Dobro jutro! Začenjam 6. sejo Mandatno-volilne komisije. Vse prisotne prav lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da je z današnje seje zadržana kolegica Jelka Godec.

S sklicem današnje seje ste prejeli naslednji dnevni red… Aha, še eno nadomeščanje imamo, in sicer poslanka Andreja Rajbenšu nadomešča Almo Intihar. Torej, s sklicem ste prejeli naslednji dnevni red:

1. Predlog sklepa o imenovanju članov Sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji,

2. Predlog sklepa o spremembi Sklepa o sestavi in imenovanju predsednice, podpredsednika, članov in namestnikov članov Preiskovalne komisije o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank in strankarske politične propagande v medijih pred in med volitvami poslancev v Državni zbor leta 2022 s finančnimi sredstvi podjetij v državni lasti, državnih institucij ter subjektov iz tujine.

28. in 30. ter 6. decembra 2022 sem predlagala razširitev dnevnega reda seje z naslednjimi točkami: točka a1 - predlog za imenovanje člana Sveta Banke Slovenije viceguvernerja; točka b1 - predlog za imenovanje na sodniško mesto vrhovne sodnice na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije; točka c1 -predlog za imenovanje direktorja Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence; in tretja točka - ugotovitev prenehanja mandata sodnici porotnici Delovnega sodišča v Mariboru.

Ali želi kdo v zvezi z razširitvijo dnevnega reda predstaviti stališče? Ugotavljam, da ne. Torej glasujemo o predlagani razrešitvi dnevnega reda z novo a1 točko…

Aha, še eno pooblastilo pred tem: poslanka Nataša Sukič nadomešča poslanca dr. Mateja Tašner Vatovca.

Glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda z a1 točko. Glasujemo. Navzočih je 16 poslank in poslancev, za je glasovalo 16, nihče proti.

(Za je glasovalo 16.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Glasujemo o razširitvi dnevnega reda z novo b1 točko. Glasujemo. Navzočih je 16 poslank in poslancev, za je glasovalo 16, nihče proti.

(Za je glasovalo 16.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet. Glasujemo še o razširitvi z novo c1 točko. Glasujemo. Navzočih je 16 poslank in poslancev, za je glasovalo 16, nihče proti.

(Za je glasovalo 16.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Zdaj pa glasujemo še o predlagani razširitvi dnevnega reda z novo 3. točko. Glasujemo. Navzočih je 16 poslank in poslancev, za je glasovalo 16, nihče proti.

(Za je glasovalo 16.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Nekatera gradiva za današnjo sejo ste prejeli v varovani predal v sistemu Udis, ker vsebujejo osebne podatke, ki so varovani na podlagi zakona; če jih nameravate navajati ali v zvezi z njimi sprožati vprašanja, vas prosim za predhodno opozorilo, da bomo sejo zaprli za javnost.

Prehajamo na a1 TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZA IMENOVANJE ČLANA SVETA BANKE SLOVENIJE, VICEGUVERNERJA, ki ga je Državnemu zboru predložil predsednik Republike.

Predlog ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal sistemu Udis. K tej točki dnevnega reda pa sem vabila Urad predsednika republike, seje se udeležuje gospa Nataša Kovač, generalna sekretarka v Uradu predsednika republike, ki jo lepo pozdravljam.

Državni zbor imenuje viceguvernerje na predlog predsednika republike za obdobje šestih let, pri čemer so lahko potem ponovno imenovani. Državni zbor mora o predlaganem kandidatu glasovati v 30 dneh po predložitvi predloga. Glasovanje je tajno, predlagani kandidat pa je imenovan, če zanj glasuje večina vseh poslank in poslancev.

28. februarja prihodnje leto izteče mandat viceguvernerju Jožefu Bradešku in je predsednik republike zato opravil postopek za imenovanje novega člana sveta Banke Slovenije viceguvernerja in izmed prijavljenih kandidatov Državnemu zboru v imenovanje predlaga dr. Marka Pahorja. Funkcijo bo nastopil po izteku mandata predhodnikov, upoštevaje 38. člen Zakona o Banki Slovenije, ki določa trimesečni rok od imenovanja za uskladitev statusa z določbami o nezdružljivosti opravljanja funkcij člana Sveta Banke Slovenije.

Predlog predsednika republike je obrazložen, priloženo je tudi pisno soglasje kandidata. Besedo dajem gospe Nataši Kovač za dopolnilno obrazložitev. Izvolite.

Hvala lepa, gospa predsednica.

Spoštovane poslanke in poslanci!

