9. nujna seja

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

30. 11. 2022

Transkript seje

Spoštovane članice in člani Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, vsi ostali vabljeni na to sejo, gospa ministrica! Začenjam 9. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Obveščam vas o nadomestnih članih, in sicer: dr. Matej Vatovec nadomešča Natašo Sukič, Katarina Štravs nadomešča Aleša Rezarja, Andreja Živic nadomešča Matejo Čalušič, Jani Prednik nadomešča Damijana Zrima in mag. Tamara Kozlovič nadomešča Roberta Janova.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje. S sklicem, to je 23. 11. 2022, ste prejeli naslednji dnevni red: Spremembe pri plačilih za kmetovanje na območjih z omejitvami. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen dnevni red, kot ste ga sprejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – SPREMEMBE PRI PLAČILIH ZA KMETOVANJE NA OBMOČJIH Z OMEJITVAMI.

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je 18. novembra 2022 zahtevala sklic nujne seje odbora za navedeno temo; zahtevo ste članice in člani prejeli, objavljena je bila tudi na spletni strani Državnega zbora.

K tej točki smo vabili: ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospo Ireno Šinko, ki jo še enkrat pozdravljam, predstavnike Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Romana Ferleža iz Združenja rejcev plemenskih telic, Gregorja Kolarja, predsednika Strokovnega odbora Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije za gorsko višinska območja, Izidorja Štajnbergerja iz Strojnega krožka Želatovec, Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj, Kmetijski inštitut Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, Franca Cepa, predsednika Delavskega društva hribovskih kmetij in podeželja, Saro Berglezajec, predsednico Društva kmetic Dravska dolina, in Romana Savška, predsednika Zveze rejcev drobnice. Povabili smo tudi Janeza Bejo, predsednika Sveta za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, ki se je danes zjutraj opravičil. Opravičila se je tudi gospa Sara Brglez Zajec, ker se danes ne more udeležiti seje; osebno nam je danes zjutraj poslala svoje pisno stališče, ki smo ga takoj, ko smo ga dobili okrog pol devetih, vsem poslankam in poslancem poslali na vašo elektronsko pošto.

Za uvodno predstavitev zahteve za današnji sklic seje dajem predstavnici predlagatelja, poslanki Suzani Lep Šimenko.

Izvolite!

Suzana Lep Šimenko

Najlepša hvala za dano besedo.

Spoštovana ministrica, spoštovane poslanke in poslanci, vsi vabljeni, prav lepo pozdravljeni!

S shemo plačil za kmetije na območjih z naravnimi in drugimi omejitvami se kmetijskim gospodarstvom nadomestijo dodatni stroški in izpad dohodka zaradi težjih pogojev kmetovanja. Leta 2009 je bil vzpostavljen prav zaradi tega sistem točkovanja, ki pa je bil v letošnjem letu posodobljen. In tako naj bi zdaj več točk kot doslej imela vsa kmetijska gospodarstva, ki imajo zemljišča na nadmorski višini nad 500 metrov nadmorske višine.

V vplačila OMD je v Sloveniji vključenih okoli 46 tisoč kmetij, od tega naj bi jih ta sprememba kot pozitivno naslovilo nekje okoli 15 tisoč. 15 tisoč kmetij naj bi bilo pa takih, ki bi po novem dobile manj kot doslej, okoli 15 tisoč pa bi naj bilo takih, ki bi naj ostale nekje na, ki bi dobile približno enako.

Tovrstne spremembe, seveda pri plačilih za kmetovanje na območjih z omejitvami so razburile številne kmete. Zaradi tega je bil že nedolgo tudi en manjši protest, izraz nestrinjanja na Ptuju, kjer so se zlasti zbrali tisti, ki se jih seveda to dotika, in ki bi po novih izračunih dobili bistveno manj. To so območje Haloz, Kozjansko, Slovenske gorice, Bela krajina, Kras, pač tista območja, ki so pod 500 metri nadmorske višine, ampak zaradi svoje specifike, zlasti strmin, vseeno obstajajo na med ranljivejšimi in dejansko obdelujejo najzahtevnejša območja v Sloveniji.

Haloze so, pač Haloze poznam, ker od tam prihajam, so izredno specifične. Razprostirajo se nekje na nadmorski višini 300 do 600 metrih. Obdelava na teh območjih je še vedno večinoma ročna ali pa je za to potrebna res specifična, posebna mehanizacija, ki pa si je številni kmetje na tem območju ne morejo privoščiti.

Jaz moram reči, da sem bila priča pač v mojih obiskovanjih po terenu tudi tega, da sem videla, da na tem območju še kdo koruzo sedi na roko, kar verjetno si marsikdo v Sloveniji še v tem času zelo težko predstavlja. Ampak drugače pač žal ne gre zaradi strmin, ki na tem območju so.

