Spoštovani članice in člani Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, cenjeni gostje, ki ste danes povabljeni na sejo, pričenjam 10. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in vas vse najlepše pozdravljam!

Na današnji seji bodo nadomeščali naslednji poslanke oziroma poslanci: poslanka Sara Žibrat nadomešča poslanca Franca Propsa in poslanec Tomaž Lah nadomešča poslanca Aleša Rezarja.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje, to je bilo 1. 12., ste prejeli naslednji dnevni red: pod točko 1. - Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o divjadi, o divjadi in lovstvu.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen dnevni red, kot je bil določen s sklicem.

Torej lahko preidemo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O DIVJADI IN LOVSTVU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 25. seji, 30. novembra letos sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Skupina poslank in poslancev, s prvopodpisanim mag. Borutom Sajovicem, je 1. decembra letos podala zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora, na kateri se je obravnaval ta predlog zakona, s čemer je bil izpolnjen tudi pogoj za sklic današnje nujne seje odbora.

Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli še mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 2. decembra letos ter z današnjim dnem še mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

L tej točki dnevnega reda sem vabila predstavnico Vlade, torej ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki jo v naši sredi najlepše pozdravljam, Zakonodajno-pravno službo, predstavnika Državnega sveta, Kmetijsko gozdarsko zbornico in Lovsko zvezo Slovenije.

Poslanske skupine Svobode, Socialni demokrati in Levica so danes vložili amandma k prehodni določbi, in sicer k 2. členu zakona.

Pričenjam torej drugo obravnavo predloga zakona v okviru skrajšanega postopka.

Najprej dajem besedo gospe ministrici Ireni Šinko, da predstavi stališče Vlade.

Izvolite, beseda je vaša.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, vsi ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

In sicer, gre za manjšo spremembo Zakona o divjadi in lovstvu, kjer se v 68. členu ponovno dodaja lovišče s posebnim namenom proti Razor(?). Torej, Vlada Republike Slovenije meni, da je zelo pomembno, da so lovišča s posebnim namenom v čim večji celoti, torej, da so združena, da jim, da se z njimi lažje gospodari, da se podrobneje potem opredeli izvajanje javnih nalog, ki so v upravljanju navedenega lovišča, kar bo potem omogočilo tudi lažjo izvedbo posebnih nalog s področja ohranjanja in usmerjanja razvoja populacije divjadi in njenega življenjskega okolja, zaradi katerih so tudi ta lovišča s posebnim namenom bila ustanovljena.

Če so lovišča s posebnim namenom dovolj velika in se nahajajo na različnih ekološko občutljivih območjih Slovenije, kjer lahko izvajajo svoje naloge na celotnem območju posamezne LPN, kot to lahko, kot so to lahko počeli do leta 2022, torej, na ta način se zaključuje še tretje lovišče, ki je bilo razdeljeno in da se še to lovišče združi ter ostanejo vsa lovišča s posebnim namenom, ki so pri Zavodu za gozdove združena in enaka, kot so bila v preteklosti.

Toliko bi jaz za začetek.

Najlepša hvala za vaše mnenje.

Prebrala bom še eno nadomeščanje; poslanka Janja Sluga nadomešča Miho Lamuta.

Sprašujem predstavnico Zakonodajno-pravne službe, mag. Sašo Bricelj Podgornik, ali tudi ona želi podati svoje mnenje? (Da.) Želi.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo.

V novem mnenju o predlogu tega zakona smo opozorili na prehodno ureditev in kot odziv na to pripombo je pripravljen tudi oziroma vložen amandma, ki je tudi z nami usklajen.

Hvala lepa.

Najlepša hvala za vaše mnenje.

Z nami je predsednik Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospod Cvetko Zupančič, želi besedo?

Izvolite.

Predsednica, hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav poslankam, poslancem, ministrici in vsem gostom na današnji seji, dejansko prisotni na današnji seji odbora.

