Spoštovane kolegice, dragi kolegi, spoštovani gostje, lepo pozdravljeni! S predsednikom Odbora za zadeve Evropske unije sva se dogovorila, da skupno sejo odbora in Komisije za nadzor javnih financ, na kateri se bomo seznanili z letnima poročiloma Evropskega računskega sodišča za proračunsko leto 2021.

Torej besedo sedaj predajam še predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije gospodu Francu Brezniku.

Najlepša hvala, kolega Vrtovec. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, začenjamo 21. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Na začetku naj povem, da na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo, tukaj imam pooblastilo, kolegico Almo Intihar danes nadomešča na odboru Rastislav Vrečko, lepo ga pozdravljam na današnji seji, kolegico Andrejo Rajbenšu nadomešča kolega Dejan Premk, ki ga prav tako lepo premik, se opravičujem, ki ga prav tako lepo pozdravljam na današnji seji, in kolega mag. Janeza Žaklja nadomešča kolega Jernej Vrtovec.

Sedaj besedo vračam kolegu Vrtovcu.

Najlepša hvala. Torej ponovno spoštovane kolegice in kolegi, začenjam 3. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti Milan Jakopovič, kot nadomestni člani pa s pooblastilom sodelujejo gospod Jonas Žnidaršič, ki nadomešča Janija Prednika, potem Miroslav Gregorič, ki nadomešča gospo Moniko Pekošak, in Tomaž Lah, ki nadomešča gospo Andrejo Živic, torej kar nekaj nadomestil.

Torej prehajamo na določitev dnevnega reda seje. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje s točko dnevnega reda. Ker v samem poslovniškem roku s predsednikom Breznikom nisva prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Obveščam vas, da so bili na sejo vabljeni mag. Jorg Kristijan Petrovič, član Evropskega računskega sodišča, gospa Jana Ahčin, predsednica Računskega sodišča Republike Slovenije, Urad predsednika Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije, ki so se opravičili, Ministrstvo za finance, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Računsko sodišče Republike Slovenije in poslanke in poslanci iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu.

Prehajamo na 1. IN TUDI EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA SKUPNE SEJE, SEZNANITEV Z LETNIMA POROČILOMA EVROPSKEGA RAČUNSKEGA SODIŠČA ZA PRORAČUNSKO LETO 2021.

Za sejo ste prejeli naslednja gradiva Evropskega računskega sodišča, in sicer: Letno poročilo o izvrševanju proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2021 in Letno poročilo o dejavnostih, financiranjih iz 8., 9., 10. in 11. evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2021 ter dokument, citiram: »Na kratko o reviziji EU, predstavitev letnih poročil Evropskega računskega sodišča za leto 2021.«

Naj v uvodu povem, da v skladu s členom sedmega protokola številka 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, priloženega Pogodbi o delovanju Evropske unije, Računsko sodišče pošilja svoja letna poročila o vednosti, svoja poročila v vednost nacionalnim parlamentom sočasno kot Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije. Tudi na ta način naj bi bili nacionalni parlamenti bolj udeleženi pri dejavnostih in nadzoru institucij Evropske unije.

Sedaj pa za uvodno besedo, za uvodno predstavitev obeh obsežnih Letnih poročil dajem besedo gospodu mag. Jorgu Kristijanu Petroviču, članu Evropskega računskega sodišča.

Prosim, izvolite!

Spoštovani predsedujoči Jernej Vrtovec, spoštovani predsedujoči Franc Breznik, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovana vrhovna državna revizorka Maja Bilbija, spoštovani ostali gosti, lepo pozdravljeni!

Najprej hvala za povabilo in za to priložnost, da lahko predstavim naša letna poročila.

Najprej nekaj na kratko o delu Računskega sodišča za vse tiste, ki se srečujemo prvič, potem v nadaljevanju pa sama predstavitev poročil. Predvidoma nekje od 20 minut do pol ure.

