Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 28. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščena sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Aleksander Reberšek, Ferenc Horváth, Iva Dimic, mag. Janez Žakelj odsoten od 16. ure dalje, mag. Matej Tonin odsoten od 16. ure dalje, Andrej Hoivik, dr. Anže Logar, Eva Irgl, Franc Breznik, Gašper Ovnik, Janez Janša, Jelka Godec, Lena Grgurevič, Lenart Žavbi odsoten od 10. ure do 11.30, mag. Alma Intihar, mag. Dean Premik odsoten od 10. do 13. ure, mag. Urška Klakočar Zupančič odsotna od 10. do 12. ure, Martin Marzidovšek, Mojca Šetinc Pašek odsotna od 10. ure do 11.30, Franci Kepa odsoten od 10. do 12.30, Nataša Sukič odsotna do 15.30.

Na sejo so bili vabljeni predstavniki Državnega sveta k 3. točki dnevnega reda ter predstavniki Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Vse prisotne prav lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 28. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 7. decembra, 2022, s sklicem seje.

O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik točke z dnevnega reda seje ali za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli, zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 63 poslank in poslancev, za je glasovalo 63, proti nihče.

(Za je glasovalo 63.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 28. izredne seje zbora določen.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI.

Državni svet je na 33. izredni seji, 5. decembra 2022 zahteval, da Državni zbor na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije pred razglasitvijo ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini.

Za obrazložitev zahteve dajem besedo predstavniku Državnega sveta, mag. Marku Zidanšku.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana podpredsednica Državnega zbora.

Hvala lepa tudi za prijaznost, da ste obrnili točke dnevnega reda, da lahko zdaj predstavim predlog odložilnega veta, ki ga je vložil Državni svet.

Najprej dovolite, da, verjamem, da ste si pisni predlog prebrali. Jaz bom se danes osredotočil na povzetke te zahteve, ki jo, ki smo jo vložili in seveda, da, bom rekel, vzamemo dosti manj časa, predvsem pa, da smo čisto jasni in pa konkretni. Po naši oceni ta sprememba oziroma novela pomeni zmanjšanje neto plač zaposlenim v državi Slovenije. Gre nekako, če sem si dobro izračunal vse, kar je v bistvu nad tisoč 333 približno bruto plače.

Ne drži trditev državnega sekretarja gospoda Tilna Božiča, da bi naj, izrečeno seveda na Odboru za finance, da naj bi kljub spremembi primerjalno za leto med 2022 in 2023 isto bruto plačo bila do petkratnika plače bila neto višja, to je, bom rekel, zelo napačna in zavajajoča trditev.

Dejstvo je, da živimo v izredno zahtevnih časih, da se soočamo s krizo na krizo, da bo leto 2023 izredno zahtevno, in zato menimo, da je ponovno treba premisliti ali pustimo ljudem možnost večjih neto dohodkov v leto 2023.

Po drugi strani imamo seveda zvišanja davka iz oddajanja premoženja v najem. Večinoma med nami smo mogoče tisti srečneži, ki imamo svoje lastne nepremičnine, tisti, ki so pa, bom rekel, spodnji srednji sloj ali pa tisti, ki so še bolj odvisni od, bom rekel, neke skupne solidarnosti, pa s to spremembo tvegamo, da se bodo najemnine povišale, kar pomeni, da bomo dejansko dodatno obremenili tiste, ki imajo nižje osebne dohodke, pa ne govorim o minimalni plači, da ne bom narobe razumljen, ampak govorim tudi o tem, da v tej državi že počasi pozabljamo na srednji sloj.

Na tretji strani prinaša spremembe na področju obdavčitve dohodkov iz kmetijske dejavnosti. Tukaj obdavčuje subvencije pri kmetijah, ki imajo težje pogoje kmetovanja. Zdi se pa se nam »nefer« do tega področja naših sodržavljank in sodržavljanov, in seveda zaostruje pogoje tudi za dopolnilno dejavnost na kmetijah, ki prinašajo možnost preživetja tudi družinskim članom, ohranjanje kmetij in seveda poseljenost in ne zaraščanje našega podeželja.

Moram še izraziti pred vami to presenečenje, ki sem ga doživel na Odboru za finance, ko je predstavnica Zakonodajno-pravne službe jasno povedala, da je ta novela zakona ustavno sporna, da ni bila upoštevane tudi pripombe, bom rekel, lastne Zakonodajno-pravne službe pri sprejemanju zakonodaje, da se je izredno hitelo.

Predlagam, da zadevo se ponovno premisli, in da se v okviru celovite davčne reforme, ki je napovedana, zadeve primerno tudi ustavno pravno pravilno uredijo.

Zato vas naprošam, da v skladu s svojo vestjo danes, ker Vlada sicer ni želela razumeti argumente, ponovno premislite in Predlog zakona zavrnete.