Drugo, kar je, so specifične tudi zaradi tanke plasti zemlje, kar pomeni, da se v poletnem času tukaj imajo dejansko izredno veliko sušo, in seveda posledično to pomeni, da je tudi pridelek na tem območju bistveno manjši. In v najboljših primerih, kar se košnje tiče, nekako imajo zgolj dve košnji na leto.

So pa ta območja specifična, zelo lepa krajina je, in tukaj imamo tudi redke živalske in rastlinske vrste. Naj spomnim, da imamo na tem območju tudi orhideje, ki jih marsikje po Sloveniji več ni. In v kolikor to območje ne ostane obdelano, v kolikor košnja ne bo redno izvedena, seveda v skladu z določenimi pogoji, se bojimo, da bi tudi ta del lahko v prihodnosti izgubili.

Z novim sistemom točkovanja bodo kmetje na teh območjih izgubili več kot 50 % točk, s tem pa seveda tudi prepotrebna sredstva.

Zavedati se je treba, da kmetije na teh območjih niso velike. Večinoma gre za manjše kmetije, tam okoli 6 hektarov, 9 hektarov, redke so večje, številne pa so celo manjše, tam okoli 4 hektare, zato enostavno, ker ljudje večje, večje površine pač ne zmorejo obdelovati glede na zahtevnost samega terena.

Nelogično se nam zdi, da sedaj po novem je ravno nadmorska višina tista, ki vpliva na točkovanje. Po naši oceni bi na to morala vplivati sam nagib, strmina in pa sama konfiguracija terena. Ročno delo, ki je tukaj žal še vedno nujno, se ne upošteva kot dodaten strošek obdelave, kar je seveda narobe.

Predlog točkovnega sistema, ki je predlagan, je dejansko najslabši možni način za ohranitev kmetij na območjih, kot so recimo Haloze. In zato jaz resnično apeliram na ministrstvo, na predstavnike ministrstva, na poslance, da se naredi ponoven razmislek in da se najde ustrezna rešitev. Dejstvo pač je, da nenazadnje tudi napačni ukrepi kmetijske politike bodo imeli za posledico to, da se bodo ljudje iz tega območja še bolj odseljevali. Gre za obmejna območja, območja, ki so dejansko glede na slovensko povprečje pod povprečjem razvitosti, ker se dejansko borijo, da ljudje tukaj v tem hribovitem delu ostanejo. In v kolikor se bi zgodilo, da bi se še te kmetije, ki jih danes še imamo, začele opuščati, dejansko lahko pride do še slabše demografske slike. Že danes večinoma te konce obdeluje starejši. Jaz sem vesela vsakega mladega prevzemnika kmetije, tudi nekaj je teh, ki se poda v to. Zelo se trudijo z dodatnimi dejavnostmi in res se mi zdi hudo, da bi z napačnimi ukrepi prizadeli prav prav te.

Odboru za kmetijstvo smo predlagali pet sklepov, pa jih bom tukaj prebrala, za katere vas lepo prosim, da jih pač sprejmete. Sama nisem članica odbora, ampak glede na to, da se mi zdi ta tematika tako pomembna in je bila izpostavljena iz več koncev, nenazadnje včeraj smo bili v Destrniku, smo tam obiskali neke kmetije in prav tako smo slišali težavo, tudi tam jo imajo in verjetno marsikje po Sloveniji. Verjamem, da ste se tudi na vas, ostale koalicijske poslance, kmetje obrnili, zato vas seveda prosim, da sprejmemo naslednje sklepe. In sicer prvi je: Odbor za kmetijstvo, gospodarstvo, gozdarstvo in prehrano poziva Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k ponovni proučitvi izhodišč za model točkovanja kmetijskih gospodarstev v OMD in spremembi izhodišč v smeri pravičnejšega modela točkovanja kmetijskih gospodarstev v OMD. Drugo: Odbor poziva Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k obširni javni razpravi modela točkovanja in izračuna točkovanja kmetijskih gospodarstev v OMD z vsemi deležniki. Odbor poziva Vlado, da zagotovi izvzetje plačil za OMD iz plačila dohodnine. Odbor poziva ministrstvo, da nemudoma pristopi k razpisom Lider za sofinanciranje regijskih razvojnih investicij na OMD območjih. In pa: Odbor poziva ministrstvo, da znotraj svoje kmetijske politike pripravi dodatne ukrepe, katerih namen je ohranitev kmetij na območjih s temi omejenimi dejavniki. Hvala za vašo podporo.

Najlepša hvala predstavnici predlagateljice, poslanki Suzani Lep Šimenko.

