Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Začenjam 20. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Naj na začetku povem, da na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo - tukaj imam pooblastilo -torej kolega Franc Props nadomešča kolegico Lucijo Tacer. Kolega Franca Prosa pozdravljam na današnji seji. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednika Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče vas prav lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Sedaj besedo predajam predsedniku Odbora za zunanjo politiko, kolegu Predragu Bakoviću. Izvolite, kolega Baković.

Hvala lepa predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam 10. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora, in sicer prejel sem obvestilo o, torej opravičilo za mag. Mateja Tonina in pa pooblastila, in sicer mag. Janez Žakelj nadomešča poslanca Jerneja Vrtovca, poslanec Rado Gladek nadomešča poslanca Janeza Janšo, poslanec Franc Props nadomešča poslanko Lucijo Tacer, poslanec Anton Šturbej nadomešča poslanca Anžeta Logarja, poslanec Andrej Hoivik nadomešča poslanko Evo Irgl in pa poslanec Aleš Rezar nadomešča poslanca Dejana Prelika.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni Urad predsednika republike, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade. Vse navzoče lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje Odbora za zunanjo politiko. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, KI SE GLASI ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA ZUNANJE ZADEVE, BRUSELJ 28. 11. 2022.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 24. 11. 2022 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. In sedaj prosim gospoda mag. Marka Štucina, državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje zadeve, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju. Izvolite.

Spoštovana predsedujoča obeh odborov! Spoštovane poslanke in poslanci! Dovolite mi, da vam na kratko predstavim predviden potek zasedanja Sveta Evropske unije za zunanje zadeve, in sicer v sestavi ministrov za mednarodno razvojno sodelovanje in zasedanja Sveta ministrov Evropske unije Afrika, Karibi in Pacifik, ki se ga bo državni sekretar Žbogar udeležil v ponedeljek in torek.

Na zasedanju sveta 28. novembra bodo ministri za razvojno sodelovanje Evropske unije pod 1. točko dnevnega reda izmenjali mnenja glede uresničevanja zavez 6. vrha EU - Afriška unija. Sledila bo razprava z zunanjim gostom, predsednikom komisije Afriške unije.

Afrika spada med eno od prioritetnih geografskih območij mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Slovenije. Slovenija namenja uradno razvojno pomoči Slovenije. Slovenija namenja uradno razvojno pomoč Afriki večinoma preko več stranskih kanalov, predvsem v okviru Evropske unije, skupine Evropske svetovne banke in Organizacije združenih narodov. Od leta 2011 je Slovenija na ta način za afriške države namenila približno deset milijonov evrov letno.

V nadaljevanju bodo ministri razpravljali o skupnem pristopu na ravni Evropske unije do kriznih žarišč, s poudarkom na Ukrajini, v Afganistanu. Glede Ukrajine bo Evropska komisija izpostavila načrte za obnovo v skladu z mednarodno izvedensko konferenco o okrevanju, obnovi in modernizaciji Ukrajine, ki je potekala v Berlinu 25. oktobra. V okviru razprave o Afganistanu pa bodo ministri preverili enotnost pristopa na ravni Evropske unije in ali lani dogovorjeni okvir podpore Evropske unije, ki se je osredotočil na nujne potrebe prebivalcev, še ustreza dejanskim potrebam v državi.

Slovenija je od začetka vojne v obliki humanitarne pomoči Ukrajini zagotovila 4,1 milijona evrov. Obenem je vlada 14. 4. sprejela sklep o sprejemu 20 ukrajinskih otrok iz luganske sirotišnice. Otroci so prispeli v Slovenijo 3. maja.

Mogoče samo še dodam, da je vlada včeraj sprejela sklep o tem, da bo, da bo namenila sredstva za nakup rešilca, ki bo omogočal reanimacijo novorojenčkov, vključuje tudi inkubator, ki bo pač nabavljen v naslednjih tednih, mesecih in dostavljen v Ukrajino. Vlada pa je tudi sprejela včeraj sklep o namenitvi sredstev za obnovo oziroma izgradnjo doma za invalide v Ukrajini.

Prav tako je Slovenija v preteklih dveh letih se je odzvala na humanitarno krizo v Afganistanu z namenitvijo nujne humanitarne pomoči, in sicer v letu 2021 v višini 380 tisoč evrov preko različnih mednarodnih organizacij ter v letu 2022 v višini 50 tisoč evrov. Slovenija podpira tudi delovanje poliklinike v Kabulu v okviru projekta, ki ga izvaja ITF, ustanova za krepitev človekove varnosti.

Državni sekretar Žbogar se bo naslednji dan, 29. novembra, udeležil tudi zasedanja sveta ministrov EU, AKP v Bruslju. Ministri se bodo predvidoma dotaknili številnih področij skupnega delovanja in globalnih izzivov, delovanje skupne parlamentarne skupščine, vpliv ruske agresije do Ukrajine na prehransko in energetsko varnost, nov partnerski sporazum, tako imenovani Post Cotton sporazum, sodelovanje med EU - OAKPS na mednarodni ravni.

Slovenija si ves čas aktivno prizadeva za premik v postopku sklepanja novega Postcottonskega sporazuma. Slovenija pri tem tesno sodeluje s trenutno predsedujoči v Svetu EU Češko z namenom, da bi čim prej prišlo do deblokade v postopku in podpisa novega sporazuma. Slovenija se tudi redno odziva na področju prehranske varnosti, tako z nudenjem nujne humanitarne pomoči, kakor tudi s podporo bilateralnim projektom izgradnje odpornosti na krize. Namenski prispevki Slovenije Svetovnemu programu za hrano in Organizaciji združenih narodov za prehrano in kmetijstvo z našo skupno milijon 220 tisoč evrov od leta 2010 do danes.

