Spoštovane članice in člani Komisije za nadzor javnih financ, spoštovana gospa državna sekretarka, gospa Saša Jazbec z ekipo, en lep dobro jutro!

Pričenjam s 4. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

In obveščam vas, da so zadržani oziroma da je zadržan gospod Jani Prednik.

Prav tako pa eno obvestilo o nadomeščanju, in sicer na seji kot nadomestni član Komisije za nadzor javnih financ prisostvuje gospod Tomaž Lah, ki nadomešča mag. Rastislava Vrečka.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije in ker v poslovniškem roku nisem prejel nobenih obvestil za spremembo dnevnega reda, je pač določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE POROČILO MINISTRSTVA ZA FINANCE O OPRAVLJENIH POSTOPKIH INŠPEKCIJSKEGA NADZORA NAD PORABO SREDSTEV V DRŽAVNEM PRORAČUNU V OBDOBJU OD 1. 1. DO 30. 6. 2022.

Gre za obravnavo poročila, ki ga je Vlada na podlagi Zakona o javnih financah pač pol letno posreduje Državnemu zboru. Poročilo za prvo polletje letošnjega leta, nam je pač Državnemu zboru Vlada posredovala 11. novembra. K tej točki smo povabili gospoda ministra Klemena Boštjančiča, ki se je opravičil, Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna in Ministrstvo za finance.

Besedo za uvodno predstavitev poročila Ministrstva za finance o opravljenih postopkih inšpekcijskega nadzora nad porabo sredstev državnega proračuna za prvo pol leta letošnjega leta. Sedaj dajem predstavnici Ministrstva za finance, gospe državni sekretarki.

Izvolite.

Dobro jutro. Spoštovani, najlepša hvala za besedo.

Pred vami je, kot rečeno, pol letno poročilo Ministrstva za finance o opravljenih postopkih inšpekcijskega nadzora nad porabo sredstev državnega proračuna v prvi polovici letošnjega leta. Torej poročilo je pripravil Urad za nadzor proračuna, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance in izvaja naloge proračunskega inšpekcijskega nadzora. Opravljanje nalog je organizirano v sektorju proračunske inšpekcije znotraj Urada za nadzor proračuna. V tem poročilu so prikazani podatki o vseh nadzorih, ki so bili izvedeni v prvem polletju letošnjega leta in priloženi so tudi zapisniki vseh že dokončanih pregledov. V bistvu je osnovna in najobsežnejša naloga proračunske inšpekcije inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb Zakona o javnih financah in pa tudi nekaterih drugih predpisov, ki urejajo poslovanje s sredstvi proračuna Republike Slovenije. Skladno ZJF proračunska inšpekcija izvaja nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, ki urejajo poslovanje s sredstvi državnega proračuna. S tem zagotavlja izvajanje nadzora nad več kot 10 milijardami proračunskih sredstev letno in nad več kot 800 neposrednimi in posrednimi proračunskimi uporabniki, ki prejemajo sredstva iz državnega proračuna. Pri tem je mogoče zanimivo to, da proračunska inšpekcija nima pristojnosti izvajanja inšpekcijskega nadzora nad sredstvi proračunov občin, se pravi, samo nad tistim delom, ki ga občine prejmejo iz državnega proračuna. Prav tako pa nima recimo pristojnosti, da bi preverjala oziroma inšpicirala porabo denarja v javnih zdravstvenih zavodih, zato ker te dobivajo denar iz zdravstvene blagajne. Seveda spet razen teh interventnih sredstev, ki so bila na podlagi covid zakonodaje v javne zdravstvene zavode transferirana iz državnega proračuna.

Torej, za leto 2022 je bilo načrtovanih 60 inšpekcijskih nadzorov. Od tega 45 rednih in 15 nadzorov na podlagi prijav, pobud in drugih vlog. V prvem polletju so izvajali 30 nadzorov, od tega 27 rednih in pa tri na podlagi prijav in pa še dodatno 45 izrednih na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih v povezavi z Odlokom o začasnih ukrepih za zmanjševanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom covid. Ti niso bili načrtovani v letnem načrtu dela, ampak so bili dodani med letom glede na usmeritve inšpekcijskega sveta Ministrstva za javno upravo. Če povem po domače so šli inšpektorji pogledat v razne firme, ki so dobile denar za nakup teh testov za testiranje zaposlenih.

V obravnavanem obdobju je inšpekcija z izdajo zapisnika zaključila 13 inšpekcijskih nadzorov, od tega jih je bilo 5 izvedenih pri posrednih proračunskih uporabnikih, 8 pa pri drugih prejemnikih sredstev državnega proračuna. V nadzorih je proračunska inšpekcija zajela za skupno 137 milijonov proračunskih sredstev. Nepravilnost oziroma pomanjkljivost je bila ugotovljena v pri enem uporabniku in ta je bila odpravljena že v času nadzora. V zvezi s to nepravilnostjo je bil sprejet ukrep in sicer šlo je za nenamensko ali negospodarno porabo sredstev, ta proračunski uporabnik je pa v času nadzora že predložil dokazilo o realizaciji predloga ukrepa, iz katerega je razvidno, da je sledil predlogu proračunske inšpektorice.