Med njeno predstavitvijo se nam je pridružila poslanka Janja Sluga, ki nadomešča Miha Lamuta.

Zdaj pa seveda dajem besedo ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospe Ireni Šinko. Izvolite.

Irena Šinko

Spoštovana predsednica dr. Vida Čadonič Špelič! Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani vsi ostali prisotni! Lepo pozdravljeni!

Tako kot že vemo oziroma v območju z omejenimi dejavniki za kmetijsko, za možnost za kmetijsko dejavnost v Sloveniji dejansko spada nekje 86,9 % odstotkov površin države Slovenije. Torej, skoraj celotna država Slovenija je v območju z omejenimi zmožnostjo, omejenih dejavnikov, od tega pa je kmetijskih površin na tem območju 76,2 %. Pomoč kmetom na OMD predstavljajo intervencije, in sicer plačila za naravne in druge omejitve, ki se dodelijo na podlagi dodatnih stroškov, torej dodatnih stroškov zaradi težjih pridelovalnih pogojev in pa izpada dohodka zaradi manjšega pridelka. Zaradi čim bolj natančnega izračuna oziroma opredeljevanja teh razmer za kmetovanje je bil v letu 2009 vzpostavljen sistem tako imenovanega točkovanja. Na podlagi tega sistema točkovanja so bile konkretno za vsako kmetijo določene točke, iz katerih je potem kmetija točno pripadala temu območju. Ta sistem je bil v letu 2022 nadgrajen in posodobljen. V obdobju od leta 2010 do leta 2022 je bilo plačilo OMD določeno kot seštevek dveh faktorjev, in sicer fiksnega dela, kjer so bile kmetije razdeljene v štiri vrednostne razrede, in potem na podlagi variabilnega dela, torej dela točk, ki so ga kmetije dobile potem še na podlagi konkretnega točkovanja in vrednosti te točke.

Nov sistem točkovanja kmetijskih gospodarstev v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost temelji na strokovnih izhodiščih, ki jih je pripravil v obliki metodologije Kmetijski inštitut Slovenije. Za plačila OMD je na letni ravni na voljo 48 milijonov in za celotno skupno kmetijsko območje, obdobje skupne kmetijske politike od leta 2023-2027 znaša to 240 milijonov evrov, to je za 5,5 milijona več, kot je bilo v preteklem obdobju na letni ravni. Plačila OMD so namenjena kritju dodatnih stroškov in izpadu dohodka na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Dodatni stroški in izpad dohodka pa se izračunajo glede na naravne in druge omejitve, ki so značilne za posamezno območje, v primerjavi z območji brez naravnih in drugih omejitev. Površina območij OMD v Sloveniji, kjer so kmetijska zemljišča, znaša 340 tisoč hektarjev. Kot sem že prej omenila, je po dvanajstletnem obdobju bil ta model točkovanja v OMD v letošnjem letu pomembno posodobljen in nadgrajen in bo tako posodobljeno točkovanje osnova za višinska plačila. Pri posodobljenem sistemu se je število točk povečalo in prerazporedilo, tako ena kmetijska gospodarstva izgubljajo, kot je že bilo povedano, druga ostajajo na enaki ravni, in pa predvsem tista na nadmorski višini 500 metrov pridobivajo. Pozitivno naslovljenih, kot je tudi že bilo povedano, je nekje 15 tisoč kmetijskih gospodarstev, ki obdelujejo ca 100 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč na nadmorski višini 500 metrov, ki naj bi kmetovale, kjer bi naj bilo dejansko kmetovanje najtežje pogoje, najneugodnejši pogoji in v večini primerov tudi najbolj oddaljena območja. Ena tretjina je potem kmetijskih gospodarstev takih, ki ostajajo na enaki ravni, in ena tretjina takih, ki izgubljajo, in sicer tukaj tisti, ki izgubljajo, izgubljajo nekje v prvem letu 20 do 30 % teh plačil glede na pretekla leta, medtem ko v petletnem obdobju pa dejansko potem pridejo na isti koeficient 0,4 za vse.

