Lepo pozdravljeni! Članice in člane odbora ter ostale prisotne lepo pozdravljam! Začenjam 12. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da je zadržan dr. Anže Logar in da na seji kot nadomestni člani prisostvujejo: Rastislav Vrečko namesto Bojana Čebele in Anton Šturbej namesto Suzane Lep Šimenko.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – MNENJE ODBORA O ZAHTEVI DRŽAVNEGA SVETA ZA PONOVNO ODLOČANJE DRŽAVNEGA ZBORA O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI.

Državni svet je na 33. izredni seji, 5. 12. 2022, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 27. člena Ustave Republike Slovenije sprejel zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (EPA 302-IX), ki ga je Državni zbor sprejel na 27. izredni seji, 28. 11. 2022. Zahteva Državnega sveta je bila Odboru za finance kot matičnemu delovnemu telesu posredovana v mnenje na podlagi 147. člena Poslovnika Državnega zbora.

K obravnavi točke so vabljeni Državni svet, Ministrstvo za finance in Zakonodajno-pravna služba.

Kot gradivo ste s sklicem prejeli zahtevo Državnega sveta z dne 5. 12. 2022 za ponovno odločanje o zakonu, zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora z obravnavano točko dnevnega reda, mnenja Zakonodajno-pravne službe in danes tudi mnenje Vlade.

Začenjamo obravnavo zahteve Državnega sveta za ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini. Besedo dajem predstavniku Državnega sveta za obrazložitev zahteve. Gospod državni svetnik mag. Marko Zidanšek, izvolite.

Hvala lepa, gospa predsednica.

Spoštovani prisotni!

Državni svet opozarja na zaostreno ekonomsko situacijo ter makroekonomske napovedi, ki tveganja na področju splošne draginje izjemno povečujejo. Priče smo stanju, ko se finančni položaj gospodinjstev že več kot eno leto poslabšuje, splošna rast cen, cene življenjskih potrebščin pa so se še posebej v prvi polovici leta 2022 močno zvišale, pri čemer so v povišanjih prednjačile cene energentov, hrane in storitev. Inflacija je v tretjem četrtletju presegla 10 %. Prav tako smo bili v predzadnjem kvartalu letošnjega leta priče znižanju gospodarske rasti, k čemur je pripomogla tudi manjša potrošnja gospodinjstev. Povišanje cen bivanja in izdatki za hrano najbolj prizadenejo socialno ogrožene. Državni svet meni, da je dolžnost vlade, da tudi z ustrezno dohodninsko politiko prispeva k omilitvi poslabšanja položaja prebivalstva, pri čemer pa zakon predstavlja korak k nižjim plačam, nižjim neto plačam. Državni svet se zavzema za razbremenitev plač in znižanje obdavčitev plač, za katere vemo, da so v Sloveniji bistveno preveč obdavčene. S predlaganimi rešitvami se v nasprotju s sedanjo ureditvijo namreč ukinja postopen dvig splošne davčne olajšave, ki se tudi ne bo usklajevala z inflacijo oziroma koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin. Državni svet ugotavlja, da se je Vlada na področju obdavčitve dohodkov iz dejavnosti odločila za spreminjanje višine odhodkov, ki se priznava pri ugotavljanju davčne osnove v sistemu normiranih odhodkov, in sicer v odvisnosti od dveh po novem zaostrenih pogojev doseženih prihodkov in vključenosti v obvezno zavarovanje. Državni svet opozarja, da sprejete rešitve niso dovolj dodelane, zato ni pričakovati pozitivnih učinkov niti za davčne zavezance niti za davčno blagajno. Kljub temu, da je Vlada zagotavljala, da se položaj samozaposlenih, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov s predlaganim in kasneje sprejetimi rešitvami ne bo poslabšal, je jasno, da temu ni tako, saj se kljub nekaterim popravkom v fazi sprejemanja zakona to skupino glede na sedanjo ureditev postavlja v slabši položaj. Državni svet je kritičen tudi do rešitev glede spremembe pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem, kjer se stopnja dohodnine zopet dviga na 25, zvišuje, to pa dodatno prispeva k poslabšanju razmer na najemnem trgu, k že tako previsokim cenam najemnin.