Komisije je včeraj to obravnavala. Časa je bilo zelo malo, vendar pa je bila razprava kar zanimiva. Res, da je bila to včeraj zadnja seja te sestave komisije v Državnem svetu, da je bila že malo šibka morala na sami seji, ampak moram pa reči, da ta zadeva je zanimiva iz treh vidikov bila za nas, glede na to, da komisija čez cel mandat smo nekako bili na stališču, da se je treba enkrat generalno vprašati ali so ta lovišča s posebnim namenom sploh še potrebna. Se pravi ali to, ker to so bila včasih gojitvena lovišča, zdaj teh gojitvenih lovišč ne potrebujem več, glede na to, da je divjadi preveč, in da lovišča s posebnim namenom, kjer pa je ekonomski del šibek, se pravi, srečali smo se v mandatu tudi s tem, da so lovišča imela celo izguba in si se tukaj vprašal po smiselnosti tega, da se vse te lovne površine vrne nazaj lovskim družinam, in da lovskim družinam se podeli koncesijo, in da upravlja s temu. To je bil vseskozi nekako ta vidik. Spomladi smo se srečali pa s tem, da posamezni deli so se razdeljevali in nekako že takrat smo se tudi vprašali po tej smiselnosti, ampak če že to obstoja, je bilo takrat obrazloženo, da je dobro, če se dela čim večje površine, zaradi tega, ker kmetje so največkrat rekli, naj bodo, ampak na državnih gozdovih ne na zasebnih. Se pravi, zdaj če se to v tem smislu povečuje pa združuje, je bil tudi neki vidik, da če že to tako je, naj gre z 12 na 9, govorimo o spremembi spomladi. In pa, da se, kjer je interes lovskih družin, naj se tiste površine vračajo.

Včeraj je bilo pa razložen še en moment pri tem, da pa gre za tukaj v tem lovišču za eno nepremičnino, ki pa seveda je bila v večjem delu predmet tega prenosa. In ker sama lovska družina, ki je upravljala, ki ima svoje lovišče na tem delu, je eno največjih v Sloveniji. Se pravi, s tem je pridobila še dodatne površine, hkrati je pa pridobilo neko premičnino in predvsem zaradi tiste nepremičnine je tudi bil interes v tej smeri. Tako da, mi smo nekako tole podprli. Je pa vprašanje zdaj in diskusija, koliko je pa to smiselno vsake pol leta spreminjati pa nekaj teh, se pravi, meje teh lovišč. Kot sem že prej rekel, za nas ključno bi bilo to, da bi se enkrat skušali zmeniti ali to je ta trenutek še potrebno ali sploh ni potrebno.

Hvala lepa.

Hvala za vašo predstavitev mnenja.

Z nami je tudi predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice, gospod Andrej Andoljšek. Želite besedo?

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem navzočim v imenu Kmetijsko gozdarske zbornice.

Torej, predstavil bom stališče Kmetijsko gozdarske zbornice. Bi pa želel povedati, da je potekala širša razprava v okviru delovne skupine na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer se je ponovno ugotavljalo opravičenost tega posebnega namena, lovišč s posebnim namenom. O tem je razpravljala tudi Kmetijsko gozdarska zbornica oziroma njen Odbor za gozdarstvo in lovstvo, kjer smo sprejeli sklep, da naj se lovišča na območju lovišč kjer je interes, da bi to prevzele lovske družine, ta lovišča dajo v upravljanje lovskim družinam, kjer pač ne, naj lovišča s posebnim namenom ostanejo. Še posebej je bil tudi ta problem lastništva izpostavljen, kot je že gospod Zupančič omenjal. Zdaj, tukaj v argumentaciji beremo, da načela na katerih naj bi temeljila stara ureditev teh lovišč s posebnim namenom, to je ohranjanje in varstvo divjadi kot naravnega bogastva, trajno gospodarjenje z divjadjo ohranjanje in povečevanje biološke in krajinske pestrosti ter stabilnosti življenjskih združb, izboljšanje habitatov prostoživečih živalskih vrst, ohranjanje posameznih vrst divjadi na naravni, prirojeni način življenja v času in prostoru, ne veljajo le za lovišča s posebnim namenom, marveč za vsa lovišča, tudi tista, s katerimi upravljajo lovske družine. Vsi subjekti, ki delujejo na območjih z določeno stopnjo varovanja, morajo spoštovati usmeritve za gospodarjenje in upravljanje, varovanje, upoštevati omejitve, zato ne potrebujemo dodatnih organizacijskih oblik, kot so lovišča s posebnim namenom. Specifika lovišč s posebnim namenom je ta, da se morajo samofinancirati, kar predstavlja svojevrsten problem, saj jim je tako v interesu čim večji stalež, da lažje realizirajo prihodek. To je tudi poglavitna dejavnost lovišč s posebnim namenom, to je trofejni lov, ki jim zagotavlja prihodek za obstoj. Visoki staleži jelenjadi kot najpomembnejše trofejne divjadi pa pomenijo posledično velike škode tako na kmetijskih kot gozdnih površinah. Pri zadnjem popisu objedenosti gozdnega mladja, ki ga je izvedel Zavod za gozdove, se jasno izkaže ta povezava med stopnjo poškodovanosti gozdnega mladja in območij lovišč s posebnim namenom. Sporno se nam zdi tudi to, da Zavod za gozdove sam sebi načrtuje višino odvzema.