Z letom 2023 se je spreminjala torej tudi degresija plačil, pomeni, da se začne ta pri 50 hektarjih in se zmanjša za 10 % glede na 10 hektarjev zemljišč, pri 100 hektarjih pa znaša to plačilo 40 % glede na izračunano plačilo. Pri novem modelu točkovanja so bile upoštevane talne lastnosti, in sicer so te talne lastnosti upoštevane enako kot pri bonitiranju točk. Potem naslednje, nadmorska višina, kar se izraža v krajši vegetacijski dobi, torej, glede na nadmorsko višino se potem upošteva krajša vegetacijska doba. Potem je bil upoštevan nagib, povprečen nagib GERK, ki je pripisan posameznemu GERK, torej, vsak GERK ima nagib in potem povprečen nagib GERK se potem tukaj upošteva kot tisti, ki je. Potem razdrobljenost zemljišč, vemo, da pri nekaterih je parcelacija izredno velika in v tem primeru se upošteva tudi ta faktor. In pa posebne omejitve, te posebne omejitve so pa na primer kraškost, prisotnost burje, poplavnost, ne pa več tudi erozija, ki je bila tudi včasih del teh posebnih omejitev. Potem, pri korekciji paše se dodatne točke dejansko še nanašajo na prisotnost strmine na večjem delu KMGMI, torej, če je večji del kmetijskega gospodarstva na večji strmini, potem so to dodatne točke. Pri trajnih nasadih pa so točkovani samo po kriterijih nagiba. Število točk se je glede na prejšnji sistem in pa na sedanji sistem povečalo, prej je bilo 105 milijonov točk, sedaj je teh točk 131 milijonov, to je kar za 25 % odstotkov več točk.

Jasno je treba poudariti, da je obseg sredstev, ki jih imamo na razpolago za to plačilo, 48 milijonov na leto, in to je dejansko obseg, ki je potrjen s strateškim načrtom. In v tem okviru so sedaj tudi ta sredstva na razpolago. Dokler ne bo prišlo do revizije strateškega načrta, torej nimamo spremembe obsega sredstev. Ministrstvo lahko torej gre v ponovno razdelitev točk oziroma kakršnokoli revizijo, karkoli, ampak pri tem moramo vedeti, da smo omejeni s sredstvi in pa s številom točk in vedno se zgodi, da potem tisti, ki jim odvzamemo, bodo nezadovoljni, tisti, ki dobijo, so zadovoljni. Če, tako kot sem rekla, če bi se povečalo število točk nekje v pri enih v nagib, v primeru nagiba se bo potem moglo nekje zmanjšati. O novem vrednotenju modela točkovanja smo opravili razpravo tako na horizontalni ravni delovne skupine za pripravo strateškega načrta kot tudi na svetu Kmetijsko-gozdarske zbornice.

Izpostavljena je bila potem še obdavčitev. Glede obdavčitve, da se 50 % plačil OMD dejansko obdavči, lahko pojasnim, da je za to pristojno Ministrstvo za finance, vendar je Vlada ob sprejetju Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o dohodnini pojasnila, da je bila v letu 2016 prenovljena metodologija izračuna katastrskega dohodka, ki je prej slonela na intenzivni tehnologiji, sedaj pa ta izračun sloni dejansko na povprečnem stanju in že upošteva vpliv višjih pridelovalnih stroškov in pa nižjih pridelkov zaradi pridelave v okolju bolj prijazni tehnologiji. In tukaj dejansko obdavčitev sledi temu, da so vsa plačila, ki kmetom predstavljajo dohodek, tudi obdavčena.

Glede razpisov Lider lahko pojasnim, da je uredba, ki ureja delovanje Lider za in pa pripravo strategij lokalnega razvoja za novo programsko obdobje v medresorskem usklajevanju in bo ta uredba tudi v kratkem pripravljena za sprejem, vendar pa sam finančni okvir na to, tukaj ne vplivajo območja OMD, ampak je finančni načrt tukaj predvsem je odvisen od prebivalcev na območju posameznega lasa potem površine in pa koeficienta razvitosti obči. In pa cilj intervencije Lider je torej, da se skozi to potrjene lase in strategije lokalnega razvoja v novem programskem obdobju potem spodbuja zaposlovanje, rast, rast in pa socialna vključenost in lokalni razvoj na podeželskih območjih, ki jim kot prispevek k ostalim specifičnim ciljem. Znotraj OMD so lahko v okviru strateškega načrta tudi drugi ukrepi, ki jih nosilci kmetijskih gospodarstev uveljavljajo, torej plačilo OMD je samo eno izmed plačil, ki je namenjeno težjim pogojem, vsa ostala plačila, ki jih pa lahko uveljavljajo drugi, so pa tudi namenjena na območju OMD. in samo za primer povem lahko tudi, da na primer za mlade kmete, ki kmetujejo na območju OMD je že nižji vstopni prag kot na ostalih območjih in sicer to je 10 tisoč evrov standardnega dohodka, če je sedež kmetije za nadmorski višini nad 700 metrov oziroma več kot 50 % zemljišč v obdelavi v naklonu večjem na 35 %. Če kmetijsko gospodarstvo ne dosega tega praga, pa lahko prihodek še vedno izkazuje s knjigovodskimi izkazi.