Državni svet izpostavlja, da zakon kljub splošno priznani potrebi po nacionalni krepitvi pridelave hrane in s tem kmetijstva za zagotavljanje prehranske varnosti prinaša nove nepotrebne obremenitve kmetov s 50 % obdavčitvijo plačil, ki jih kmetje pridelovalci hrane prejmejo zaradi težjih pridelovalnih pogojev. Gre za tako imenovana OMD plačila, ki doslej niso bila obdavčena. Območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo so območja, ki imajo težje pridelovalne razmere in zato višje stroške pridelave. OMD plačila niso dohodkovna plačila, ampak predstavljajo zgolj delno nadomestilo za višje stroške in izpad prihodkov zaradi zahtevnejših tehnologij. Ukrep se nanaša na 73,5 % kmetijskih zemljišč upravičenih do OMD plačil, torej se problematika obdavčitve nanaša na 46 tisoč 661 kmetij od 55 tisoč 766, ob tem pa ni nezamerljivo dejstvo, da bo obdavčenje OMD plačil najbolj obremenilo srednje in manjše kmetije, ki imajo premajhen donos, zato morajo kmetje za ohranitev kmetijske dejavnosti vlagati svojo plačo, ki jo zaslužil v drugih panogah. Kmetovanje na OMD območjih je v širšem družbenem interesu tudi z vidika ohranjanja poseljenosti in razvoj podeželja. Državni svet poudarja, da je tovrstni ukrep v času krize energentov in splošne potrebe po večji samooskrbi nesprejemljiv.

Državni svet opozarja tudi, da zakon v delu, ki se nanaša na normirane odhodke, bistveno poslabšuje davčni položaj nosilcev dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Zakon znižuje višino priznanih normiranih odhodkov za vse nosilce dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, in sicer iz 80 % na 40 % prihodkov, znižuje pa tudi višino priznanih normiranih odhodkov ter jemlje možnost načina izbire obdavčitve kmečkih gospodinjstev. Gre za nesprejemljivo in hkrati nelogično spremembo v času vsesplošne draginje, ki je škodljiva za slovensko kmetijstvo. Namen dopolnilnih dejavnosti na kmetijah je krepitev socialno-ekonomskega položaja podeželja, pri čemer pomembno prispevajo k zagotavljanju delovnih mest in posledično k ohranitvi poseljenosti podeželja. Prav dohodek iz dopolnilne dejavnosti na mnogih kmetijah zagotavlja sredstva, iz katerih se plačujejo prispevki za socialna zavarovanja, prav tako pa omogoča razvoj kmetij in s tem ustvarjanje novih delovnih mest. Z višjimi davčnimi obremenitvami nosilcev dopolnilnih dejavnosti se dejansko slabša položaj slovenskih kmetij, kar bo kratkoročno vodilo do izgube delovnih mest, dolgoročno pa tudi do kmetovanja samega.

Na podlagi vseh navedenih argumentov bi moral zakonodajalec ponovno pretehtati svojo odločitev, ki pomeni vsesplošno slabitev stanja nacionalnega gospodarstva. To je povzetek poročila oziroma zahteve Državnega sveta, bistvo cele zgodbe pa je, da si želimo, da bi Vlada ponovno pretehtala, seveda tudi Državni zbor premislil ali je primeren čas za takšne spremembe, da v bistvu ljudem ne zagotavljamo višjih neto plač v času vsesplošne krize in vsesplošne draginje, da na drugi strani vemo, da smo pri sprejemanju proračuna imeli debato, da imamo rekordni proračun, veliko proračunsko rezervo, iz katere bi se dalo prebroditi to leto do tiste napovedane celovite davčne reforme in ko se pogovarjamo tudi o, bom rekel, socialno šibkejših ljudeh, je zelo pomembno vedeti, da dvig davčne stopnje na najemnine pomeni posledično lahko višje najemnine tem, ki niso, nimajo te sreče, da živijo v svojih lastniških stanovanjih, ampak plačujejo najemna stanovanja in s tem v bistvu še bolj poslabšujemo njihov socialni položaj.

Mislim, da se moramo skupaj zavedati, da živimo v časih, kjer je primerno, da prebivalcem zagotavljamo višje, višje neto dohodke in da ni primeren čas za dodatne davčne obremenitve.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Samo eno obvestilo, in sicer, da dr. Vida Čadonič Špelič nadomešča na seji Jerneja Vrtovca.