Naj pa pri tem še omenim, da je vlada včeraj obravnavala tudi možnost sofinanciranja ene izmed ladij za prevoz žita iz Ukrajine v najrevnejše države in posledično v bistvu nakazilo Svetovnemu programu za hrano za ta projekt.

V okviru točke o sodelovanju na mednarodni sceni bo državni sekretar Žbogar predstavil slovensko kandidaturo za nestalno članico v varnostnem svetu OZN za obdobje 2024-2025. Ob robu zasedanja bo državni sekretar opravil tudi dvostranske pogovore s predstavniki afriških, karibskih in pacifiških držav, s poudarkom na predstavitvi slovenske kandidature za nestalno članico v varnostnem svetu. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Spoštovane kolegice in kolegi, sedaj odpiram razpravo. Želi zdaj s tem kdo razpravljati? Gospod Marzidovšek, izvolite.

Lepo pozdravljeni! Seveda podpiram vsa ta humanitarna in razvojna prizadevanja. Pogrešam pa, da se pač problematiko demografskih izzivov, ki jih pač Afrika predstavlja, vemo, da bo se prebivalstvo Afrike do 2050 podvojilo. In glede na klimatske spremembe in dezertifikacijo, ki tam poteka, bodo seveda ti klimatski pritiski na prebivalstvo še toliko večji. Njihova samozadostnost je s tem ogrožena, ker pač ni možno več izvajati nekega kmetijstva in tako naprej. Tako da vemo kaj bo to pomenilo v smislu migracij, migracijskih pritiskov z Evropsko unijo. Tako da bi pač predlagal, če bi lahko tudi Slovenija še mogoče malo bolj jasno izpostavila problematiko pravice žensk. Namreč vemo, da je tam pač predvsem problem, da velik del prebivalstva, ženskega prebivalstva ni zmožen pač nekako zavrniti spolne odnose, če sem ekspliciten, prav tako ni kontracepcijskih sredstev, predvsem pa je problem v izobraževanju. Tako da bi mogoče bilo smiselno, da se izpostavi tudi prizadevanje v smislu izobraževanja populacije in da se pač jasno zavedamo tega izziva demografskega, ki ga bomo pač imeli. Hvala lepa.

Hvala lepa. Še kdo želi? Gospod Gregorič, izvolite.

Hvala lepa za predstavitev. Jaz bom imel par vprašanj. Prvič glede Afrike. Koliko sredstev namenja letno Evropska unija? Kje so povezave na migracije? In, ali že obstoji ali pa so načrti, da bi Evropa imela eno ali več evropskih univerz v Afriki, tako da bi mogoče pomagali pri izobraževanju njihovih bodočih kadrov?

Glede Ukrajine ni treba, da si mednarodni ekspert, da vidiš, da je trenutna gospodarska situacija v Ukrajini več kot resna. Da niso samo na infuziji, ampak da so tudi na umetnih pljučih. Zato seveda pozdravljam načrte za obnovo, ampak pogrešam pa načrte za mir. In bi rad slišal, ali se na tem področju karkoli dogaja. Hvala lepa.

Hvala lepa. Še kdo? Vidim, da ni več, potem bi prosil predstavnika Vlade, če se opredeli oziroma če se odzove.

Hvala lepa. Glede pravic žensk, če ste bili pozorni na prejšnje zasedanju Odbora za zunanje zadeve in ko smo, pred prejšnjim zasedanjem Sveta za zunanje zadeve v Bruslju smo poudarili pri razpravi EU Velika jezera prav to, stališča Slovenije se v bistvu v veliki meri osredotočajo na pravice žensk in deklic v posameznih regijah v Afriki. Tako da mi, jaz bi rekel, dosti konsistentno zagovarjamo to področje in pač se zavedamo te problematike in smo seveda na ravni Evropske unije glede tega, jaz bi rekel, dokaj glasni.

Glede višine pomoči Afrike, jaz te številke za celo Evropsko unijo nimam. Sem pa povedal, da je Slovenija od leta 2011 V bistvu nameni približno 10 milijonov letno za pomoč Afriki. Če vas pa zanima, pa lahko seveda to to informacijo pridobimo in vam posredujemo.

Jasno, vsa prizadevanja Evropske unije bi morala tudi po našem mnenju iti ravno v to, da se, da se s pomočjo Afriki naslavlja problematiko migracij, zaradi tega, ker se, ker se zavedamo, da in podnebne spremembe, splošno razmere v svetu, varnost prehrane, pogostost konfliktov, vse to sproža situacije, ki število migracij povečuje. To je dolgoročen problem. In Slovenija si bo prizadevala, vedno prizadevala, da pri vseh teh projektih, da je ta aspekt v bistvu tisti, ki je na prvo, na prvem mestu.

Glede univerze, jaz sem prepričan, da evropske univerze sodelujejo z afriškimi univerzami, nimam pa podatkov. Ampak bi pa spomnil, da ima tudi Slovenija evro mediteransko univerzo, kjer v bistvu sodeluje tudi s predvsem severnoafriškimi državami iz katerih tudi sodelujejo na pač njenih programih tudi študenti. Hvala.

Hvala lepa, ker ni več…

Še? Gospod Gregorič, izvolite.