Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Začenjam 22. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas na začetku seje, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: tukaj imam opravičilo kolega mag. Janeza Žaklja.

Na seji pa kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: kolegico Andrejo Rajbnšu nadomešča kolega mag. Dean Premik, ki ga prav lepo pozdravljam, kolega dr. Martina Premka nadomešča Terezija Novak in pa kolegico Almo Intihar nadomešča kolega mag. Miroslav Gregorič. Vse tri vas lepo pozdravljam na današnji seji.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednika Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in pa tudi Državnega sveta. Vse navzoče vas lepo pozdravljam.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Dne 29. novembra 2022 ste prejeli še obvestilo o razširitvi dnevnega reda. Tako se dnevni red seje razširi z naslednjo točko: 2.a točka - Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za zagotavljanje podpore v Ukrajini za leto 2022, to je predlog glede razširjenja mikrofinančne pomoči.

To razširitev torej določa 154.d člen Poslovnika Državnega zbora. Določen torej takšen dnevni red današnje seje odbora, kot ste ga prejeli s sklicem in tudi s to dodatno razširitvijo.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE V BRUSLJU 8. IN 9. DECEMBRA 2022.

Gradivo k 1., 4., 5. in 6. točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 1. decembra 2022 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Sedaj bi prosil državno sekretarko, gospo Tino Heferle, da nam predstavi izhodišča za področje notranjih zadev.

Izvolite, gospa Heferle!

Hvala lepa, predsednik za besedo.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Zdaj, če na kratko predstavim stališča, delegacije Republike Slovenije se bo udeležila rednega zasedanja Sveta za pravosodje in notranje zadeve, ki bo potekalo v Bruslju.

Ministri za notranje zadeve se bodo v razširjenem formatu, tako imenovanem Schengenskega sveta, v katerem poleg ministrov članic držav EU sodelujejo tudi njihovi kolegi iz štirih pridruženih schengenskih držav, bodo obravnavali torej predlog širitve schengenskega območja na Hrvaško, Bolgarijo in Romunijo, in s tem seveda na odpravo nadzora na notranjih mejah s temi tremi državami. Gre za v bistvu zadnjo fazo postopka, ki sledi ugotovitvi, da vse tri države izpolnjujejo tehnične pogoje za uporabo, za polno uporabo določb schengenskega pravnega reda, in seveda sledi pozitivnemu mnenju Evropskega parlamenta.

Evropska komisija je sicer že šestnajstega novembra objavila posebno poročilo o okrepitvi Schengena z vključitvijo Bolgarije, Romunije in Hrvaške v območje brez nadzora na notranjih mejah. In Slovenija seveda načeloma pozitivna, je seveda pozitivna do predlogov za vse tri države, mora pa seveda Slovenija dokončno stališče sprejeti tukaj, se pravi potrditi v Državnem zboru.

Na tem zasedanju bo seveda ponovno predstavljeno stanje v schengenskem območju, pri čemer je napovedana predstavitev barometra kot prikaz splošnega stanja v schengenskem območju, ki vključuje oceno, temelječo na analizi trenutnih migracijskih trendov, razmer na zunanjih mejah in ugotovitvah schengenskih evalvacij. Pričakujemo, da bo na tokratnem zasedanju predsedstvo predstavilo rezultate posvetovanj glede prioritetnih tem v okviru schengenskega cikla v luči organizacije tovrstnih razprav v prihodnje in pa Evropska komisija bo v okviru te točke predstavila še trenutno stanje na področju boja proti tihotapljenju migrantov in implementacije interoperabilnosti v Evropski uniji.

Še za konec lahko povem ministri bodo razpravljali tudi o situaciji v Ukrajini, zaradi ruske agresije, s poudarkom na stanju glede beguncev v Evropski uniji in na varnostnem dialogu. Predstavljeno bo tudi stanje pri pogajanjih v svetu z Uredbo o preprečevanju in boju proti spolnim zlorabam otrok.

Na področju migracij pa se bo nadaljevala razprava z oktobrskega sveta. Tako glede pakta o migracijah in azilu kot tudi razmerah na glavnih migracijskih poteh.

Toliko na kratko.

Hvala.

Najlepša hvala, gospa državna sekretarka, Tina Heferle.

Sedaj bi pa prosil z Ministrstva za pravosodje. Z nami je državni sekretar dr. Igor Šoltes, da nam predstavi še izhodišča v delu, ki je namenjen pravosodju.

Izvolite, državni sekretar.

Hvala predsednik.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Lep pozdrav tudi iz pravosodja.