Predsednik republike je takoj po obvestilu guvernerja Banke Slovenije o poteku mandata gospodu Bradešku v Uradnem listu objavil poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za to mesto. Dovolite, da ob tem, preden grem naprej z obrazložitvijo, dam nekaj pojasnil v izogib morebitnim nejasnostim glede postopka izbora kandidata, v tem primeru predvsem časovnice.

Tudi ta kandidacijski postopek poteka, tako kot vsi ostali, v skladu z zakonom, ta v skladu z Zakonom o Banki Slovenije, ta pa vnaprej določa časovnico postopkov izvolitve guvernerja ali pa viceguvernerjev Banke Slovenije, ki jo mora predsednik republike spoštovati ne glede na čas njegovega mandata. 37. člen zakona namreč natančno določa roke, v katerih je potrebno sprejeti posamezne faze postopka, in tako je predsednik republike v skladu z zakonom najpozneje v tridesetih dneh po prejemu obvestila guvernerja o poteku mandata tudi objavil javni poziv v Uradnem listu, tako kot mu zakon to nalaga. Predsednik republike mora potem Državnemu zboru kandidata za člana Sveta banke po koncu javnega poziva predložiti najpozneje v tridesetih dneh in Državni zbor najpozneje v tridesetih dneh o predlaganem kandidatu glasuje. Predsednik republike je tako v celoti vezan na roke iz zakona in postopka ne more prilagajati glede na druge okoliščine, razen morda roka trajanja javnega poziva. Ob tem je guverner Banke Slovenije predsednika republike ob seznanitvi s potekom mandata viceguvernerja hkrati zaprosil, da postopek predlaganja novega viceguvernerja opravi v času njegovega mandata, saj bi sicer Svet Banke Slovenije ponovno vsaj nekaj časa deloval brez enega člana Sveta Banke Slovenije ponovno vsaj nekaj časa deloval brez enega člana sveta banke. Predsednik republike je tako v vseh drugih postopkih, tudi v tem postopku ravnal v skladu z zakonodajo in s ciljem, da osrednje institucije države delujejo nemoteno. Kot ste lahko že razbrali je na poziv predsednika republike je prispelo 5 predlogov kandidatur, to so bile redne profesorica dr. Mejna Festič, mag. Jana Benčina Henigman, gospod Matjaž Noč, profesor dr. Marko Pahor in mag. Alenka Plut. Po pogovorih s kandidati, po posvetovanjih s poslanskimi skupinami in presoji kandidatur se je predsednik republike odločil, da državnemu zboru predlaga v imenovanje dr. Marka Pahorja.

Profesor dr. Marko Pahor je študiral, diplomiral in doktoriral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani s področja ekonomije, del doktorskega študija je opravil v okviru enoletnega bivanja na / nerazumljivo/ raziskovalnem področju v Groningenu na Nizozemskem. Po doktoratu je svoje delo nadaljeval na Ekonomski fakulteti in je od leta 2016 tukaj redni profesor za področje statistike. Pedagoško pokriva predmete s področja analize poslovnih podatkov, statistike in raziskovalne metodologije. Raziskovalno se ukvarja z aplikacijo sodobnih naprednih analitičnih metod na različnih področjih poslovnih ved. Vodstvene izkušnje je dr. Pahor pridobival ob vključenosti v upravljanje fakultete, je član senata Ekonomske fakultete, kjer je tudi že šesto leto dekan zadolžen za finance, prodekan, se opravičujem, zadolžen za finance, investicije in kadre. Za profesorjem dr. Pahor Pahorjem je skoraj četrt stoletja raziskovanja, objavljanja in poučevanja ekonomskih, poslovnih ter statističnih vsebin. Kot raziskovalec in strokovnjak je nabral preko 500 bibliografskih zapisov tega 38 izvirnih znanstvenih člankov, ki pokrivajo široko znanstveno področje ekonomije in poslovnih ved. Preko sodelovanja v številnih projektih, ki jih financira Evropska unija, ter delovanje. V mednarodnih univerzitetnih integracijah je pridobil dragocene izkušnje z delom v evropskih in mednarodnih inštitucijah. Aktivno govori angleški, italijanski, pasivno španski in nemški jezik. Profesor dr. Marko Pahor se je tudi javno predstavil na predstavitvi v predsedniški palači, ki je predstavil svoj pogled na delovanje Banke Slovenije in možnost svojega vpliva s svojo strokovnostjo na delovanje Banke Slovenije v prihodnje.

Po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin v Državnem zboru je mogoče ugotoviti, da kandidat uživa zadostno podporo za izvolitev. Predsednik republike meni, da je profesor dr. Marko Pah zaradi svojega strokovnega znanja, osebne integritete in dolgoletnih izkušenj tako v domačem kot mednarodnem okolju primeren kandidat za viceguvernerja, člana Sveta Banke Slovenije.