Evropsko računsko sodišče je neodvisni zunanji revizor Evropske unije, sodišče z neodvisnimi strokovnimi in vplivnim revizijskim delom, ocenjuje gospodarnost, uspešnost, učinkovitost, zakonitost in pravilnost ukrepov EU, da bi izboljšala odgovornost, transparentnost in finančno poslovodenje ter tako okrepilo zaupanje državljanov in se uspešno odzvalo na sedanje in prihodnje izzive, s katerimi se srečujejo EU. Sedež sodišča je v Luksemburgu, zaposluje približno 900 revizijskih podpornih upravnih uslužbencev vseh narodnosti EU.

Kakšne so naloge? Proučujemo, ali se s politikami in programi EU uresničujejo njihovi cilji, izdajamo mnenja na prošnjo posameznih institucij EU in opravimo pregled na lastno pobudo, pomagamo Evropskemu parlamentu in Svetu z revizijskimi poročili, ki se uporabljajo v postopkih podelitve razrešnice. Računsko sodišče revidira vse prihodke in odhodke v zaključnih računih EU ter njenih agencijah in decentraliziranih organih. Ocenjuje, ali je bilo finančno poslovodenje dobro, in daje izjave o zanesljivosti zaključnega računa ter zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij.

V nadaljevanju si poglejmo letošnjo izjavo zanesljivosti za leto 2021. Kakšen je pristop? Sodišče vsako leto revidira prihodke in odhodke EU, pri čemer prouči, ali je zaključni račun zanesljiv, in ali so prihodkovne in odhodkovne transakcije, povezane z zaključnim računom, skladne z relevantnimi pravili. Sodišče prouči odhodke takrat, ko so končni prejemniki sredstev EU izvedli dejavnosti ali so nastali stroški, v primeru odhodkov ARRF, pa takrat, ko države članice vložijo zahtevek za plačilo za dosego svojih vnaprej določenih mejnikov ali ciljnih vrednosti in ga Komisija sprejme. V praksi to pomeni, da revidira populacijo transakcij, ki jih prouči sodišče, zajema vmesna in končna plačila. Mnenje o izjavi sodišča o zanesljivosti temelji na objektivnih dokazih, pridobljenih z revizijskimi preizkušanjem v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja. Zanesljivost zaključnega računa ali so informacije o zaključnem računu EU popolne in točne. Sodišče je ocenilo računovodski sistem, da se prepriča ali je ta sistem dobra osnova za pripravo zanesljivih podatkov. Oceni ključne računovodske postopke, da se prepriča, da delujejo pravilno. Izvede analitične preglede računovodskih podatkov, da se prepriča o njihovi usklajenosti, predstavitvi in smiselnosti. Neposredno kontrolira vzorec knjižb, da se prepriča, da z njimi povezane transakcije obstajajo in so točno evidentirane. Kontrolira računovodske izkaze, da se prepriča, da pošteno predstavljajo finančno stanje.

Ali so transakcije povezane z zaključnim računom EU, ki se nanašajo na prihodke in plačila EU, ki so bila pripoznana kot stroški, skladne s pravili? Sodišče oceni sisteme za prihodke in odhodke, da bi določilo njihovo uspešnost pri preverjanju pravilnosti transakcij. Sodišče vzame statistični vzorec transakcij, da dobi osnovo za podrobno preizkušanje, ki ga opravijo revizorji sodišča. Podrobno preuči transakcije iz vzorca ter tudi v prostorih končnih prejemnikov sredstev, da pridobi dokaze o tem, da s tem povezani dogodki obstajajo. Je pravilno evidentiran in skladen s pravili za izvrševanje plačil.

Pravilno transakcije ali so transakcije povezane z zaključnim računom EU, ki se nanašajo na prihodke in plačila EU, ki so bila prepoznana kot stroški skladne s pravili? Sodišče napake analizira in razvrsti na količinsko opredeljive in količinsko neopredeljive. Transakcije vsebujejo količinsko opredeljive napake, če na podlagi pravil plačilo ne bi smelo biti odobreno. Sodišče količinsko opredeljive napake ekstrapolira, da dobi oceno stopnje napake za vsa področja, za katera pripravi oceno. Oceno stopnje napake nato primerjajo z 2 odstotnim pragom pomembnosti in oceni, ali so napake vseobsegajoče. V svojih mnenjih upošteva te ocene in druge ustrezne informacije, kot so letna poročila o dejavnostih in poročila drugih zunanjih revizorjev. O vseh ugotovitvah razpravlja z organi v državah članicah in komisijo, da potrdi točnost podatkov.