Opozorili bi še na 65. člen, peti odstavek, Zakona o divjadi in lovstvu, ki govori, da mora lovska družina sprejeti v članstvo kandidata, ki ima na področju lovišča prijavljeno kot osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost ali je lastnik vsaj 15 hektarjev gozdnih ali kmetijskih zemljišč. Lastniki zemljišč, ki živijo oziroma imajo posestno območje lovišč s posebnim namenom, tega ne morejo uveljavljati, jim je ta pravica kratena.

Da so nujne spremembe v delovanju lovišč s posebnim namenom, smo se strinjali vsi v tej imenovani delovni skupini znotraj Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, postavlja pa se vprašanje, ali za zagotavljanje tega posebnega namena res potrebujemo 12 lovišč s posebnim namenom. Stališče Kmetijsko gozdarske zbornice ostaja tako nespremenjeno - tam, kjer je interes, naj se lovišča s posebnim namenom dajo v upravljanje lovskim družinam, ostala pa naj ostanejo kot lovišča s posebnim namenom.

Hvala lepa.

Najlepša hvala za vaše mnenje. Nimamo več nikogar, mislim da, vabljenega na to sejo, zato lahko preidemo na razpravo o členih predloga zakona in o vloženem amandmaju. Predlog zakona ima tri člene, odboru zato predlagam, da se razprava o vseh teh treh členih v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika opravi skupaj in istočasno tudi razprava o vloženem amandmaju. Se s tem strinjate? V redu. Zato bomo zdaj res prešli na razpravo o vseh členih in o amandmaju. Želi kdo razpravljati? Gospod Tomaž Lah, beseda je vaša.

Hvala za besedo.

Rekel bi takole, pri tej zakonski spremembi gre za popravek popravka, to je verjetno vsem jasno, in gre za popravek sedaj v pravo smer, pri čemer je prejšnji popravek bil pač narejen v napačno smer, čisto preprosto dejstvo. Namreč, v Sloveniji imamo sistem lovstva zastavljen tako, kot je bil že pred leti, torej zastavljen z Zakonom o divjadi in lovstvu, potem nadaljevan s podeljenimi koncesijami za lovišča, in mislim, da sistem v praksi pravzaprav zelo dobro deluje. Vsekakor pa je verjetno napačno, da zdaj v ta sistem posegamo ali pa bi nekdo želel posegati z nekimi parcialnimi rešitvami. Se pravi, če po domače povem, torej, lovišča so bila ustanovljena tam nekje leta 2008, 2009 z Odlokom o loviščih, isto velja za LPN. In potem so bila za lovišča, ki jih imajo v upravljanju lovske družine, podeljene koncesije. In seveda je bilo takrat tudi kar nekaj težav, so bili kar veliki porodni krči, da se je vse to skupaj speljalo. Vendar pa potem, ko se je to uredilo, mislim, da sistem lovstva v Sloveniji res relativno dobro deluje. Ne rečem, da niso potrebne izboljšave, kar mislim, da ministrstvo tudi načrtuje torej neke potrebne vsebinske spremembe krovnega zakona. Ampak na podlagi dejansko stvari, ki so se v tem obdobju torej pokazala. Vemo vsi, da so koncesije podeljene za 20 let. To pomeni, če je bilo to leta 2009, to pomeni, da so koncesije do leta 2029. Ne, ne vem ali je dejansko seveda ne, ne vem, vem, da ni potrebno v tem času še nadaljnjih ali drobitev lovišč ali nekih drugih preoblikovanj lovišč, zato ker s tem ne dosežemo popolnoma nič. To ni, to niso koraki v pravo smer, to so samo neke parcialne rešitve, ki mogoče spominjajo na to, da bi nekdo želel nek ovinek narediti, bom rekel, da se nekako obidejo obstoječa pravila.