Dovolite, se opravičujem na koncu, ker je to zadnja predstavitev in moje sodelovanje na Mandatno-volilni komisiji v mandatu predsednika Boruta Pahorja, da se v njegovem imenu in svojem zahvalim vsem poslankam in poslankam, predsednice, predsednici Mandatno-volilne komisije, strokovnim službam komisije za zares dobro sodelovanje in vam želim veliko uspehov tudi vnaprej.

Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospa Nataša Kovač, tudi mi se vam zahvaljujemo za izjemno korektno sodelovanje, srečno tudi naprej.

Sedaj pa odpiram razpravo, želi kdo razpravljati o predlogu? Ugotavljam, da ne, torej zaključujem razpravo. Dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa: »Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da za člana Sveta Banke Slovenije viceguvernerja imenuje dr. Marka Pahorja, ki bo funkcijo nastopil po izteku mandata viceguvernerju Jožefu Bradešku.«

Glasujemo. Za je glasovalo 11, proti nihče.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zaključujem to točko dnevnega reda.

Še enkrat hvala za sodelovanje.

Prehajamo na 1.b TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER NA PREDLOG ZA IMENOVANJE NA SODNIŠKO MESTO VRHOVNE SODNICE NA VRHOVNEM SODIŠČU REPUBLIKE SLOVENIJE, KI GA JE DRŽAVNEMU ZBORU PREDLOŽIL SODNI SVET.

Obrazložen predlog Sodnega sveta ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal sistemu Udis. K tej točki dnevnega reda sem vabila predsednika Sodnega sveta, gospoda Vladimirja Horvata, ki ga prav lepo pozdravljam. Kampeš, aha, tu ste! Danes je taka gneča, da vas nisem videla. Lepo pozdravljeni. Sodni svet Državnemu zboru predlaga, da na sodniško mesto vrhovne sodnice na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije imenuje Majo Baškovič. Prosim za uvodno obrazložitev predloga, izvolite.

Hvala lepa gospa predsednica, spoštovani gospe poslanke, gospodje poslanci, vsem prav lep pozdrav.

Kandidatka Maja Baškovič je rojena 1962, funkcija sodnice za prekrške pa je nastopila leta 1994, tri leta kasneje pa je postala okrajna sodnica na okrajnem sodišču v Brežicah, kjer je bila tudi predstojnica oziroma predsednica sodišča od leta 1999 do leta 2010 do imenovanja na mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Krškem. Okrožnemu sodišču v Krškem je predsedovala med leti 2012 in 2016. Funkcijo višje sodnice na Višjem sodišču v Ljubljani opravlja od leta 2016 dalje in sodi v kazenskih zadeva. Kandidatka je v svojem skoraj tri desetletja trajajočem poklicnem udejstvovanju uspešno in visoko strokovno opravljala sodniško službo na prekrškovnem in kazenskem področju. Poleg sojenja se je izkazala tudi s predsedovanjem tako okrajnemu kot tudi okrožnemu sodišču. Dejavna je na izobraževalnem in publicističnem področju, s prispevki sodelovala na izobraževalnih dogodkih in seminarjih, objavila je strokovne članke s področja kaznovalnega in prekrškovnega prava ter sodelovala, kar bi rad prav posebej poudaril, pri pripravi komentarja Zakona o kazenskem postopku. Iz zbrane dokumentacije, ki ocenjuje njeno delo na višjem sodišču, izhaja, da kandidatka izkazuje strokovno znanje in sposobnost razreševanja zapletenih in kompleksnih pravnih vprašanj na ravni, ki jo je mogoče pričakovati od izkušene višje sodnice. Odločbe so izdelane pregledno, jasno strukturirane, argumentacija je logična, s konkretnimi odgovori na dejanska in pravna vprašanja, ki so problematizirana v pritožbenem postopu. Svoje delo opravlja strokovno, odgovorno, zanesljivo in predano ter je na podlagi pridobljenih izkušenj pri sodnem odločanju suverena. Njen odnos do sodnikov in sodnega osebja je korekten in spoštljiv. Še posebej bi rad izpostavil tudi to, da je dobila torej soglasno podporo tudi sodnikov kazenskega oddelka Vrhovnega sodišča, kamor bo razporejena, če bo imenovana na razpisano sodniško mesto. Prav tako je v svojem mnenju izrazil podporo njej tudi predsednik Vrhovnega sodišča. Sodni svet je po proučitvi razpisne dokumentacije in opravljenem osebnem razgovoru s kandidatko zaključil, da kandidatka izpolnjuje vse strokovne in osebnostne lastnosti zahtevane za sodnika na najvišji stopnji. Ima potrebne dolgoletne izkušnje s sojenjem, ki ga ves čas opravlja strokovno kvalitetno. Nadalje jo odlikuje uspešno opravljanje vodstvenih funkcij, široko pravno znanje in primerno kritičen pogled na spremembe sodniške in kazenske zakonodaje. Prav tako pa pozitivno odstopa tudi pri znanstveno publicističnem udejstvovanju, kar so vse pričakovane kvalitete za opravljanje najvišje sodne funkcije v državi.