Želi besedo predstavnik Vlade? (Da.)

Izvolite, državni sekretar Tilen Božič.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, poslanci, tudi vsi ostali, hvala za besedo!

Naj najprej uvodoma povem, vmes je bilo izrečeno že takoj za, kar se tiče morebitnega učinka oziroma da gre v smeri nižjih neto plač, tu naj povem, da bodo plače, se pravi kljub tej spremembi primerjalno glede na leto 2022, če bi nekdo prejemal isto bruto plačo tudi v letu 2023 in bi obveljale oziroma začele veljati te rešitve, ki jih je Vlada predlagala z zakonom, bi do petkratnika povprečne plače neto plača bila višja.

Od tu naprej naj nadaljujem s tem, da je v zvezi z draginjo Vlada se odločila glede tudi na negotove razmere in trenutni razvoj dogodkov kaže v to, da se bodo določene negotovosti še stopnjevale, za sveženj ukrepov. Sprememba na področju dohodnine je zgolj ena izmed tistih vsebin, ki jih je bilo treba nasloviti zaradi tega, da bi, se pravi, ukrepe čim bolj ciljno in premišljeno zastavili, zato, da pomagamo tistim, ki pomoč tudi potrebujejo. Največji učinek v tem svežnju zagotovo igra regulacija cen energentov, se pravi tako pogonskih goriv, kot tudi energentov za ogrevanje, tam tudi znižanje DDV-ja, za določeno obdobje, tudi nižanje oziroma nizke trošarine, tudi odpoved, začasna, Co2 taksi URE(?) pa OVE dajatvam in tako naprej. Sočasno tudi nekatere sheme, ki so se takoj aktivirale z vidika subvencij kmetom, z vidika drugih podpornih shem, ki tudi v teh dneh se tudi že, mislim, da so že prišle v vašo hišo, so namenjene gospodarstvu za prihodnje leto, nenazadnje tudi podvojitev, če se tako izrazim, otroškega dodatka za dva meseca, za tri mesece, ravno zato, da se nekako cilja, se pravi tudi dohodkovni položaj družin, tudi draginjski dodatek, tudi dodatek, ki je prišel k pokojninam in vsi ti ukrepi skupaj so mišljeni za to, da naslovijo to draginjo, te zahtevne razmere, da nekako skupaj to prebrodimo.

Od tu naprej potem, kar se tiče zakonodajnega postopka, v tem je prišlo do določenih korektur besedila, ki je bil predlagan s strani Vlade, se pravi, do določene indeksacije pride pri vzdrževanih družinskih članih, se pravi višini 7,5 odstotka oziroma teh olajšav. Povečana je bila tudi predvidena olajšava za mlade iz tisoč evrov na tisoč 300 evrov na letni ravni, v tem primeru, in v nenazadnje tudi, kar se tiče normirancev, tako imenovanih, se pravi, da se je, da se sistem ne spreminja za preko 80 odstotkov zavezancev, vendarle velja povedati, da do 50 tisoč evrov, torej tisti, ki so nekako polni normiranci, se ne spreminja nič, podobno velja za popoldanske, tam je cenzus postavljen na 12 tisoč 500 evrih.

Treba je vedeti, da preko 90 odstotkov tistih, ki so polni espeji, normiranci, plačuje minimalne socialne prispevke. To postavlja njih in tudi njihove bližnje v posebno situacijo z vidika tveganj, ki jih prevzemajo, tako z vidika tega, če pride do kakšne daljše bolezni, kot z vidika pričakovane pokojnine, ki jo lahko pričakujejo iz javnih sredstev, dodatno je treba izpostaviti seveda prispevek po kupni moči z vidika oziroma razpoložljivih dohodkov, z vidika dohodnine je zelo nizek, primerjalno z drugimi skupinami in nenazadnje velja upoštevati tudi to,