Potem mladi čebelarji, ki se ukvarjajo torej s čebelarstvom, pa imajo tudi pri tem vstopu v intervencijo možnost, če imajo najmanj sto in največ 240 čebeljih panjev oziroma družin, da lahko pridejo v ta vstopni prag.

Pri izvajanju večine investicij, kjer so upravičeni, torej upravičene kmetije z omejenimi območji, omejenimi dejavniki, imajo dejansko hribovske in gorske kmetije 10 % več točk in višji delež podpore glede na število točk, ki jih dosegajo. Pri izvajanju intervencije naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev, bomo izvedli tudi ločene javne razpise za naložbe kmetij na gorskih območjih, predmet te podpore pa bodo nakupi mehanizacije za kmetovanje na gorskih območjih, spravilo krme /nerazumljivo/ travinja, ureditev skladišč za krmo, ureditev pašnikov in obor ter ureditev zasebnega vodovodnega, cestnega oziroma energetske infrastrukture na posameznem kmetijskem gospodarstvu. V okviru te investicije naložbe pa bodo potem tudi posebej investicije, torej razpisi, ki bodo namenjeni prav malim kmetijam, poleg vsega tega, kar sem navedla, pa torej kmetijska gospodarstva na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo lahko dejansko uveljavljajo tudi vse ostale intervencije. Nekako smo pregledali tudi, koliko je teh površin, ki so manjše pod nadmorsko višino 500 metrov in je nagib večji kot 35 %, in takih površin je v Sloveniji, ki niso zajeta torej v tem, nekje 12 tisoč hektarjev. To pomeni, 12 tisoč hektarjev je takih površin, kjer je nagib večji kot 35 % in so na nadmorski višini nižje od 500 metrov.

Kar se tiče izgube točk, več kot 50 %, kar je bilo povedano, moram pojasniti, da to ne drži. Dejansko na teh območjih nekatere kmetije pridobivajo, druge kmetije izgubljajo; spet je to odvisno od nagiba, posameznega nagiba in pa ostalih kriterijev. Tako da tukaj je zelo pomembna posamezna kmetija, kakšne kriterije izpolnjuje.

Toliko za začetek, pa bom potem odgovarjala na vprašanja.

Najlepša hvala gospe ministrici.

Na seji se nam je tudi poslanec Tine Novak, ki nadomešča Dejana Zavca.

Glede na to, da smo na današnjo sejo vabili veliko predstavnikov veliko institucij in si želim, da bi vsak lahko povedal svoje mnenje, vas prosim, da ste pri predstavitvi svojih stališč kratki, tam nekje okrog pet minut; če bo pa potrebno, boste pa še enkrat dobili besedo oziroma če bodo poslanci želeli, vam bodo zastavljali vprašanja, tako da bi ja vsi lahko prišli na vrsto in da bi lahko slišali vaša mnenja. Ko se boste prijavili k besedi, vas lepo prosim, da se predstavite z imenom in priimkom in seveda institucijo, ki jo predstavljate, tako da bo vedela javnost kdo ste in koga predstavljate, in tudi zaradi magnetograma.

Glede na to, da se nam je pridružil predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice, gospod Roman Žveglič, bom dala najprej besedo njemu, potem se pa kar pripravite, da boste lahko spregovorili tudi ostali. Gospod Roman Žveglič, beseda je vaša, izvolite.

Roman Žveglič

Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Spoštovani poslanci, ministrica, ostali vabljeni!

Ministrica je veliko povedala, jaz kot predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice bom seveda še določene stvari dodal.

V Kmetijsko-gozdarski zbornici smo se seveda zavedali, da ta Robičev elaborat, ki je do zdaj veljal, je zastarel, velja še iz prejšnjega sistema v enem delu. Ta sprememba na točkovanju se je začela leta 2009 in se je potem 2016, mislim, da ustavila, zaradi raznoraznih razlogov. Se pravi, ni bilo izdelano in izpeljano konca, ni bilo pripravljenih strokovnih in ostalih podlag. To se pravi, da se je potem planiralo za novo finančno perspektivo.