Kakšna je bila revidirana populacija za leto 2021? Proračun EU 142,8 milijard evrov in pa mehanizem za okrevanje in odpornost oziroma ARRF 11,5 milijard evrov. Podrobnosti o sami razporeditvi so predstavljene na slaidu. Kot vidite največji delež na odpade na kohezijo in odpornost, 33,5 odstotkov oziroma 47,9 milijard evrov in pa na naravne vire 39,7 odstotkov oziroma 56 milijard evrov. Kot rečeno, pregled je izvajan s pomočjo vzorčenja, ker je nemogoče pregledati vsako posamezno transakcijo.

Še izjava glede vpliva covida na delo sodišča. Pandemija covid je tudi v letu 2021 močno obremenjevala Evropsko unijo in njene države članice. Sodišče je kot zunanji revizor Evropske unije storilo vse, kar je v svoji moči, da lahko kljub stalnim operativnim težavam zaradi krize, ki je posledica pandemije EU covid-19 še naprej zagotavljale uspešno javno revidiranje v EU. Zaradi omejitve potovanj zaradi covid-19 sodišče v večini primerov še naprej ni moglo izvajati pregledov na kraju samem, zato je večino svojega dela opravilo z dokumentacijskimi pregledi in razgovori z revidiranci na daljavo. Ker pregledi na kraju samem niso bili izvedeni se tveganje pri odkrivanju sicer lahko poveča, vendar je sodišče z dokazi, ki jih je pridobilo od svojih revidirancev lahko dokončalo svoje delo in sprejelo zaključke.

Kakšna so bila izrečena mnenja za letna poročila leta 2021? Sodišče daje mnenje brez pridržka o zanesljivosti zaključnega računa Evropske unije za leto 2021. Sodišče daje mnenje brez pridržka tudi o zakonitosti in pravilnosti prihodkov za leto 2021. Sodišče je pripravilo tudi dve ločeni mnenji o zakonitosti in pravilnosti odhodkov za leto 2021. Mnenje sodišča o zakonitosti in pravilnosti proračunskih odhodkov EU je negativno. Mnenje sodišča o zakonitosti in pravilnosti odhodkov v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost AREF je brez pridržka. Na splošno je bila ocenjena stopnja napake v proračunskih odhodkih EU pomembna, saj je znašala 3 %. Sodišče je v svoji oceni tveganja odhodke EU, pri katerih morajo upravičenci pri predložitvi zahtevkov za povračilo nastalih stroškov pogosto upoštevati kompleksna pravila, opredelilo kot odhodke z visokim tveganjem. Delež odhodkov z visokim tveganjem v revidirani populaciji sodišča se je povečal in je bistven, saj je znašal 63,2 %. Sodišče letos ocenjuje, da stopnja napake v tem delu revidirane populacije znaša 4,7 %. Tako kot v prejšnjih dveh letih je ta napaka pomembna in vseobsegajoča, zato je sodišče izreklo prej omenjeno negativno mnenje.