da je sistem socialnih transferjev v Republiki Sloveniji nastavljen tako, da pomaga tistim, ki pomoč potrebujejo. V tem primeru je nekdo, ki je storitvenik, in načeloma tisti, ki so v shemi kot normiranci, jih je več kot 75 % teh dela v storitvenih dejavnostih, kar pomeni, da njihovi stroški, ki jih imajo, še zdaleč ne dosegajo normiranih, ki so postavljeni na 80 %. In posledica tega je, da je nekdo pri približno 90 tisoč evrih prihodkov pri ugotavljanju kupne moči ali pa, če se rečemo tukaj neto razpoložljivega dohodka, na podlagi katerega se ugotavlja koliko mu pripada socialnih transferjev, praktično izenačen z nekom, ki je na minimalni plači, čeprav vemo iz podatkov za analitike in tako naprej, da sta to dva popolnoma neprimerljiva položaja. Tudi s tega vidika je treba gledati, se pravi, kakšne ugodnosti oziroma kakšen položaj zaseda ta skupina zavezancev.

In na žalost, ravno iz teh treh razlogov, ki sem jih naštel, se pravi dohodninskega, prispevnega in tudi socialnih transferjev v smislu najvišjih otroških dodatkov, v smislu tudi nenazadnje denarne socialne pomoči, v nekaterih primerih tudi brezplačnega oziroma cenejšega vrtca, se pravi brezplačnih kosil oziroma prehrane v šoli in tako naprej, se to kaže kot neprimerna rešitev, za katero seveda prispevajo vsi drugi zavezanci.

Treba je tudi povedati to, da normiranci so prišli noter naknadno, na poziv socialnih partnerjev, se pravi po prvi objavi, javni, predloga Vlade, je prišlo do pobud tako na strani delojemalcev oziroma sindikatov kot na strani delodajalcev, da je ta sistem postaja nevzdržen, in da povzroča tudi prekarnost in tako naprej, zaradi tega, ker je, se pravi, so odločitve, ki jih sprejemajo zavezanci, davčno generirane, ne pa poslovno. In v takem primeru to kaže na anomalije v sistemu, zato se je potem Ministrstvo za finance tudi odločilo, da ta institut nekako korigira, in iz tega razloga tudi rešitve, ki so v zakonu.

Od tu naprej še, kar se tiče OMD oziroma težjih pogojev dela za kmete, velja poudariti, da je pred časom prišlo do pripoznanja teh zahtevnih pogojev dela v obliki katastrskega dohodka, ki se za takšna zemljišča šteje oziroma upošteva v bistveno nižjem znesku kot za nekatera, kot za druga zemljišča. Se pravi, skozi tiste ekonomske izračune je bil prepoznan ta povečan strošek obdelave težjih pogojev dela v celoti. Kljub temu se je pa Vlada odločila, da bo OMD plačila v polovici zgolj vštela, ker gre vendarle za dohodkovno subvencijo, se pravi v polovici vštela v davčno osnovo, zaradi tega, ker ocenjujemo, da je približno pol vezanih na razne zelene ukrepe, ki jih zagotovo velja spodbujati na način, kot je zdaj postavljeno, ne glede na to, se pravi, se vendarle spodbuja delo na takšnih zemljiščih.

Naj nadalje še pojasnimo nekatere druge vsebine, kaj dejansko pomeni to, da se zakon ne bi uspel doživeti v tem letu še epiloga, se pravi biti objavljen v Uradnem listu. Prva zadeva zagotovo ta, da nova kmetijska politika oziroma ukrepi v obstoječem zakonu, ki velja, niso še zajeti. To pomeni, da bi s prihodnjim letom preko 100 milijonov evrov subvencij namenjenih kmetijstvu, zapadlo v celoti v obdavčitev, kar je popolnoma neprimerljivo z obsegom, ki se ga omenja v smislu omejenih pogojev dela, tako z vidika magnitude sredstev, ki bi se šteli v obdavčitev, kot z vidika tega, koliko bi na koncu bilo plačanih dajatev.

Druga zadeva, pri mladih kmetih ne bi prišle v veljavo rešitve v smislu davčne, se pravi neobdavčitve podpor pri vlaganju, kadar bi, se pravi, mladi prevzemnik kmetije izplačal svoje dele, dediče zato, da pride do kmetije, da pride dejansko do zemljišč, ki pripadajo in tako naprej. Dodatno tudi ne bi prišlo do rešitve, ki smo jo predvideli v okviru teh neprilik, podnebnih, predvsem, s katerimi se kmetje zagotovo vedno pogosteje srečujejo. Se pravi, od tukaj v predlogu, ki je, se pravi, ga je Vlada pripeljala v Državni zbor in ste ga tudi že enkrat potrdili, je predvideno, da zavarovalne premije oziroma subvencioniranje teh ne bi bilo več predmet obdavčitve.