In zdaj moram tako povedati, gremo v leto 2021. Svet Kmetijsko gozdarske zbornice je 12. avgusta 2021 od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se pravi, 12. avgusta, da je za potrebe plačil in novega točkovanja, zaradi široke javne razprave, zaradi zadev, ki lahko pridejo do anomalij, mora biti zadeva pripravljena pravočasno in pred oddajo strateškega načrta v potrditev Evropski komisiji, ker se lahko do takrat še kakšne stvari korigirajo. Takratni kmetijski minister, gospod dr. Jože Podgoršek, je obljubil, da bodo ta točkovanja in vse to pripravljena do marca leta 2022, da bomo seveda lahko opravljali široko javno razpravo, in da bodo jeseni, ko bo treba strateški načrt oddati, stvari na čistem, da ne bo prihajalo do kakšnih nesporazumov. Zdaj, zakaj smo to metodologijo in ta izračun dobili šele septembra 2022, je verjetno vprašanje za ministra Podgorška in ekipo na ministrstvu; ne vem, tu nismo uspeli dobiti odgovora, zakaj se je zadeva zavlekla. Se pravi, s tem osnutkom novega točkovanja smo bili prvič seznanjeni tik pred oddajo strateškega načrta 2023-2027 Evropski komisiji. S podrobnostmi se je svet seznanil 23. 9. - odbor, se pravi za gorsko višinsko, svet pa 29. septembra letos. Ker seveda prihaja do teh velikih sprememb in do določenih, tudi do nesorazmerja, smo mi v Kmetijsko-gozdarski zbornici takoj šli na teren zadeve predstavljati, gledati na teren, skupaj seveda tudi s strokovnimi službami z Ministrstva za kmetijstvo, kar se, moram reči, da se jim zahvaljujem, da smo te stvari razjasnjevali. Ampak seveda zdaj smo prišli do druge težave. V strateški načrt, se pravi je, so napisane točke in so napisane in je napisana vsota. Še enkrat moram reči, da tudi pri samih teh zavedanju pomembnosti in težavnosti kmetovanja nad težje pridelovalnimi pogoji smo tudi takrat, ko smo se s prejšnjo vlado pogajali in tudi zdajšnjo za dodatna sredstva in katere smo pridobili, seveda se je tudi namenilo dobrih 5,5 milijonov evrov za to kmetovanje na teh območjih na letni ravni več. Vendar iz same razprave zdaj s terena, ki smo jo že opravili, nekaj bomo opravili še v tem tednu in nekaj v naslednjem tednu, smo seveda ugotovili naslednje, da je obdelava strmin neustrezno ovrednotena in podcenjena, se pravi v tem modelu točkovanja. Predvsem, se pravi, je pa po naših ocenah precenjena nadmorska višina 500 metrov. To pa iz enega enostavnega razloga, kajti 500 metrov na takšnem razgibanem terenu kot je Slovenija, seveda vsaka meja je ostra, ampak veste 500 metrov nadmorske višine je neustrezna za to, če dam samo za primer, da letališče Lesce na Gorenjskem leži na nadmorski višini 504 metre. Pa je verjetno ravnina, ker drugače ne bi mogli letala tam pristajati. Haloze kompletno skoraj so pa pod 500 metrov. In je za to višina preveliko število točk na 500 metrov kot pa za ustreznost. Seveda bi si želeli tudi, da bi bila metodologija izračunavanja na Gerke, se pravi na to grafično evidenco kmetijskih površin. Kajti, ta bi bila še bolj poštena in bolj točna, na katastrske občine ali na kakšne druge okvire, je vedno lahko tam nekaj ravnine, nekaj od tega in pride do nekega, do nekega izkrivljanja. Tako da so, se pravi tudi sami, saj so na Gerke, ampak določeni OMD-ji pridejo potem, zdaj so bili to na cele občine, imamo recimo občine, ne vem, lahko rečem, kot je Krško, ki je bil v OMD, pa je dol ob Savi ravnina, se pravi, gor na Bohorju so pa so pa hude strmine in zato ta Robičev model, ki smo ga do zdaj imeli je neustrezen in ga je bilo potrebno posodobiti in zrihtati.

V bistvu zdaj največ teh težav zdaj seveda prihaja na tem območju, kajti vemo, da če sem rekel, da je letališče Lesce na Gorenjskem 504 metre, Krško leži ob na 170 in potem se seveda začne strmina ob Savi gor in je na 500 metrov že skoraj ni več kmetovanja, sploh pa tudi klima in tako naprej, ki pravijo, da bi mogla boljše biti. Na 500 metrov v Posavskem hribovju se ne sadi nobenih, ni njiv, ni kultur, ni koruze, ni nič, kakšen krompir se še kje posadi - to je edino. Zato je po našem mnenju in mislim, da se to še da v okviru točk in v okviru finančnega okvira narediti ta, kajti izvedbeni akti še niso sprejeti, se pravi, znotraj tega kaj je v strateškem načrtu narediti ponovni preračun, izračun in znotraj tega narediti ustrezno korekcijo. Kajti, v kolikor bomo seveda zdaj šli z zgodbo izplačili po tem kar je in da je to zdaj zabetonirano, mislim, da se to do naslednje subvencijske kampanje bi moralo dati narediti in se bi dalo. V kolikor bomo zdaj šli s tem izplačilom pa drugo leto v korekcijo, potem si bomo ponovili vajo. Spet en kup nezadovoljnih kmetov, spet bomo hodili na teren, spet bomo imeli izredne seje Odbora za kmetijstvo in še kaj drugega ne, zato jaz resnično prosim, dajmo stakniti glave, najti rešitev in probati zadeve skorigirati, da bi bile ustrezne in korektne v še za naslednjo subvencijsko kampanjo.