Glede izhodišč naj izpostavim, da bo na pravosodnem delu zasedanja odločeno predvsem o splošnem pristopu glede revizije direktive, ki bi okrepila kazensko pravni okvir boja zoper okolijski kriminal. Gre za zelo pomembno direktivo, ki mislim, da bi jo oziroma da jo bomo tudi v Sloveniji zelo toplo sprejeli tudi glede na vsa tveganja, ki v Sloveniji niso redka, glede ogrožanja, varstva okolja, nedovoljenih posegov v prostor, odlaganja škodljivih in nevarnih stvari in plasti v zemljo. Skratka, gre za področje, ki bi ga sicer Slovenija lahko že prej tudi sama uredila na ustrezen način, za to niti ne potrebujemo direktive, ampak, ko bo direktiva sprejeta bo to Slovenija dolžna implementirati v svoj notranji pravni red.

Naslednja točka, ki je zelo pomembna z naše strani je predlog direktive, ki je namenjena krepitvi okvirja zavarovanja in odvzema premoženja nezakonitega izvora. Ministri bodo razpravljali o pravici do poštenega sojenja in do učinkovitega pravnega sredstva ter pravici do obrambe vseh, ki se tičejo ukrepi po tej direktivi. Skratka, da ne gre samo za enostranski del oblasti, ampak da seveda imajo tudi tisti, ki so podvrženi ukrepom te direktive ali pa posledicam možnost ustreznega, ustreznega pravnega varstva, kar je tudi nek temelj demokracije.

Naslednja točka se mi zdi pa res izjemno, izjemno pomembna, zato jo izpostavljam posebej. Veste, da v evropskem prostoru že vrsto let več kot deset let na nek način obstaja, ne bom rekel rivalstvo, ampak na nek način paralela, ne bom rekel tudi competition, ampak neke vrste malček okrnjeno sodelovanje med kot bi lahko bilo med Svetom Evrope in Evropsko komisijo in to se pozna kar na nekaterih področjih. Trenutno se to dogaja na področju umetne inteligence, kjer vzporedno tečejo mehanizmi, ki bi načeloma morali biti združeni glede na standarde, ki naj bi jih postavil Svet Evrope in pravila, ki naj bi določila Evropska unija. Gre pa tudi za področje, ki je izjemno pomembno za nas, ampak tisto, kar je pa ključno, je pa to, teče se tretji krog pogajanj med Svetom Evrope in Evropsko komisijo o pristopu Evropske unije h konvenciji o človekovih pravicah. Hočem reči, če verjamete ali ne, EU še ni podpisala te konvencije mi pa naslednje leto praznujemo 30. članstva v Svetu Evrope. Ampak zakaj to poudarjam? Zato, ker je izjemno pomembno tudi glede današnjega trenutka, govorim o dveh stvareh, ki morata biti dovolj trden argument za absolutno podporo Evropske unije tej konvenciji. Prva stvar je seveda vojna v Ukrajini. Gre za vojno, ki se seveda ne bi smela zgoditi, ampak vojno, ki je pokazala kako je potrebno Konvencijo o človekovih pravicah brati. Da jo je treba brati glede na sedanji trenutek, glede na dogajanja, ki se dogajajo. Vse te vojne so na nek način krajšega veka, ampak pomenijo pa seveda veliko tveganje tudi za področje človekovih pravic. In mislim, da v prihodnje gre pričakovati kar veliko naslovljenih zadev glede posledic te vojne tudi na Sodišče za človekove pravice.

Drugi zelo pomemben del je tako imenovan zdrs demokracije. Gre za to, da v nekaterih delih Evropske unije, govorim zlasti na področju pravosodja, so se z različnimi reformami pravosodja začeli krepiti vplivi politike na delovanje pravosodja in odločanje. In ravno zato je še toliko bolj pomembno, da si vsakič znova preberemo Konvencijo o človekovih pravicah in da jo tudi Evropska unija s svojim podpisom ponotranji.

V nadaljevanju samo še omenim, da bo razprava tekla tudi o boju proti antisemitizmu in predvideno se načrtuje, da bo Svet potrdil sklepe o boju proti nekaznovanosti za zločine, storjene v zvezi z rusko vojno agresijo v Ukrajini, v katerih se med drugim tudi poziva Ukrajino k ratifikaciji Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, ter sklepe o okrepitvi zmogljivosti evropske pravosodne mreže za kibernetsko kriminaliteto.

Toliko na kratko. Kot ste slišali, bo kar veliko dela, veliko tem, prepričan pa sem, da gre za izjemno pomembne teme, ki tudi za EU lahko pomenijo pomemben korak naprej na številnih področjih, posebej še človekovih pravicah in okolju. Hvala.

Najlepša hvala, gospod državni sekretar dr. Šoltes.