Sodni svet jo zato predlaga v imenovanje na eno od dveh razpisanih sodniških mest, predhodno pa je drug kandidat bil že v Državnem zboru imenovan na razpisano sodniško mesto na kazenskem oddelku Vrhovnega sodišča. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Sedaj pa odpiram razpravo. Želi kdo besedo? Anja Bah Žibert, izvolite.

Hvala lepa, predsedujoča za besedo. No, nekaj vprašanj bi imela za Sodni svet. Najprej me zanima za ta konkreten primer, vemo, da je zadeva potekala praktično kar leta, ne samo leto, ampak leta, da ste prišli do določenih imen, po katerih menite, da so ustrezni. Najprej bi mogoče samo vprašala, ali ste morda Sodnemu svetu predali naš pogled na zadnji seji glede dodatnih obrazložitev, ko gre imenovanje sodnikov v neko višjo funkcijo, se pravi glede njihovega dela, preteklega, se pravi tudi kar se tiče odločitev, sodb, ki so bile zavrnjene, če ste morda o tem že opravili razpravo? Pri tej konkretni zadevi me pa zanima, glede na to, da je res, vi ste že septembra 2021 opravili razpravo, ker je bil neizčrpen razpis za oba mesta, potem ste šli v nove postopke. Je tako? In od štirih imen prišli do dveh kandidatov in Sodni svet je na 21. seji, 23. 6. 2022, se pravi junija, nekako izbral, na podlagi, točno ste navedli dva kandidata in sicer mag. Aleksandra Karakaša in pa Majo Baškovič, zato imam samo konkretno vprašanje, ker se mi zdi na nek način nesmiselno, oba sta hkrati dobila vašo pritrditev ali pa vašo pozitivno odločitev, razlika glede tega, kdaj pa zadevo obravnavamo, je pa kar konkretna. Se pravi, kako to, da niste dali oba kandidata hkrati, se pravi, v odločitev Državnemu zboru? Kaj je botrovalo vaši odločitvi za ta zamik, glede na to, saj ne bi bil problem, ampak glede na to, da se to mesto zapolnjuje že praktično dve leti, skoraj, no. Tako da, me zanima, kako to, da potem je prišlo pa še do tega zamika, samo toliko.

Ja, hvala.

Saj, jaz mislim, da je gospod Horvat že povedal, ampak izvolite.

Hvala lepa za vprašanja.

Torej, če lahko odgovorim na prvi del vašega vprašanja, Sodni svet je glede obrazložitev, torej širših obrazložitev predlogov, verjetno to mislite tudi na ocene sodniške službe, že večkrat razpravljal in tudi prinesel vaše stališče, sam sem prinesel vaše stališče iz zadnje seje Mandatno-volilne komisije, ko je šlo za drugega kandidata in ponovno smo tudi s pomočjo strokovne službe ocenjevali oziroma presojali to vprašanje, kakšen je še dovoljen obseg podatkov v obrazložitvah naših predlogov za imenovanje oziroma za izvolitve sodnikov.

Tu moram poudariti, da informacijska pooblaščenka je v zvezi s tem že zavzela stališče, še posebej, kar zadeva ocene sodniške službe, torej na kakšen način in v kakšnem obsegu so lahko podatki iz ocen sodniške službe dostopni javnosti oziroma prosilcem. Zdaj, tukaj je, tukaj je stališče informacijske pooblaščenke, sicer že mislim, da je iz leta 2013 takšno, da pri ocenah sodniške službe naj bi se, torej, naj bi bili javni samo izreki ocen sodniške službe. Sodni svet se tega nekako drži v svojih obrazložitvah, se pa seveda ne more izogniti nekemu povzemanju, torej strokovnosti, predvsem strokovnosti seveda kandidatov v tistem obsegu, ki je po presoji Sodnega sveta še vedno nekako dopusten in ne presega, ne presega tega stališča informacijske pooblaščenke.

