je v nasprotju s pravilom plačevanja oziroma prispevanja po ekonomski moči. Kar se tiče sistema normirancev, tukaj še vedno ostajajo aktualni vsi pogledi, se pravi, pri pavšalistih gre primarno za storitvenike, tam poleg dohodnine so pomembni tudi drugi veliki, zagotovo ta, da več kot 90 % jih plačuje minimalne prispevke za socialno varnost in s tem nekako tudi tveganja, s katerimi se soočajo in jih imajo, se premalo zavarujejo, po drugi strani so pa tudi zaradi režima, ki je vzpostavljen, deležni številnih in obsežnih socialnih transferjev, kar jih spet v smislu ekonomske moči postavlja v drugačen oziroma boljši položaj v primerjavi morda z nekom, ki prejema minimalno plačo. Če nadaljujemo tudi z OMD plačili, se pravi za težje pogoje dela, naj posebej izpostavim, da so ti v ekonomskih izračunih, ki se uporabljajo za ugotovitev katastrskega dohodka. Ti težji pogoji bili že v celoti pripoznani v tem, da je za takšno obdelavo oziroma za takšna območja, se pravi, so stroški višji. Vlada je v tem primeru predlagala, da se pa vendarle kot stimulativno gledano le polovica teh potem predstavlja kot dohodek in vključi v davčno osnovo. Posebej pa moram opozoriti, da v kolikor rešitev, ki je trenutno v proceduri in jo je predlagala Vlada in njen nesprejem pomeni, da od 1. 1. pretežni del vseh subvencij oziroma vse subvencije, ki se vežejo na, se pravi na evropsko kmetijsko politiko, zapadejo pod popolnoma obdavčljive. Se pravi, ne pogovarjamo se o tem, da bi morebitno zadržanje kmete razbremenilo, temveč ravno iz tega paradoksa, da kompletna evropska politika, kmetijska, vse subvencije zapadejo v celoti v obdavčitev, saj predhodni zakoni tega niso mogli predvideti ravno zaradi spremembe perspektive.

Torej, če nekako zaključim, Vlada torej ne podpira pobude za razpis posvetovalnega referenduma, kot sem tudi že uvodoma izpostavil.

Hvala.

Najlepša hvala.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Levica, zanjo poslanec Milan Jakopovič.

Izvoli.

Predsedujoča, hvala lepa. Lep pozdrav.

Pred nami je odločanje o še enem predlogu za razpis referenduma, tokrat posvetovalnega, o sprejemu Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini. Namen predlagatelja je zgolj eden - nagajati Predlagatelj se zelo trudi, da vladni predlog novele Zakona o dohodnini, s katerim se odpravlja nekatere davčne ukrepe, ki jih je sprejela prejšnja vlada, ne sprejme. V primeru, da vladni predlog ne bi začel veljati s 1. 1. 2023, bi posledično obveljale škodljive davčne rešitve, ki so bile sprejete pod prejšnjo vlado in bi tista dohodninska pravila veljala do konca leta 2023, zato je predlog za razpis referenduma zgolj še ena spotika v vrsti. Zakon o dohodnini, ki je trenutno v veljavi, je bil napisan za tiste z višjimi prihodki, lastnike kapitala, na najemodajalce z več nepremičninami, ki jim je namenil obsežne davčne odpustke, za tiste z najnižjimi prihodki nič ali zelo malo, za tiste z najvišjimi veliko. Pod pretvezo višanja razpoložljivega prihodka za vse prebivalke in prebivalce zakon Vlada Janeza Janše v resnici povečuje neenakost med ljudmi in nima pozitivnih makroekonomskih učinkov. Prav na to smo v Levici opozarjali že v času sprejemanja te dohodninske reforme prejšnje Vlade. Neskladne določbe omenjene reforme, vlada, vladna novela odpravlja. Med drugim uveljavlja 50 odstotno obdavčitev najbogatejših, kot je nekoč že bilo, in 25 odstotno obdavčitev oddajanja nepremičnin v najem Govorjenje o tem, da bodo z uveljavitvijo vladne novele na slabšem najranljivejši v naši družbi, pa ni samo laž, ampak podlo zlorabljanje njihovih stisk v politične namene za zaščito tistih z najvišjimi prihodki in kapitala.

S strani vladne koalicije predlagane dohodninske spremembe so predlagane dohodninske spremembe tudi del svežnja ciljno usmerjenih in učinkovitih ukrepov na področju obvladovanja trenutne draginjske in energetske krize. V ta namen je trenutna koalicija že sprejela številne pomembne ukrepe, od povišanja plač, uskladitve pokojnin, draginjskega dodatka za vse družine z otroki in energetskega dodatka, s katerim smo zaščitili najranljivejše družbene skupine, do povišanja povračila stroškov za prehrano in prevoz na delo za zaposlene ter regulacije cen energentov. Poleg tega z delno ohranjenim povišanjem splošne dohodninske olajšave glede na trenutno ureditev vse zavezance do neke mere še vedno davčno razbremenjujemo in jim tako pomagamo pri takojšnjem reševanju akutnih socialnih stisk, a splošni dolgotrajni davčni odpustki bi brez ustreznih dodatnih ukrepov, ki bi povišali prilive v državno blagajno na račun najbogatejših, kot na primer obdavčitev premoženja, davek na nepremičnine, neizogibno vodili v ogromne javno finančne težave že v bližnji prihodnosti.