Če pogledamo pač malo lovstvo tudi za prihodnost kako stvari dejansko v praksi potekajo bomo verjetno morali slej ko prej razmišljati kvečjemu v obratni smeri, kajti do tega nas bo privedel razvoj dogodkov na tem področju. To pomeni obratna smer, torej, k večjemu združevanje kakšnih lovišč, ne pa nadaljnje delitve. 2009 je bila postavljena zakonska meja, minimalna površina lovišča 2 tisoč hektarjev, pri čemer se to nanaša na lovno površino, to pomeni, iz tega so izvzete naselja in pač ograjene površine in tako naprej, temu se pač reče nelovna površina. V prihodnosti bo mogoče še ta meja prenizka, mislim, jo bo treba mogoče še povišati. Poleg tega seveda so še drugi trendi, ki nas na marsikaj opozarjajo, ampak seveda te zadeve bodo verjetno aktualne pač malo kasneje. Sigurno pa bo ministrstvo v tem času zadeve tudi strokovno spremljalo. Skratka mislim, da ni nobene potrebe danes, da prihaja do nadaljnjih drobitev lovišč v Sloveniji, zato seveda absolutno podpiram, da se zadeva okoli pač lovišča s posebnim namenom / nerazumljivo/ vrne v stanje, ki je bila pred tisto prejšnjo zakonsko spremembo, ki jo danes popravljamo.

Zdaj mogoče, če se še samo odzovem na določene razprave. Strinjam se s Komisijo Državnega sveta, kar ste na koncu napisali v vašem mnenju, da je nenavadno, da se kar tako parcialno neke stvari spreminjajo. Res je, spreminjajmo samo tisto, kar nas je mogoče zdaj vmes praksa nam pokazala, da je potrebno vsebinsko spremeniti, ker krovna zakonodaja na področju lovstva v Sloveniji je dobra. Bila je dobra že prej, zgodovinsko je bila dobra že od leta 1976, kdor spremlja to problematiko, zato je tudi dejansko lovska zakonodaja v samostojni Sloveniji bila sprejeta pravzaprav ena med zadnjimi.

Drugo, kar je bilo omenjeno, seveda, da se k temu pristopa dejansko strokovno in samo na teh temeljih se izvajajo spremembe. Tu se strinjam absolutno s Komisijo Državnega sveta.

Kar pa je povedal gospod iz Kmetijsko gospodarske zbornice bi pa samo takole pokomentiral. Potrebnost lovišč s posebnimi nameni pa ne bi mogoče tako enostavno jemal, kot je bilo prikazano s strani Kmetijsko gozdarske zbornice. Stanje v naravi se spreminja, ker pač vemo kaj tudi sicer delamo z naravo in to ima vse svoje vzročno posledične povezave, torej od kmetijstva do gozdarstva, kako se dela z gozdovi, kako se dela s polji in ima to posledice na določene živalske vrste. Sedaj trenutno je pač problem jelenjad, ampak problem pa je tudi struktura gozdov tako da to tudi ni tako črno belo, da je zdaj preveč jelenov in bodo vse gozdove pojedli. To je pokazal tudi žled in posledice žleda in potem spet spremembe pri škodah s strani jelenjadi na določenih področjih, ki so pa manjšane. Tako da po drugi strani lovišča s posebnim namenom so tudi marsikdaj zelo prispevala k izvedbi marsikaterih projektov, ki raziskujejo stanje med populacijami v naravi in so bili tudi v Sloveniji zelo uspešni. Tako da bi rekel, da mogoče to ni nujno res, da bi morali površine lovišč, ki jih sedaj imajo lovišča s posebnim namenom razdeliti med lovske družine, ne. Vprašanje je tudi, kakšen bo trend dejansko delovanja lovskih družin, kot sem že prej povedal, ker tudi članstvo se pravzaprav zmanjšuje in na dolgi rok bomo mogli precej dobro razmišljati, kako bomo stvari potem zasnovali. Dejstvo pa je, da je pri nas v Sloveniji sicer narava še precej dobro ohranjena, če se primerjamo z mnogimi drugimi državami, predvsem zahodna Evropa, kar moramo ohraniti in tukaj lovišča s posebnim namenom lahko zelo pomagajo, seveda tudi regulativa upravljanja z divjadjo v lovskih družinah, ki pa mislim, da kar dobro deluje, vendar pa se pa tudi moramo zavedati dejstva, da je naše okolje pa vseeno že preveč prizadeto, da bi to lahko prepuščali kar komurkoli in mora na tem področju nekako pa vseeno država imeti nekje roko gor za to, da se bodo, da se bo takšno stanje populacij v naravi dejansko lahko ohranilo tudi za prihodnost.

Hvala.