Splošni rezultati. Leto 2021 je bilo v odhodkih AREF zajeto edino plačilo državi članici, in sicer Španiji. Sodišče meni, da je eden od 52 mejnikov, vključenih v španski zahtevek za plačilo, ni bil zadovoljivo izpolnjen. Po njegovem mnenju s tem povezana napaka ni pomembna. Sodišče je evropskemu uradu za boj proti goljufijam OLAF prijavilo petnajst primerov suma goljufije, ki jih je odkrilo v letu 2021, na podlagi tega je urad OLAF začel pet preiskav, sodišče je eno od teh zadev hkrati prijavilo tudi evropskemu javnemu tožilstvu, skupaj še z eno zadevo, ki jo je odkrilo v letu 2021. V letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU niso razkrite podrobnosti o dopisih, poslanem Madžarski v okviru splošnega režima pogojenosti, in tem, kako bi to lahko vplivalo na pravilnost zadevnih odhodkov. Neporavnane obveznosti so konec leta 2021 znašale 341,6 milijard evrov, od tega ena 251 milijard evrov povezane s proračunom EU in 90 milijard evrov, povezanih z Next Generation EU. Neporavnane obveznosti proračuna EU, ki so ob koncu leta 2020 303,2 milijardi evrov dosegle svojo do tedaj dotlej najvišjo vrednost, so se znatno zmanjšale predvsem zaradi zamud pri izvajanju skladov z deljenim upravljanjem v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021-2027. Skupna izpostavljenost proračuna EU pogojnim obveznostim se je v letu 2021 povečala za 146 milijard evrov, in sicer 131 milijard evrov na 27 milijard evrov, to je bilo predvsem zaradi izdaje 91 milijard evrov obveznic za financiranje Next Generation EU. V letu enaindvajset s povečanja zneska posojil državam članicam in evropskemu inštrumentu za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelne v izrednih razmerah Sure za 50 milijard evrov. S tem povečanjem je prispevala, k temu povečanju je prispevala tudi ruska vojna agresija proti Ukrajini, in sicer zaradi jamstev, ki jih je EU dala za kritje posojil državam nečlanicam EU. Na tej prosojnici je prikazana ocena napak iz naših revizij. / pokaže zboru/ Ocena je podana, kot vidite, različno, s 95 % gotovostjo ugotavljamo za leto 2021, da je napaka pomembna, saj se nahaja v razponu od 2,2 do 3,8 % in je nad zneskom pomembnosti 2 %, ki ga uporabljamo kot kriterij za podajo ocen. Žal je iz te slike razvidno, da se trend napak povečuje, iz leta v leto se različna ocena dviga. V letošnjem letu, ko smo izvajali revizijo za leto 2021, se je celotna različna ocena prvič povzpela v celoti nad prag pomembnosti. Razlog je naveden v spodnjem delu prosojnice. Kot vidite, se iz leta v leto povečujejo tudi odhodki z visokim tveganjem.

Nekaj besed o teh področjih visokega tveganja. Za porabo proračuna EU sta značilni dve vrsti odhodkov, pri katerih obstajata dva različna vzorca tveganja: povračila stroškov, pri katerih EU povrne upravičene stroške za upravičene dejavnosti, za katere veljajo kompleksna pravila in ki zajemajo raziskovalne projekte na področju enotni trg, inovacije in digitalno, naložbe v regionalni razvoj in razvoj podeželja, kohezijo, odpornost in vrednote ter projekte razvojne pomoči v sosedstvu in svetu - sodišče meni, da pri tej vrsti odhodkov obstajajo visoka tveganja. Plačila na podlagi pravic, ki temeljijo na tem, ali upravičeni izpolnjujejo nekatere manj kompleksne pogoje in zajemajo študijske in raziskovalne štipendije, neposredno pomoč za kmete ter plače in pokojnine za uslužbence v institucijah EU - sodišče meni, da pri tej vrsti odhodkov obstajajo nizka tveganja. Stopnja napak za obe področji, področje z visokim tveganjem v obsegu 90 milijard evrov, ocenjena stopnja napake na tem področju je 4,7 % in kot vidite, presega prej omenjeni prag 2 %, in na področju z nizkim tveganjem v obsegu 52 milijard evrov, tukaj je napaka bistveno manjša in je pod pragom pomembnosti. Kot rečeno, skupni obseg napake kot tehtana aritmetična sredina je za lansko leto ocenjen v višini 3 %.