Hvala lepa.

Zahtevo je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance.

Za predstavitev mnenja odbora dajem besedo predsednici gospe Andreji Kert.

Izvolite!

Hvala lepa, gospa predsedujoča.

Gospod državni sekretar iz ministrstva, spoštovani kolegi, kolegice in ostali prisotni!

Odbor za finance je na 12. njuni seji, 7. 12. 2022, kot matično delovno telo obravnaval Zahtevo Državnega sveta, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila Vlada, in ga je Državni zbor sprejel na 27. izredni seji, 28. 11. 2022.

V uvodni dopolnilni obrazložitvi je predstavnik Državnega sveta opozoril na ključne pomisleke, zaradi katerih je Državni svet vložil zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini. Pri tem je ob zaostreni gospodarski situaciji izpostavil spremembe iz zakona na področju davčnih olajšav in sistema normiranih odhodkov ter spremembe pri dohodkih iz oddajanja nepremičnin v najem. Prav tako je opozoril na spremembe na področju obdavčitve plačil kmetov zaradi težjih pridelovalnih pogojev in spremembe, ki se nanašajo na normirane odhodke v primerih nosilcev dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Državni sekretar Ministrstva za finance je podal obširna pojasnila na ključne pomisleke iz zahteve. V luči zaostrenih gospodarskih razmer in pomislekov glede dodatnih davčnih sprememb v negotovih časih je izpostavil številne ukrepe Vlade, ki naslavljajo problematiko vsesplošne draginje ter so namenjene različnim ciljnim skupinam, tako kmetom kot gospodarstvu in najbolj ranljivim skupinam prebivalcev. Ponovno je opozoril na zlorabo sistema normiranih odhodkov ter pojasnil posledice nesprejetja zakona s 1. 1. 2023.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je uvodoma izpostavila, da je služba v pisnem mnenju o predlogu zakona opozorila na nekatere ustavne spornosti posameznih rešitev predloga zakona, ki glede ukinitve postopnega dviga splošne davčne olajšave sovpadajo z navedbo Državnega sveta v zahtevi. Ob tem je povedala, da v zakonodajnem postopku mnenje službe ni bilo upoštevano. Glede ostalih navedb Državnega sveta pa je predstavnica povedala, da so vsebinske in nepravne narave ter kot take presegajo zakonsko in poslovniško določen okvir nalog službe, zato se do teh ni opredelila.

V razpravi so članice in člani odbora predstavili svoje stališče glede zahteve. Na eni strani je bila izražena podpora zahtevi zaradi ustavno spornih rešitev iz zakona ter zaostrenih gospodarskih razmer ob njegovi uveljavitvi. Prav tako so bili ponovno izpostavljeni ključni pomisleki iz zahteve. Ob tem je bilo glede rešitev iz zakona opozorjeno tudi na pomanjkanje soglasja med deležniki ter na prehitro sprejemanje sprememb davčne zakonodaje. Na drugi strani pa so bili nekateri člani članice mnenja, da je zakon ustrezen. Ob tem so v razpravi odgovorili na izražena nasprotovanja in ključne pomisleke iz zahteve ter poudarili, da gre za začasne zakonodajne rešitve na področju dohodnine, ki jih bo sledila bolj celostno oblikovana zakonodaja na tem področju.

Državni sekretar Ministrstva za finance je tekom razprave obširneje pojasnil ključne pomisleke iz razprave. Prav tako je dodatna pojasnila glede razumevanja svoje predstavitve podal predstavnik Državnega sveta.

Po opravljeni razpravi je odbor z večino glasov vseh članov sprejel naslednje mnenje: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini je ustrezen.

Hvala lepa. Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade, in sicer državnemu sekretarju na Ministrstvu za finance, gospodu Tilnu Božiču. Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in seveda tudi vsi ostali!

