Spoštovani, začenjam 8. nujno sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.

Lepo pozdravljam vse prisotne, posebej lep pozdrav gospodu Rudiju Medvedu, državnemu sekretarju Ministrstva za obrambo!

Obveščam vas, da bodo kot nadomestni člani na seji sodelovali Tomaž Lah namesto Mihe Lamuta, Jožica Derganc namesto Aleša Rezarja, Lenart Žavbi namesto Teodorja Uraniča in mag. Janez Žakelj namesto mag. Mateja Tonina in mag. Žakelj se bo, bo tukaj zastopal tudi predlagatelja zakona.

Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli dnevni red z naslednjo 1. točko - in edino točko - Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo, v skrajšanem postopku.

Drugih…, nisem prejel drugih predlogov za spremembo dnevnega reda, tako da če se strinjate vsi, potem bi nadaljevali dnevni red, za to točko? (Da.) Hvala.

Prehajamo potem na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O POSEBNIH PRAVICAH ŽRTEV V VOJNI ZA SLOVENIJO, ki ga je v obravnavo po skrajšanem postopku predložila Poslanska skupina NSi.

Kolegij predsednice Državnega zbora je sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Gradivo ste dobili; zahtevo Poslanske skupine Nove Slovenije, mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Državnega sveta.

Tako da, k tej točki so predlagani predlagatelji, gospod Žakelj namesto gospoda Janeza Ciglerja Kralja in gospod Medved v imenu Ministrstva za obrambo. Tako da, saj, je samo ena točka zakona in v kolikor se strinjate, bi najprej razpravljali, opravili razpravo o predlogu zakona in o amandmajih. Amandmaji niso bili predloženi, ne? (Ne.) Tako da, bi potem opravili razpravo in nato prešli na glasovanje in bi prosil, da, gospoda Žaklja kot v imenu predlagatelja, izvolite besedo.

Najlepša hvala, gospod predsednik za besedo.

Spoštovani državni sekretar in predstavniki Ministrstva za obrambo, kolegice in kolegi!

V mandatu ministra Mateja Tonina sta bili sprejeti dve noveli Zakona o posebnih pravicah žrtev vojne za Slovenijo 1991, s katerim smo želeli dokončno urediti položaj svojcev padlih ali umrlih v vojni za Slovenijo z izplačilom dostojnih odškodnin. V preteklem mesecu so se na nas obrnili nekateri svojci padlih, ki so jim že bile izdane odločbe o pavšalni odškodnini. Povedali so, da izplačana pavšalna odškodnina ni bila oproščena plačila dohodnine, zato so se počutili izigrane. Mi, do neke mere je prišlo očitno do napake in mi delimo njihovo mnenje, ki, ker so dejali, da naš davek državi smo že plačali.

Zdaj, ti dve noveli sta bili sprejeti v prejšnjem mandatu brez glasu proti. Bistvena rešitev te novele, ki jo je predložila, kot ste že predsednik povedal, tako NSi s prvopodpisanim Janez Ciglerjem Kraljem in SDS, pa je, da se izplačilo pavšalnih odškodnin svojcem padlih in umrlih vojne za Slovenijo, da se določi tako kot primerljivo z Zakonom o žrtvah vojnega nasilja in povojnega nasilja, da se določi kot izjemo, za katero velja oprostilo plačila dohodnine sklad…, skladno s tretjo točko 27. člena Zakona o dohodnini.

Tukaj…, tukaj bi še izpostavil mogoče, da gre za enkraten dogodek in po posvetu z Zakonodajno-pravno službo tudi Zakonodajno-pravna služba meni, da je bolj primerno, da se to uredi v tem Zakonu o posebnih pravicah žrtev vojne za Slovenijo kot pa v Zakonu o dohodnini in še eno stvar bi izpostavil, da predlog zakona zasleduje v bistvu doseganje ustavnih vrednot, se pravi, enakosti pred zakonom in načela pravne države, tako da predlagamo, da se ta novela sprejme.

Hvala lepa.

Hvala lepa, mag. Žakelj.

Obveščam tudi, da je službeno zadržan poslanec Žan Mahnič in se ne more udeležiti seje.

Zdaj bi pa predal besedo gospodu Medvedu, državnemu sekretarju Ministrstva za obrambo.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovani predsednik za besedo.