V nadaljevanju nekaj splošnih ugotovitev o napakah, ki smo jih odkrili v naši reviziji. Najpogostejše napake, ki jih je sodišče odkrilo pri odhodkih z visokim tveganjem v glavnih razdelkih večletnega finančnega okvira, so bili neupravičeni stroški in projekti, kršitve pravil notranjega trga, odsotnost bistvenih dokazil in neskladnost s pravili o javnem naročanju na področju kohezije, odpornosti in vrednote. Neupravičeni upravičenci, projekti ali odhodki, upravne napake ali neizpolnjevanje kmetijsko okoljskih obveznosti so najpogostejše napake na področju porabe za razvoj podeželja, tržne ukrepe, okolje, podnebne ukrepe in ribištvo, ki skupaj pomenijo približno 33 % skupne porabe na področju naravni viri in okolje. Neupravičeni neposredni stroški dela in neposredni drugi stroški so glavni vir napak pri odhodkih za raziskave. Najpogostejše napake, ugotovljene v drugih programih in dejavnostih, so bile resna neskladnost s pravili javnega naročanja in neupravičeni drugi neposredni stroški. Odhodki, ki so nastali, neupravičeni stroški, odsotnost dokazil in javna naročila na področju sodstva in svet. Na tej prosojnici prikazujemo oceno napak za ta posamezna področja, izdelali smo jih zgolj za tista področja, kjer je revizijski vzorec dovolj velik, da to oceno lahko podamo. Tudi tu vidite, da se po določenih področjih, in sicer naravni viri, tu se napaka zmanjšuje, kar je ocenjeno kot pozitivno, podobno velja za področje kohezija in odpornost, kjer se je sicer v letošnjem letu zadeva malce povečala v primerjavi z lanskim letom, največje povečanje pa beležimo na področju enotnega trga, inovacij in digitalno.

Opažanja in priporočila še za nekaj ostalih ugotovitev iz samega poročila. Splošne ugotovitve upravljanja proračuna in finančno poslovodenje. Stopnja izvrševanja proračuna je bila nizka za obveznosti, toda visoka za plačila; to je prvič, da imamo takšen primer.

Stopnja izvrševanja proračuna. V uredbi o večletnem finančnem okviru so določeni maksimalni zneski za vsako od sedmih let večletnega finančnega okvira. Te zgornje meje veljajo za nove finančne obveznosti EU in za plačila, ki se lahko izvršijo iz proračuna. Kot vidite, iz tega grafa je razvidno, da beležimo pri prevzemanju obveznosti manjšo realizacijo, pri plačilih pa je dejansko ta praktično skoraj v celoti izvršena.

Splošne ugotovitve glede stopnje črpanja. Stopnja črpanja sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obdobje 2024-2020 se je povečal. Države članice so leta 2021 še naprej črpale sredstva evropskih strukturnih in investicijskih skladov iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2014-2020. Ob koncu leta 2021 so skupna kumulativna plačila za operativne programe skladov ESI znašala 331 milijard evrov od skupno 492 milijard evrov. Preostalih 160,9 milijarde evrov bi moralo biti izplačanih, preostanek pa sproščen ob zaključitvi programov konec leta 2025, razen za sklad EKSRP, ki bo zaključen leta 2027. Ta znesek je tudi glavni del neporavnanih obveznosti v proračunu EU v višini 251 milijard evrov ob koncu leta 2021.

Splošne ugotovitve glede črpanja. Stopnja črpanja sredstev iz skladov ESI za obdobje 2014-2020 je predstavljena. Skupno črpanje preostanka, ki je še za počrpati v višini 160 milijard - no, tu gre posebej izpostaviti, Slovenija, kot vidite, je, kar se tiče črpanja, nad povprečjem EU -, preostanek, ki ga je še potrebno počrpati, znaša 29 %, kar je seveda pohvalno biti nad povprečjem EU.

Splošne ugotovitve glede izvajanja. Next Generation EU se je začela v letu 2021. Začasni inštrument Next Generation EU je bil uveden junija 2021, ko je začel veljati nov sklep o virih lastnih sredstev, s katerim so bila odobrena z njim povezana posojila. Do konca leta 2021 so obveznosti Next Generation EU znašale 143 milijard evrov, predhodno financiranje in plačila pa so znašala več kot 53,6 milijarde evrov.

Še nekaj glede upravljanja s proračunom Next Generation EU. Na tem slajdu prikazujemo, kakšen je skupni znesek odobritev za prevzem obveznosti v obdobju 2021-2023, kakšen je skupni obseg prevzetih obveznosti v letu 2021 in kakšna so bila že izvedena plačila v letu 2021. Kot rečeno, edino plačilo, ki smo ga revidirali, ki je bilo izvedeno, je bilo plačilo Španije.