Nadalje naj omenim tudi ranljive skupine, se pravi, olajšava oziroma dodatna splošna olajšava, cenzus zato se v skladu s predlogom Vlade in potrditvijo v Državnem zboru dviguje s 13 tisoč 700 evrov na 16 tisoč evrov, kar je daleč nad tistim, kar bi bila sicer indeksacija, kar pomeni, da tisti zaposleni, ki prejemajo nizke dohodke, bodo imeli višji neto razpoložljivi dohodek, kot bi ga sicer imeli, če te rešitve ne bi prišle v veljavo.

Dodatno velja tudi omeniti, da ocenjena dinamika izpada javnih sredstev pomladanskega zakona, se pravi, ki ga je prinesla prejšnja vlada, bi pomenila v štirih letih, se pravi, najprej 200, na to 400, na to približno 600, na to 800 milijonov evrov izpada na področju dohodnine. Kaj to pomeni? 54 odstotkov dohodnine se namenja financiranju občin. Tako velik izpad bi seveda imel posledice tudi za financiranje občin, ki seveda našim oziroma nam vsem skupaj zagotavljajo številne javne storitve. Če potegnem neko vzporednico, bi to lahko bil ekvivalent znižanju povprečnine za približno 200 evrov.

Torej, če nekako sklenem te misli. Po našem mnenju zagotovo davčni sistem mora biti kar se da pregleden in predvidljiv, zato tudi kot Vlada kot pomembno prepoznavamo, da je smiselno oziroma bi si želeli, da so davčni zakoni čim prej uveljavljeni, to velja posebej za ta zakon. Na podlagi vsega povedanega ocenjuje Vlada, da ni podanih argumentiranih razlogov, da se Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini EPA 302-9 ob ponovnem glasovanju ne bi ponovno podprli.

Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Izvolite, gospa mag. Andreja Kurent.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem.

Torej, na nekatere rešitve zakona, ki jim Državni svet v tej zahtevi nasprotuje je Zakonodajno-pravna služba skladno s svojo vlogo opozorila že v okviru zakonodajnega postopka s svojim pisnim mnenjem in dodatno predstavitvijo. Posebej je treba tukaj opozoriti, da je Zakonodajno-pravna služba za nekatere rešitve ocenila, da niso v skladu z Ustavo, vendar pomisleki niso bili upoštevani.

Navedbe Državnega sveta kot so bile predstavljene in tudi pisno predložene pa so vsebinske narave in do njih se Zakonodajno-pravna služba ne opredeljuje.

Hvala lepa.

Hvala lepa. Odpiram razpravo o zahtevi Državnega sveta. Razprava. Kdo želi?

Izvolite, gospod Rado Gladek.

Predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovani državni sekretar. Bom kratek.

Pač to materijo smo, mislim, da sedaj že tretjič obdelujemo oziroma razpravljamo o njej. Mislim, da so bili vsi argumenti, tako nas, ki smo proti tej spremembi kot koalicije predloženi. Če začnemo z mnenjem oziroma opozorilom Zakonodajno-pravne službe spet na začetku zakon je neustaven oziroma je v določenih delih ustavno sporen. Že to bi moral biti zadosten signal, da zadevo ustavimo.

Druga stvar. Interesna združenja obrtnikov, podjetnikov, delodajalcev so bila zelo negativna do predlagane spremembe. Vsi so si bili pa enotni, da podpirajo davčno reformo, ki pa naj bo premišljena, za katero si moramo vzeti čas, poslušati vse deležnike in na koncu dejansko priti do reforme, ki bo primerna za vse oziroma sprejeta z nekim splošnim soglasjem. Tudi to ni bilo slišano, se pravi, vsi pozivi so preslišani.