V obdobju, ki ga obravnava poročilo, proračunska inšpekcija ni ugotovila dejanj, ki bi bila opredeljena kot prekršek po zakonu o javnih financah, in prav tako ni ugotovila ravnanj, ki bi imela znake kaznivih dejanj.

Kot rečeno, so proračunski inšpektorji izvedli 45 izrednih inšpekcijskih ukrepov v občinah, šolah, domovih za upokojence in drugih javnih zavodih glede, torej na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih, in ugotovljena je bila ena nepravilnost v zvezi z nepravilnim nošenjem zaščitne maske in kršitelju je bilo izrečeno opozorilo, na podlagi katerega je bila kršitev odpravljena.

Toliko za uvod. Glede na to, da gre za številne torej in različne uporabnike, proračunske uporabnike, smo vam s kolegicami na voljo za morebitna dodatna vprašanja.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Želi še kdo od vaju besedo? Ne.

Odpiram razpravo med poslankami in poslanci.

Če želi kdo besedo?

Izvolite!

Izvolite, Monika Pekošak.

Hvala lepa.

Lep pozdrav vsem!

Jaz imam samo eno vprašanje, in sicer, zakaj proračunska inšpekcija nima nadzora nad občinami, nad proračunom občin? Kje je tukaj potem smisel, da lahko vse živo pogledajo, to pa ravno ne smejo. In tam se prav veliko stvari verjetno obrača, ko bi ljudje radi vedeli ali je transparentna poraba ali ni. To je moje vprašanje.

Hvala vam.

Gospa državna sekretarka.

Torej, proračunska inšpekcija lahko opravlja svoje delo samo v skladu s pravnimi podlagami. In glede na pravne podlage lahko proračunska inšpekcija nadzira samo tisti del sredstev, ki jih posamezni uporabniki dobijo iz, kot transfer iz državnega proračuna. Zato sem tudi že v uvodu omenila, da recimo in v občine, ki imajo v bistvu svoje vire, in tudi ta odstopljen del dohodnine se ne šteje kot transfer iz proračuna, tako da, ta, tako da v bistvu za občine so inšpekcijski nadzori, pač lahko jih lahko opravljajo pač kakšni drugi oziroma lahko revizije opravlja Računsko sodišče kot vrhovni, torej kot vrhovni, kaj naj rečem, revizijski organ v državi, tako da, kot rečeno, za ta del sredstev, ki so transferirana iz državnega proračuna, to so bila do zdaj večinoma EU sredstva, zdaj po tej novi zakonodaji, COVID zakonodaji so bili ti transferji tudi na podlagi teh protikoronskih paketov lahko gledajo tudi ta te transfere, medtem ko bi bilo treba za neko drugačno, drugačno ureditev spremeniti pravne podlage.

Bi pa verjetno jaz iskala razlog tukaj v tem, da je proračunska inšpekcija del Urada za nadzor proračuna, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance. Se pravi, gre za en del izvršilne veje oblasti, centralno raven države, medtem ko so pač občine po Ustavi avtonomne, imajo in so pač ločene od tega dela, zato v bistvu se tu ne zdi primerno, da bi hodila pač Vlada s svojimi organi gledati kaj občine počnejo.

Kot rečeno, taka je trenutna ureditev in zato se tega, zato se to izvaja na takšen način.

Najlepša hvala za vaš odgovor. Ampak vprašanje je zelo na mestu, zaradi tega, ker, a veste, tudi na podlagi zakonodaje letno sprejemanja glavarine občine prejemajo v bistvu državni denar, se pravi, mi sprejemamo s proračunom, s proračunskimi postavkami tudi glavarino, ki je namenjena potem kot denar občinam. Se pravi, država ta denar da občinam, ne more pa izvajati inšpekcijskega nadzora, kaj je bilo prvotno vprašanje, zato je malce čudno, ampak verjamem, da ta praksa velja že v bistvu 30 let.

Izvolite, gospa Pekošak.

Ker Računsko sodišče, tudi, če pregleda, nima pristojnosti za kar kakršenkoli ukrep, ker inšpekcija ga pa ima. In bi bilo to treba urediti, da je eno tako veliko področje, kot so občine, v resnici nepokrito in ljudje marsikaj vedo, pa v bistvu nihče ne more nadzorovati oziroma če se nadzoruje, se nič ne zgodi, ne. To je pač pomislek.

Imate še kakšen odgovor na to? Ali bolj komentar?

Mogoče, ko ste govoril o glavarini, glavarini, ste imeli v mislih povprečnino, ampak povprečnina se ne v bistvu prenaša občinam kot transfer, ampak je del dohodnine, za katerega se občine dogovorijo, jim je v bistvu odstopljen vir. Tako da, tehnično gledano v bistvu zgolj tehnično, ne gre za transfer iz državnega proračuna.

Lahko se strinjam z vami, da pač morda ni vzpostavljen ustrezen inšpekcijski nadzor nad delovanjem občin, ampak kot rečeno, jaz tukaj, tudi, ko bomo zdaj šli v spremembo Zakona o javnih financah, se pravi, bodo odprte pravne podlage, kjer bi se dalo to urediti, ampak jaz mislim, da je to eno dosti pomembno vprašanje, kako to pravilno urediti, da ne bomo pač kršili s tem, da bi pač poslali napačen organ v občine. Tako da tu je treba biti zelo previden, kako bomo te stvari uredili.

Hvala.