Še nekaj glede obsega neporavnanih obveznosti iz proračuna EU in Next Generation EU. Te so dosegle rekordni znesek 341 milijard evrov. Pravzaprav beležimo zanimivo situacijo, neporavnane obveznosti so konec leta znašale, kot omenjeno, 341 milijard evrov, od tega 251 milijard evrov, povezane s proračunom EU, in 89 milijard evrov, povezano z Next Generation EU. V bistvu so se neporavnane obveznosti proračuna znatno zmanjšale, prej je bila sicer višina 303 milijarde evrov ob koncu leta 2020, predvsem zaradi zamud pri začetkih izvajanja sklada z deljenim upravljanjem v večletnem finančnem okviru. Vendar so se skupaj z neporavnanimi obveznostmi v okviru Next Generation EU povečale na, kot rečeno, rekordno vrednost.

Še nekaj glede samih stroškov upravljanja finančnih instrumentov. Sodišče je pregledalo tudi plačane stroške upravljanja na ravni držav članic v razmerju do vseh plačil, vključno z nacionalnim sofinanciranjem finančnih instrumentov. Ugotovilo je, da so stroški upravljanja znašali 3,6 % vseh plačil finančnih instrumentov v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014-2020, vendar je to le povprečje. Dejanski deleži se med državami članicami zelo razlikujejo, na Švedskem na primer stroški upravljanja znašajo 10 % vseh plačil finančnih instrumentov. No, tudi tu moram reči, da je Slovenijo za pohvaliti, kajti, kot vidite, naši stroški upravljanja so v spodnjem delu tabele in so pod povprečjem EU.

Še nekaj o splošnih ugotovitvah glede tveganj in izzivih za proračun EU v prihodnjih letih. Skupna izpostavljenost proračuna v EU se je v letu 2021 povečala predvsem zaradi uvedbe Next Generation EU. Skupna izpostavljenost proračuna EU. Pogojnim obveznostim se je povečala 131 milijard evrov v letu 2020 na 277,9 milijard evrov v letu 2021. Glavni razlog za to povečanje sta bila uvedba Next generation EU in povečanje zneska posojil zagotovljenih v okviru inštrumenta SUR.

In še opozorilo revizorja, zaradi vojaške agresije Rusije proti Ukrajini so tveganja za proračun EU večja. EU mobilizira sredstva iz svojega proračuna in dodaja dodatno prilagodljivost, da bi se odzvala na vojaško agresijo Rusije proti Ukrajini. Zaradi tega se bodo povečale proračunske potrebe EU in posledično tudi tveganje, da bodo sprožene pogojne obveznosti za proračun EU. Ukrajina je imela ob koncu leta 2021 v okviru programov makro finančne pomoči in / nerazumljivo/ neodplačana posojila v nominalni vrednosti 4,7 milijarde evrov. Poleg tega je Evropska investicijska banka Ukrajini odobrila posojila, ki so pod podprta z jamstvi EU v vrednosti 2,1 milijarde EU.

Priporočila kot zaključek naše revizije. Sodišče priporoča Komisiji EU naj obvesti proračunski organ o dejavnikih, ki prispevajo k razvoju neporavnanih obveznosti in ustrezno ukrepa, da bi se dolgoročno postopoma zmanjšale. Pozorno spremlja večino vedno večje tveganje, da bodo sprožene pogojne obveznosti za proračun EU v zvezi z vojaško agresijo Rusije proti Ukrajini in po potrebi ukrepa, da zagotovi ohranjanje zadostne zmogljivosti orodij za zmanjšanje tveganj.

Toliko uvodoma. Kot rečeno, 20 minut do pol ure, se opravičujem, majčkeno sem presegel ta čas. V nadaljevanje, če bodo kakšna vprašanja lahko podrobno postavimo, potem zadeve še po posameznih razdelkih bodisi pri prihodkovni strani ali odhodkovni strani. Ampak kot rečeno, kot vidite, pozitivna mnenja in zgolj eno negativno.