Tako smo ravnali tudi v tem primeru, torej ne povzemamo numeričnih podatkov iz torej ocen sodniške službe. Tudi v tem primeru tega nismo storili, ker nekako upoštevamo to mnenje informacijske pooblaščenke. Zdaj, če se bo zakonodaja v bodoče kaj spreminjala, predvsem seveda tukaj mislim na Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, ne, bo seveda potrebna verjetno nova, nova presoja.

Toliko mogoče na kratko v zvezi s tem vašim prvim vprašanjem. Zakaj pa je prišlo do časovnega zamika med torej prejšnjim predlogom kandidata in sedanjim predlogom oziroma drugim predlogom kandidatke, pa je samo en vzrok in sicer ta, da je ena od neizbranih kandidatk vložila tožbo v upravnem sporu, v delu, ki se nanaša na danes obravnavani razpis oziroma na to drugo sodniško mesto. Morali smo seveda počakati na izid postopka s tožbo v upravnem sporu in tožba v upravnem sporu je bila na posebnem senatu, ki odloča o tožbah v upravnem sporu zoper odločbe Sodnega sveta, zavrnjena.

Torej še enkrat, morali smo počakati, kot vselej v takih primerih, na dokončnost oziroma pravnomočnost tega našega predloga in ta predlog, ki je danes pred vami, je dokončen in pravnomočen. To je edini razlog.

Najlepša hvala.

Želite še dodatno? Želi še kdo razpravljati? (Ne.) Prav, potem pa zaključujem razpravo in dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa: »Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se na sodniško mesto vrhovne sodnice na Vrhovnem sodišču Republike imenuje Maja Baškovič.

Glasujemo. 11 glasov za, nihče proti.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zaključujem to točko dnevnega reda in se gospodu Horvatu zahvaljujem za sodelovanje.

Prehajamo na C1. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER NA PREDLOG ZA IMENOVANJE DIREKTORJA JAVNE AGENCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO KONKURENCE, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada.

Del gradiva je objavljen na spletni strani Državnega zbora, obrazložen predlog Vlade pa ste članice in člani zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovani predal sistem UDIS.

K tej točki sem vabila Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, med nami pozdravljam državnega sekretarja Matevža Frangeža. Pozdravljeni!

Direktorja Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence imenuje Državni zbor na predlog Vlade. Minister, pristojen za varstvo konkurence, predlaga Vladi kandidata, ki ga izbere po izvedenem javnem natečaju. Direktor je imenovan za 5 let in je lahko ponovno imenovan največ enkrat po ponovno izvedenem javnem natečaju.

Državni zbor glasuje o predlaganem kandidatu za direktorja v 30 dneh po vložitvi predloga. Kandidat je imenovan, če zanj glasuje večina navzočih poslancev.

Vlada Državnemu zboru predlaga, da za direktorja Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence za dobo petih let imenuje Andreja Matvoza, ki mu mandat začne teči s 1. januarjem 2023. Vlada v predlogu navaja, da je bil javni natečaj izveden v skladu z zakonom o javnih uslužbencih. Izbrani kandidat se je izkazal za najbolj strokovno usposobljenega za razpisano uradniško delovno mesto.

Želi predstavnik ministrstva, gospod Frangež besedo?

Izvolite!

Predsednica, najlepša hvala za besedo.

Svet javne agencije je 22. julija 2022 v Uradnem listu in na spletni strani Zavoda za zaposlovanje objavil javni natečaj za zasedbo prostega delovnega mesta direktorja Agencije za varstvo konkurence, saj obstoječemu vršilcu dolžnosti direktorja z 31. 12. 2022 poteče njegov mandat.

Svet je prejel torej vloge in ocenil, da je kandidat Andrej Matvoz strokovno najustreznejši kandidat, saj je dosegel 25 od 28 možnih točk, medtem ko je drugi kandidat prejel skupaj 11,5 od skupaj 28 točk.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo je zato 26. oktobra izdal odločbo o izbiri, s katero je odločil, da se kot najprimernejši kandidat za zasedbo delovnega mesta direktorja Agencije za varstvo konkurence izbere Andrej Matvoz. Takšen predlog je Državnemu zboru nato posredovala tudi Vlada Republike Slovenije.

Kot veste, je Agencija za varstvo konkurence ključen organ, ki bdi nad pravilnim delovanjem trga, da ga ne izkrivljajo različne oblike distorzij, ampak da vse teče po pravilih notranjega trga, varovanja konkurence in s tem tudi posredno varovanja pravic in interesov potrošnikov.

Predlagamo Državnemu zboru in Mandatno-volilni komisiji Državnega zbora, da izbiro Vlade potrdi in sprejme.