Jaz se, spoštovana predsednica, opravičujem, verjetno sem bil daljši kot pet minut, no. Hvala lepa.

Spoštovani predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice, vsi vemo tukaj in tudi slovenska javnost ve, koga in kaj zbornica predstavlja. Zaradi tega smo vam hvaležni, da ste nas popeljali skozi zgodovino tudi nastajanja tega dokumenta.

Zdaj pa gremo naprej, prijavil se je gospod, prosim za vašo predstavitev in vam dajem besedo.

Franc Ornik

Ja, lepo pozdravljeni, moje ime je Franc Ornik, sem uslužbenec javne službe kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj. Lepo pozdravljena gospa ministrica in vsi prej navedeni.

Želim, da ne bi ponavljal povedanega tudi s strani predsednika zbornice. Torej uslužbenci, mi smo strokovni delavci, ki pravzaprav pokrivamo sleherno kmetijo slovensko. Takoj, ko je tale predlog izračuna novega za območje z rumenimi dejavniki zagledal luč sveta oziroma kot smo ga videli, smo naredili kar nekaj izračunov, predvsem seveda za kmetije, tiste z nižjo nadmorsko višino, torej za območje Haloz, Slovenskih goric in tudi nižje predele Pohorja ter Kozjaka in seveda pravzaprav res ugotovili to, kar je, kar je bilo že povedano, da pravzaprav kmetije, ki so na višjih nadmorskih višinah, seveda precej pridobivajo s tem novim izračunom, da pa kmetije, ki so pravzaprav, ki ravno tako delajo v težjih pridelovalnih pogojih, na strmih terenih, pa na nižjih nadmorskih višinah, pa seveda veliko izgubljajo na tem, pri tem novem izračunu. Jaz verjamem, da je tu bilo v ta model izračuna vloženo izredno veliko dela, da je model seveda digitalno podprt z vsem mogočim, kajti razpolagamo z vsemi orto foto posnetki, vsak najmanjši, najmanjši GERK oziroma grafična enota rabe, kot ji pravimo, ima določeno nadmorsko višino in seveda tudi nagib, ampak kljub temu nekako je nerazumljivo, da se seveda nadmorska višina res tako tako podpira. Se pravi, razumljivo je, da so na višjih nadmorskih višinah tudi nekoliko nižji pridelki, vendar je treba upoštevati, da tudi na nižjih nadmorskih višinah so stroški pridelave hrane seveda toliko večji. Upoštevati je potrebno tudi to, pri kmetovanju je izredno izrednega pomena seveda prevzem mladih kmetov in na terenu ugotavljamo to, da takoj, ko se na kmetiji generacija menja, mlajši si seveda znajo še kako izračunati in v kolikor se ne splača kmetovati, tudi kmetovanje opustijo. In tega si seveda normalno, da ne želimo, kajti kmetijstvo je seveda tudi velik vir zaposlovanja. Dodal bi mogoče še to, ugotavljamo tudi tako v prejšnjem delu kot tudi v temu, da so nekatera območja tudi še sedaj povsem izpadla iz območij z omejenimi dejavniki, pa tudi kmetujejo na težjih pogojih. Prihajam seveda iz Slovenskih goric in tam konkretno za dve občini ugotavljamo, da so povsem izpadli iz območja z mejnimi dejavniki, to je del občine Duplek, recimo Korena je precej, pravzaprav zelo težki pridelovalni pogoji, enako tudi del občine Pesnica, območje Gačnika, kjer so kmetije na strmih terenih in so povsem izvzete iz območij z omenjenih dejavnosti. Upoštevati pa je potrebno tudi to, da v tem primeru, kjer ima kmetija seveda zdaj po novem modelu manj število točk, bodo seveda nekatere omejitve tudi pri ostalih razpisih, torej pri razpisih za investicije na kmetijah bodo seveda kmetije z višjim številom točk imele prednost oziroma tudi večjo podporo. Tako da v kolikor je še možno, bi tudi v imenu strokovnih služb apelirali na ministrstvo, če je še možno v tem času do naslednje, kot je bilo rečeno, subvencijske kampanje, da se ta model mogoče tudi kolikor se da prilagodi.