Sedaj še mogoče beseda samo kar se tiče Državnega sveta. Naj vas spomnim, tudi Državni svet je pomemben deležnik, ki združuje različne predstavnike. Državni sekretar je govoril tudi o težavi, ki naj bi nastala glede financiranja občine. Naj vas spomnim, se pravi, Državni svet sestavljajo štirje predstavniki delodajalcev, štirje predstavniki delojemalcev, štirje predstavniki kmetov, obrtnikov, samostojnih poklicev, šest predstavnikov negospodarskih dejavnosti pa dvaindvajset predstavnikov lokalnih interesov. Na glasovanju jih je bilo za ta predlog, ki ga je mag. Zidanšek danes predstavil, 20 za, 6 proti. Se pravi, tudi Državni svet je bil več kot enoten, da je treba zadevo ustaviti, po domače rečeno.

Sedaj mogoče samo še eno stvar. Po sprejetju zakona so nas poslance - govorim za Slovensko demokratsko stranko - zasuli z e-maili s strani državljanov naj zadevo ustavimo. Naj uporabimo vse zakonske možnosti, da se zadeva ustavi. Da se razumemo, jaz tukaj sedaj ne grozim s čimerkoli, ampak hočem vas opozoriti, da je, jaz osebno sem dobil več deset mailov, da da da zadeva ni primerna v tem trenutku glede na draginjo, glede na težke čase, ki nas čakajo, da navedeni zakon ni primeren, da ga v tem času sprejemamo. Tako da enostavno jaz mislim, da je bilo dovolj argumentov, da zadeva ni primerna, da se zadeva oziroma da se novela zakona ne sprejme, tako da nam preostane, nam ne preostane drugega, kot da še enkrat lepo prosimo, temeljito razmislite in dajte času čas in zadevo ustavite zaenkrat in si dajte v naslednjem letu čas in pripravite primerno, primerno, primerno novelo zakona oziroma spremembo davčne zakonodaje. Mi bomo seveda pač predlog Državnega sveta podprli. Hvala.

Hvala lepa. Gospa Monika Pekošak, izvolite.

Pozdravljeni! Jaz tole poslušam, argumenti proti, argumenti za, res smo si že velikokrat to povedali. Ne razumem pa enega argumenta Državnega sveta, da za normirance ni dodelan zakon. Pa bi želela, če mi lahko razložite več o tem, kje ni dodelan, ker mislim, da smo ga zelo dodelali skozi ves ta čas in tudi skupaj z opozicijo. Zaradi tega, ker vsi vemo pri katerem pragu se je začelo, kako smo se potem tudi na Odboru za finance tukaj odločali skupaj z opozicijo, ki je dala drugačen predlog in smo tudi sprejeli. Tako da ne vem kako lahko rečete, da ni dodelan.

Druga stvar, argumenti, da niso dovolj, mislim danes je predstavnik Vlade na vsak del te dohodninske novele povedal argument. Se pravi, da če gre olajšava iz 4 pa pol na 5, kaj se bo zgodilo, kako bo narasla splošna olajšava, kako grejo olajšave za mlade gor. Kar se pa normirancev tiče, ko ste verjetno dobili veliko mailov ravno od njih, ker to so bili pač ljudje, ki so se najbolj uprli tej spremembi, sem pa že večkrat argumentirala in bom ponovno. Ustvarili sta se dve skrajnosti, ena skrajnost je davčni privilegiranci, druga skrajnost je pa davčni oziroma reveži zaradi tega, ker so prisiljeni biti prekarci. In če si prekarec pa zboliš, veste kako je. Normiranci pa so v boljšem davčnem položaju kot zaposleni. Ali imamo, vprašajmo se, ali imamo v tej državi cilj, da imamo čim več zaposlenih? Ali da imamo cilj, da je čim več ljudi, ki plačuje 4 % davka, ki ga nikjer v Evropi ni, še v Luksemburgu ne. In seveda pišejo vam ljudje, ki jih to zelo žalosti, ker bodo naenkrat reveži, ki bodo pri 100 tisoč prihodka morali plačati namesto 4 tisoč evrov dohodnine 8 tisoč. To je pa res strašno, lepo prosim. Jaz mislim, da je zadnji čas, da se začne govoriti o normirancih tudi na drug način. In tudi za popoldanske normirance je bilo spremenjeno, je opozicija predlagala, smo se vsi strinjali. Mislim, da je rešitev dobra tudi za normirance do 50 tisoč, kot smo se potem strinjali, jih je notri 86 %. Tako da menim, da je zakon zelo dodelan. Ne vem kje ste vi videli, da ni dodelan, tako da prosim. Hvala.