Lep pozdrav! Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Tisto, kar je v tem trenutku najpomembneje je, da se ta krivica upravičencem do odškodnine po tem zakonu odpravi čim prej oziroma takoj. Vsak dan, ko se to ni zgodilo, pravzaprav za upravičence pomeni dodatne administrativne obremenitve, to pa iz preprostega razloga za to, ker je bil, milo rečeno, relativno slab zakon pripravljen in sprejet na hitro, ne da bi pri tem na celotno zadevo gledali celovito. Če bi namreč v zakonu o posebnih pravicah žrtev vojne za Slovenijo upravičencem prisodili to odškodnino, v Zakonu o dohodnini pa to v 77. členu uredili, tudi kar zadeva oprostitev plačila dohodnine, potem preprosto do tega problema, ki je zdaj na mizi, sploh ne bi prišlo. Da je problem še večji, je pa, da je 46 upravičencev, jaz imam ta podatek trenutno in tu nekje je to število, da je v teh 46. upravičencev, 30. upravičencem ta odškodnina že bila izplačana in sicer v znesku milijon 418 tisoč in še nekaj evrov in seveda odvedena dohodnina v višini 491 tisoč. Skoraj 500 tisoč evrov. Še 16 upravičencev ima vložene postopke na upravnih enotah. To naj bi skupaj zneslo še tam okrog milijon 100 tisoč evrov odškodnin oziroma za ca 275 tisoč evrov dohodnine. To pomeni, da teh 30 upravičencev bo seveda zdaj prisiljenih v dodaten napor, da bodo preko postopkov to dohodnino tudi dobili vrnjeno. Za teh 16 upravičencev, katerih postopki še tečejo, pa se bo morda, če se bo pohitelo, pa ta problem ne bo nastopil. In zakaj omenjam Zakon o dohodnini. Namreč poglejte, pravilno bi seveda bilo tako kot smo menili, da bi se to urejalo sočasno v obeh zakonih, pa se žal ni zgodilo. Tako da, mi smo sicer bili seveda na stališču in še vedno smo, da bi tudi zdaj morali to zadevo okrog oprostitve plačila dohodnine urejati v Zakonu o dohodnini. Ne samo zato, ker je tako prav, in če stremimo k preglednosti zakonodaje, za kar si seveda moramo vsi skupaj prizadevati, bi seveda bil to daleč najboljši način. Tudi zaradi urejanja problema retroaktivnosti. Namreč v Zakonu o dohodnini bi bilo v prihodnje vsekakor potrebno bolj natančno urediti in poenostaviti retroaktivnost oziroma v tem primeru, če govorimo o tem primeru, vračilo preveč plačane dohodnine. Ampak po drugi strani je pa res, sicer jaz nisem nikjer zasledil, kot trdijo predlagatelji, da je Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora zapisala ali pa rekla, morda je rekla, zapisala pa tega ni, da je najboljši način zdaj tak kot se predlaga, jaz tega nisem zasledil. Trdimo še vedno tudi na podlagi usklajevanja s finančnim ministrstvom, da je seveda daleč najboljši način, da se to ureja v zakonu, v Zakonu o dohodnini. Ker pa gre po drugi strani dejansko za enkratni dogodek in ker je več kot polovica, torej trideset upravičencev ta zakon že konzumiralo na nek način, sicer na slab način, ker bodo imeli zdaj dodatne probleme, da bodo prišli do vrnitve te dohodnine, ampak vendarle večina že, torej še nekaj jih ostane, je seveda po drugi strani humano do teh upravičencev, da se ta problem reši čim prej, pa četudi na ta način, ki, bom ponovil še enkrat, seveda ni najboljši, ni pa nezakonit, ni pa nezakonit. Tako da smo v Vladi sem mnenja, da tudi tej rešitvi, ki je na mizi, ne bi nasprotovali. Še vedno sicer prevladuje mnenje, da bi morali to reševati v Zakonu o dohodnini, ampak seveda po drugi strani imamo pa spet Zakon o dohodnini v situaciji, v kakršni je, in to se vse skupaj lahko potegne tudi v prihodnje leto, dobro pa bi bilo, da bi se problem rešil pred novim davčnim letom. Tako, da smo v Vladi Republike Slovenije v tem primeru prepustili poslancem Državnega zbora, da se pač odločijo tako kot menijo, da je najbolj prav. Na tem mestu jaz mislim, da velja tudi opravičilo, pa čeprav morda nisem tisti, ki bi se moral opravičevati, opravičilo tem upravičencem, da se je to sploh zgodilo in da bodo imeli zaradi sicer iz osnove dobronamerne poteze, da se pač Vlada tudi na ta način oddolži, izreče spoštovanje svojcem žrtev vojne za Slovenijo, da jim vendarle velja tudi opravičilo, da so morali tudi na to odškodnino pač na pot, ki jim prinaša dodatne administrativne obremenitve. In jaz upam, da bo s tem, ko se bo to zdaj čim prej rešilo, da vsaj tisti ostali upravičenci seveda teh problemov ne bodo imeli.

Hvala.

Hvala lepa državnemu sekretarju.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.) Prosim, gospa Metoda Hrovat Pirnat, prosim, izvolite.

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.