Hvala lepa.

Gospod Ornik, najlepša hvala. Razumela sem, da podpirate predlog predsednika, da se ponovno ustrezno korigira v kolikor je možno točke zaradi tega, kot je rekel, da je precenjene, da so višinske kmetije. Verjetno bo v to smer tekla debata naprej. Kdo želi zdaj še svoje stališče? Izvolite. Prosim za predstavitev.

Jernej Radek

Jernej Redek, Sindikat kmetov Slovenije.

Spoštovana predsednica, spoštovana ministrica, poslanci in ostali vabljeni! Tudi v imenu Sindikata kmetov Slovenije moram v bistvu prenesti to dogajanje, ki se je na terenu, v bistvu je završalo, ker vemo, da se, da so na teh območjih, kjer se trenutno znižujejo točke in posledično tudi plačila v večjem delu, bom rekel, tudi nekatera področja, kjer še obstaja prireja mleka in se pravi je tudi neka večja intenzivnost obdelave in tudi nekaj večje število ljudi, ki je v celoti odvisno od kmetijstva. Seveda pozdravljamo vse napore ministrstva pri pripravi tega novega sistema točkovanja, angažiranje, bom rekel, Kmetijskega inštituta, katero je na podlagi izhodišč pripravilo ta model. Žal ugotavljamo, da so nekatera izhodišča mogoče nekoliko zastarana in da se je v teh desetih, dvanajstih letih kar nekaj zadev na terenu, recimo, bomo rekli, klimatski pogoji in to spremenilo. Nenazadnje ugotavljamo, da je na 500, 600 metrih po nekje sedaj imajo kmetje boljše pridelke kot na nižjih predelih zaradi vročinskih valov, ampak ne bi šel v podrobnosti, da ne bom porabil preveč časa. Seveda tudi na Sindikatu kmetov Slovenije smo bili nekoliko zgroženi zaradi tega, ker se je v bistvu sistem točkovanja pojavil dva dni pred oddajo strateškega načrta. Ni bilo možno opraviti konkretne razprave in vsega, ne glede na to, da se je v bistvu pet let vedelo, da je treba oziroma še več, da je potrebno pripraviti ta sistem. V bistvu, bom rekel, da se ne bomo ponavljali, tako kot je prej povedal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice, poskusimo narediti v tem času do izvedbenih aktov malenkostne popravke sistema. Sedaj so nekateri kmetje že dobili nove točke, ki so sicer informativne, ampak veste, ko nekomu nekaj obljubiš, ko mu podaš roko, ko mu daš prst, vzame celo roko. In se zdaj bo ponovno težko prerazporejati točke, kaj šele po enem letu, ko bodo že prva izplačila. Zato predlagamo, da se to naredi v tem času, kolikor je možno korekcije, se pravi v času izvedbenih uredb pred izvedbo subvencijske kampanje.

Rad bi pa poudaril še nekaj. Poglejte, kmetje, ki delajo na območju z omejenimi dejavniki… samo tole moram še dodati, ker sem pozabil v bistvu, ja, strmine so tiste, ki so zapostavljene napram nadmorski višini. Dejstvo je, da poglejte, ko kosiš travnik, moraš iti ob eni košnji petkrat čez, na nadmorski višini je res, da je manjši pridelek, ampak če imaš pa dve košnji na strmini, moraš iti pa najmanj desetkrat po isti strmini. Se pravi, nekje ponderji tistega manjšega pridelka in delovnih opravil bi mogli odtehtati to, seveda je tudi mehanizacija za te zadeve dražja.

Za konec bi pa rad samo še poudaril, da so ta območja lepa. Ta območja predstavljajo krajino, predstavljajo biodiverziteto, predstavljajo okolje za turizem, za gospodarstvo. Vem, da poslanci in večina tu prisotnih nimate ali pa nimamo plačane plačanih nadur, ker je vse v okviru plače. Ampak povejte mi, če bi delali za dodatnih naduro za 40 % plačane realne ure in še to bi dobili v naslednjem letu plačano, kajti OMD-ji so plačani samo 40 % realnih stroškov, kateri nastanejo na teh površinah. Mislim, da je praksa v gospodarstvu in povsod drugačna. Ti kmetje pa delajo, da ohranjajo te površine, da živi turizem, da živi gospodarstvo, opravljajo ekosistemske funkcije, kateri jim niso priznane ne ekonomsko niti stanovsko. Tako da prosimo ministrstvo, da v kolikor lahko še kaj naredi v tem času do sprejetja izvedbenih uredb, tako da bomo na koncu vsi zadovoljni in ne bo treba po enem letu ponovno sedeti tukaj.

Hvala lepa.