S predlogom referenduma predlagatelji, kot rečeno, ne želijo v resnici preveriti volje ljudi, temveč zavlačevati uveljavitev sprememb, ki bi v končni fazi ljudem pomagale. S takšnim metanjem polen pod noge se koalicija sooča že od nastanka, od 30 vloženih zakonov prvi dan delovanja Državnega zbora do postopkovnega spotikanja in referenduma o treh zakonih, o katerih bomo odločali v nedeljo.

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je poleg teh treh omenjenih in poleg predloga razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembi Družinskega zakonika že peti v vrsti s strani opozicije v zadnje pol leta. To ni preverjanje volje ljudi in to ni skrb za najranljivejše, to je zapravljanje časa in denarja davkoplačevalcev s strani tistih, ki se ne morejo sprijazniti z izgubo oblasti na zadnjih volitvah.

Državljanke in državljani smo svojo voljo tudi glede prioritet na področju davkov jasno izrazili na državnozborskih volitvah 24. aprila.

V koalicijski pogodbi smo se stranke aktualne vlade zavezale, da ne bomo skrbeli v prvi vrsti za najpremožnejše, torej tiste z največ premoženja ali največjim vplivom, ampak prav nasprotno, da bomo z učinkovito davčno reformo posebno pozornost namenjali najranljivejšim, najbolj preslišanim. To s svojim delovanjem v zadnjih mesecih tudi dokazujemo.

Posvetovalnemu referendumu o sprejemu Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini v Levici nasprotujemo. Obenem seveda opozarjamo, da novela zakona zavez iz koalicijske pogodbe ne uresničuje v celoti. Zato po njeni potrditvi, ki je v tem trenutku nujna, pričakujemo takojšen začetek pogovorov o celoviti davčni reformi. Hvala lepa.

Hvala lepa. Naslednja ima besedo Poslanska skupina Svoboda in kolegica Andreja Živic. Izvolite.

Spoštovana predsednica, hvala za besedo. Spoštovani poslanci, spoštovani obiskovalci!

Stranka SDS je ne z vsemi podpisi vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o dohodninski noveli, ki jo je vložila sedanja koalicija. Dohodninska novela spreminja novelo prejšnje Vlade in dovolite, da naštejemo nekaj dejstev o dohodninski ureditvi Janševe vlade.

Prejšnja vlada je ob sprejemu zakona zapisala tako: zgolj zvišanje sedanje veljavne splošne olajšave na 4500 bo v letu 2022 pomenilo 184 milijonov evrov manj javno finančnih prihodkov, dvig olajšave na 5500 evrov v letu 2023 dodatnih 191 milijonov evrov, v letu 2024 zvišanje olajšave na 6500 dodatnih 178 milijonov manj, v 2025 ob zvišanju splošne olajšave na 7500 dodatnih 173 milijonov evrov manj. Fiskalni svet je v analizi javno finančnih učinkov predlaganih sprememb davčne zakonodaje ocenil, da bi zgolj v letu 2025 zaradi postopnega dviga splošne olajšave bil proračun prikrajšan za 726 milijonov evrov. Dejstvo je, da je na to, da so načrtovani popravki davčne zakonodaje tvegani, prejšnjo vlado nedvoumno opozoril tudi Bruselj. Davčna reforma lahko obremeni vzdržno in vključujoče okrevanje, so zapisali v oceni proračunskih načrtov Slovenije za leto 2022. Združenje mestnih občin Slovenije je ob predlogu njihovega zakona ocenjevalo, da bo s sprejemom zakona v letu 2022 133 milijonov manj za financiranje občin oziroma ekvivalent zmanjšanju povprečnine za 66 evrov. Znižanje sredstev iz naslova dohodnine naj naj bi po njihovih besedah ogrozilo ne le investicije, temveč tudi izvajanje javnih storitev na lokalni ravni.

Nadalje je dejstvo, da je Davorin Kračun v časniku Demokracija dejal takole: »Mogoče je poučen pogled na nedavno dogajanje v Veliki Britaniji in na finančnih trgih ob podobnih predlaganih davčnih reformah, ki so predvidevale zadolževanje za financiranje davčnih reform, ki bi nižale javnofinančne prihodke.« Dovolite, da citiramo še dva različna naslova s strani Nova24, 5. oktober, »Za vzor Golobovi vladi, britanska premierka bo rast spodbujala z nižjimi davki.« 20. oktober: »Britanska premierka se po 45 dneh umika s položaja premierke.« Hkrati je nenavadno, da po 30 letih obstoja stranke, ki kreira slovensko politiko, slišimo argumente v smislu: državljani vedo bolje kaj s svojim denarjem. Enako bi dejali s sprejemom premnogih zakonov prejšnje vlade, ki nimajo kritja v državnem proračunu, temu bi pa hkrati še jemali prihodke.

Predlog za posvetovalni referendum pa je seveda še en manever sedanje opozicijske stranke, ki ga bomo preskočili. V gibanju Svoboda se zavedamo, da bi šlo z referendumom na prenašanje odgovornosti na državljane, ki bi ga le tega morali plačati v višini 5 milijonov evrov. Predloga posvetovalnega referenduma v gibanju Svoboda ne bomo podprli. Hvala lepa.