Hvala lepa.

Najlepša hvala za izčrpno poročilo, gospod Petrovič. Sedaj pa sprašujem, če želi besedo predstavnik Vlade Republike Slovenije? Želi kdo drugi besedo od vabljenih gostov? Ne. Potem dajem besedo poslankam in poslancem za vprašanja, morebitne komentarje. Odpiram razpravo.

Izvolite, gospod Gregorič.

Jaz imam dve krajši vprašanji.

Hvala lepa za zelo izčrpno poročilo.

Omenili ste, da ni bilo vse revidirano, ampak po nekem ključu ali kako? Zanima me kakšen delež oziroma kakšen procent je bil revidiran? Prvo vprašanje.

Drugo vprašanje, kakšno je vaše sodelovanje z Olafom?

Hvala.

Izvolite, gospod Petrič.

Hvala lepa.

Ja, zelo pomembno vprašanje, absolutno. Poglejte, pristop, kot rečeno, revidiranju je statistični. Transakcij v proračunu bodisi nacionalnem v tem primeru tudi nadnacionalnem sega v milijone. Nemogoče je pregledati vse transakcije. Tako kot večina računskih sodišč tudi Evropsko računsko sodišče uporablja metodologijo vzorčenja po denarni enoti. Ker gre za statistični pristop, so tudi rezultati pregledov statistični. Če bi se vrnili na tisto prosojnico, kjer imamo predstavljene ocene napak, zaradi tega so te statistične ocene različne. To je rezultat tega statističnega pristopa. Na podlagi statističnih podatkov je nemogoče podati točkovno oceno. Lahko pa zagotavljamo preko statistike zadosten obseg pregleda transakcij, da kot rečeno že prej v predavanju s 95 odstotno zanesljivostjo podamo to različno oceno.

Govoriti o tem kakšen obseg je bil revidiran. Pravzaprav to ni pravi pristop. Ključno je povedati, da metodologija vzorčenja po denarni enoti je tista, ki zagotavlja zadosten obseg pregleda, da ta metodologija temelji na znanstveni metodi. Sistem vzorčenja po denarni enoti je sistem, ki je neka kombinacija vzorčenja številskih podatkov in pa samega vpliva obsega posameznih transakcij. Transakcije, ki imajo višji znesek izplačila, imajo večjo verjetnost zajetja v ta podatek. To vzorčenje pravzaprav kontinuirano poteka skozi celotno leto, ravno zato, da se zagotovi, da v časovnih okvirih, ki so nam dani. To revizijo lahko izvedemo, poteka namreč na ta način, da se skozi celotno populacijo, zakaj se imenuje vzorčenje po denarni enoti, ker se išče z nekim daljšim korakom, ki je statistično vnaprej opredeljen, točno določen evro, ki je izplačan iz proračuna, in potem, ko se ga identificira, se identificira tudi celotno izplačilo. In to je tisto, ki ga potem revizorji ocenijo in na podlagi ocene, predvsem tistih, kjer se najdejo napake na izplačilih, se potem ekstrapolira ta ocena na celotno populacijo, skratka statistični pristop iz razlogov, ki sem jih prej navedel in v končni fazi podane različne ocene.

Kar se tiče OLAF-a, kot rečeno že v samem, v samem, v sami predstavitvi, naše sodelovanje z njimi je je odlično. Vsakič, ko naletimo na kakršnikoli primer, so potem oziroma ko se jih nabere, še posebej po zaključku revizije, te največje revizije, ki jo opravljamo, so, so obveščeni. Seveda se potem v nadaljnje postopke ne vmešavamo oziroma zgolj toliko, kolikor je potrebno še zagotavljati kakršnokoli dodatno dokumentacijo.

Toliko, hvala lepa.

Najlepša hvala.

Izvolite.

Lahko samo majčkeno, razumem, mislim, hvala, ker ste povedali, da je to statistična metoda, ampak tako iz radovednosti me zanima. Recimo pri nas, ko so javnomnenjske raziskave, imamo tisoč sedemsto volivcev, vzorec je pa tipično velik en tisoč, no, kakšno tako številko me zanima.