Zakonodajno-pravna služba je podala pripombo, ki, v mnenju podala pripombo k 2. členu, in sicer je opozorila na retroaktivno uporabo, torej njegovo uporabo na dejanska stanja, ki so se zgodila pred uveljavitvijo zakona. S tem v zvezi smo opozorili, da mora biti taka javna korist, se pravi javna korist podrobno opredeljena in jasno mora biti argumentirano zakaj ta javna korist zahteva retroaktivno učinkovanje predloga zakona.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta? (Da.) Gospod Rajko Fajt, izvolite, prosim.

Gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovane gospe in gospodje.

Torej Komisija za državno ureditev je opravila razpravo in podprla predlog zakona. Seveda je bilo izraženo tudi upanje, da bo v Državnem zboru zadeva sprejeta oziroma poiskana ustrezna zakonodajna rešitev, ki bo odpravila ta neljubi zaplet, ki se je torej pojavil in omogočila, kot je že državni sekretar rekel, izplačilo še preostalim upravičencem nadomestila. Vendar pa je tudi na seji komisije se odprla razprava ali bi, ker smo bili opozorjeni s strani gospoda državnega sekretarja, torej, da se pojavljajo težave z retroaktivnost in tako dalje, ampak je na komisiji bilo izpostavljeno torej ali je mogoče nekako najti eno olajševalno situacijo do upravičencev do odškodnine, tako da bi morda, ko bo zdaj postavljeni sami v vlogo, da rešujejo oziroma sprožijo postopek s FURS, da, ali bi bili vodeni, napoteni na iskanje rešitev oziroma da bi se našla ena generalna rešitev, tako da se posamezniki, ker vemo, da vsi verjetno ne bodo vešči upoštevati zakonodajo in vse postopke, da bi do tistih, ki so že plačali oziroma imeli obračun dohodnino, da se jim to ustrezno vrne.

Na koncu se je komisija pridružila prošnji predstavnika predlagateljev, da naj Ministrstvo za obrambo in še posebej Uprava Republike Slovenije za vojaško dediščino morda odpre neposredno komunikacijo s FURS, da bi se točno dogovorili, kako bi potekali posamezni postopki vračanja akontacije dohodnine, ter da je treba seveda vse upravičence pravočasno in jasno obvestiti o vseh postopkih na FURS in način vodenja postopkov.

Nujno je, da imajo torej vsi upravičenci ustrezne informacije, vse pa mora biti usmerjeno torej k cilju, to smo že danes tudi slišali s strani predstavnikov Vlade, da se zaplet reši čim prej, hitreje in pa da ne bi prihajalo do dodatnih krivic oziroma težav upravičencev. Da pa morda dejansko prišlo pri že pri sprejemanju zakonodaje v preteklosti do kakšnih odstopanj, pa smo ocenili, da zakonodaja tista živa materija, ki jo je treba tudi kdaj spremeniti.

Toliko, hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo mogoče gospod Poklukar, direktor uprave za... Ne, hvala.

Potem pa prehajamo na razpravo o posameznih členih Predloga zakona, tako da odpiram razpravo.

Gospod Žakelj.

Ja, najlepša hvala.

Mogoče, jaz sem vesel, da z državnim sekretarjem delimo mnenje, da je prav, da se, da se tem ljudem, ki so ta davek že plačali v bistveno bolj kruti zadevi, da se povrne.

Zdaj, če se je potrebno posuti s pepelom, lahko mi ga daste, se bom posul.

Dejansko so ti postopki trajali predolgo, tudi po naših, po našem mnenju. Je pa glede postopka na FURS, smo se pomenili tudi že s pristojnimi tam, je to možno, da se ob prejemu odločbe o odmeri dohodnine poda ugovor in se ta plačilo teh tridesetim, ki so že jim odmerili dohodnino, da se to vrne. Res gre za nekaj birokratskega, pač so to napora, ampak tukaj jaz mislim, da bodo ti ljudje upravičeni in tudi zainteresirani, da se to naredi.

Druga stvar, ki ste jo omenili, pravno mnenje, mi smo se, šlo je za ustno pravno mnenje, tako da ni bilo zapisano, in sicer je bilo mnenje Zakonodajno-pravne službe tudi glede javnega interesa. Gre za zasledovanje teh ustavnih vrednot enakosti pred zakonom in tudi gre za ureditev oprostitve plačila dohodnine od pavšalne odškodnine. Gre za neenako davčno obravnavo posameznikov v bistvu enakem, bistveno enakem položaju. Pavšalna odškodnina po teh novelah zakona je po vsebini podobna odškodnini po zakonu, ki ureja plačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, slednje pa so oproščene odškodnine v skladu plačila odškodnine v skladu s tretjo točko 27. člena zakona.

Toliko bi, toliko bi še.