Zdaj pa odpiram razpravo kolegic in kolegov. Vidim, da nobeden ni prijavljen, zato zaključujem razprav.

Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije se seznani z Izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za pravosodje in notranje zadeve, ki bo v Bruslju 8. in 9. 2022, in jih podprl.

Glasujemo. Navzočih je 11 poslank in poslancev, za je glasovalo 11, nihče proti.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA U REDBE SVETA O SPREMEMBI UREDBE SVETA EU EUROTOM 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021-2027.

Gradivo k 2. in 3. točki smo prejeli od Vlade 24. novembra 2022, k 2.a očki pa 28. novembra 2022, na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo v Državnem zboru je danes.

Gradivo k tej točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru.

Zdaj prosim gospoda Samuela Žbogarja, državnega sekretarja Ministrstva za zunanje zadeve, da nam predstavi predlog uredbe, še zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Gospod državni sekretar, izvolite.

Hvala lepa, predsedujoči.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Evropska komisija je predlagala zakonodajni sveženj za finančno pomoč Ukrajini, ki poleg predlogov sprememb finančne uredbe in Uredbe o razširjeni makroekonomski pomoči za Ukrajino, o katerem bo verjetno več povedala kolegica z Ministrstva za finance. Predvideva tudi manjšo spremembo Uredbe o večletnem finančnem okviru, in to bi jaz pojasnil.

Komisija predlaga, da se za namene finančne pomoči Ukrajini zagotovi 18 milijard evrov za leto 2023 in prvi del 2024. Gre za makro finančno pomoč, ne gre za pomoč pri povojni obnovi Ukrajine, ampak za makro finančno pomoč. In Evropska komisija predlaga, da se v letih 2023 in 2024 ta finančna pomoč nudi v obliki posojil z ugodno obrestno mero. V ta namen bi se Evropska unija zadolžila na mednarodnih trgih na podlagi garancij proračuna Evropske unije, in sicer na podlagi tako imenovanega rezervnega prostora, to je med zgornjo mejo za izplačila večletnega finančnega okvirja in zgornjo mejo za lastna sredstva Evropske unije. Predlog uredbe zato omogoča, da se sredstva proračuna EU za finančno pomoč Ukrajini mobilizirajo nad zgornjo mejo večletnega finančnega okvira, dosedanja makro finančna pomoč Ukrajini je namreč bila dodeljena znotraj zgornjih mej večletnega finančnega okvira, zato je potrebna sprememba. Kot veste, se Uredbo o večletnem finančnem okvirju sprejema s soglasjem držav članic. Da bi se zagotovil dostop Ukrajine do finančnih sredstev v začetku leta 2023, bi moral dogovor sveta o spremembi Uredbe o večletnem finančnem okviru biti sprejet najkasneje do zasedanja sveta ECOFIN, ki bo 6. decembra.

Vlada zato predlaga, da se Republika Slovenija strinja s spremembo Uredbe o večletnem finančnem okvirju, s katero se bo omogočilo financiranje pomoči Evropske unije Ukrajini v letih 2023 in 2024.

Hvala.

Najlepša hvala, gospod državni sekretar.

Na 18. izredni seji, 29. novembra 2022, je gradivo k 2., 2.a in 3. točki obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ga prejeli. Za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta k tej točki prosim podpredsednika komisije, gospoda Igorja Antauerja, da nam predstavi stališče.

Predsednik, hvala lepa za besedo. Bom zelo kratek.

Na 18. seji, 29. 11. 2022, smo obravnavali celoten paket, pa tudi kasnejše točke dnevnega reda k Predlogu stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta EU Euroton 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021-2027.

Po uvodni predstavitvi predstavnice Ministrstva za finance, ki nam je povedala, da bo to omogočalo nudenje pomoči EU, pomeni tudi to, da se bo zadolževanje oziroma dvig dvignil nad planiranim. Kljub temu je po razpravi Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve Državnega sveta na koncu sprejela mnenje, da podpira Predlog stališča Republike Slovenije do predlaganega dokumenta.

Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospod Igor Antauer. Odpiram razpravo kolegic in kolegov k tej točki. Vidim, da ni prijavljenih… / oglašanje v dvorani/ Gospod Gregorič, izvolite, imate besedo.

Ja, saj mislim, da bo materija bolj podrobno predstavljena v točki 2.a, kajne. Ja, okej. Jaz bi tu samo ilustriral, da v primeru, če v primeru, da pride do slabe situacije, pride na Slovenijo 0,34 % skupnega zneska in je to 61 milijonov. Samo toliko, da vemo o čem govorimo, če pride do česa slabega.

Hvala lepa.