Zakon o dohodnini, ki je pred vami oziroma ta novela spada v sveženj ukrepov, ki jih je pripravila Vlada. Ti ukrepi so raznovrstni. Eni izmed največjih obsegajo predvsem regulacijo cen energentov za ogrevanje oziroma pogonskih goriv, pa tudi elektrike za drobno gospodarstvo in za prebivalstvo. Potem so tukaj tudi ukrepi, ki so bili vezani na znižanje DDV, nizke trošarine, odpoved nekaterim dajatvam, kot so za učinkovito rabo energije, obnovljive vire energije, CO2 in tako naprej. Vzpostavljena je bila za prihodnje leto tudi posebna shema za kmete, da bodo lahko do goriva prišli po nižjih cenah in obdelovali vse te svoje površine. Tudi nekateri drugi ukrepi, interventni so bili v obliki subvencij že pripeljani na mizo, da naslovijo vprašanje draginje in tudi nekaterih zaostrenih razmer, ki jih prinaša današnji čas. Tukaj velja tudi omeniti, da so bili ti ukrepi zasnovani predvsem ciljano, se pravi, tudi, če pogledamo tiste, ki se tičejo podvojitve otroškega dodatka za tri mesece, draginjskega dodatka, dodatka tistega, ki je predviden pri pokojninah in tako naprej. Dohodnina v tem delu ni izjema, se pravi, deluje ciljano, namensko, zaradi tega, da se naslovi tiste zadeve, ki so v tem trenutku najbolj akutne. Ne glede na vse bo, če pogledamo neko plačo, ki je bila izplačana v letošnjem letu in bi isto plačo izplačali v naslednjem letu, kljub noveli bo veljalo, da do petkratnika povprečne plače bo neto dohodek s tem v zvezi nižji, neto dohodek s tem v zvezi višji. Je pa res, se pravi, naslednja reč, da se je Vlada odločila odpovedati nekoliko manj sredstev, kot je predvidevala dinamika prejšnjih rešitev. To pa, kot rečeno, iz tega razloga, ker bi radi ukrepe postavili bolj ciljno. Tu naj potem tudi še omenim področje, se pravi težjih pridelovalnih pogojev. Drži, da s tem v zvezi je bilo predvideno, da se OMD plačila v polovici vključijo v davčno osnovo, v preteklosti se niso. Je pa tudi res, da se je v preteklosti izračun oziroma ekonomski račun, na podlagi katerega se ugotavlja katastrski dohodek kmetov prilagodil na način, da se te težje pogoje v obliki stroškov celo v celoti prizna v ekonomskem izračunu, kar pomeni, da bi v primeru polne oprostitve prišlo do več kot dvakratnega vštevanja.

Nadalje naj omenim, da ta novela predvideva tudi prehod na novo evropsko perspektivo. V kolikor, se pravi, do uveljavitve ne pride, pomeni, da bo za kmete to pomenilo v prihodnjem letu preko 100 milijonov evrov subvencij, ki so bile do sedaj neobdavčene, sedaj bi pa v celoti prešle v davčno osnovo. Prav tako ta novela predvideva nekatere rešitve za mlade prevzemnike kmetij, da se bo, se pravi, izplačilo dedičev štelo kot investicija, saj vendarle s tem pridobijo njive, pridobijo kmetijo. Od tu naprej tudi nekatere naslavljanje nekaterih okoliščin vezanih na podnebne spremembe. Tukaj mislim predvsem na to, da tiste subvencije, ki so namenjene pri kmetih za sklepanje zavarovanj ne bodo več predmet obdavčitve. Nadalje naj omenim tudi naslavljanja ranljivih skupin, kjer se je cenzus, vsaj po tej noveli predviden za koriščenje povečanja splošne olajšave dvignil na 16 tisoč evrov. V kolikor tega ne bi bilo bi se dvignil zgolj na 15 tisoč evrov. Prav tako naj omenim vpeljavo olajšave za mlade, ki je bila tudi tekom opozicijskega amandmaja na odboru spremenjena iz tisoč na tisoč 300 evrov letno.

Nenazadnje naj omenim tudi to, da dinamika, ki je bila predvidena na področju dohodnine za naslednja štiri leta, bi pomenila, se pravi, postopno dvigovanje izpada iz 200 na 400, 600 in nenazadnje na 800 milijonov evrov. Kar pa to pomeni za lokalne oblasti, je predvsem to, da se 54 odstotkov dohodnine namenja za delovanje občin. Zmanjševanje tega vira bi lahko znatno poseglo v delovanje, njihovo samobitnost in vse tiste storitve, ki jih našim državljankam in državljanom tudi zagotavljajo.

Naj povem tudi, da bi si želeli, da bi bil davčni sistem kar se da pregleden in predvidljiv, zato je ključnega pomena, da še pred koncem leta seveda je ta zakon objavljen v Uradnem listu, da bomo vsi vedeli kaj nas čaka, da se tudi zavezanci, pa tudi nenazadnje finančna uprava pripravijo na izvajanje tega zakona. Vlada meni, da ni podanih argumentiranih razlogov, da se Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini EPA 302-9 ob ponovnem glasovanju ne bi ponovno podprlo.

Hvala.

Hvala.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Kot prva ima besedo Poslanska skupina Svoboda.

Izvolite, kolegica Andreja Kert.

Hvala lepa, še enkrat, za besedo. Spoštovani!

Dovolite, da ponovno pojasnimo zakaj spreminjamo dohodninsko ureditev. Da bomo vložili dohodninsko novelo, ni bila nobena skrivnost, saj smo že v koalicijsko pogodbo zapisali, da bomo posegli v višino splošne dohodninske olajšave. S pričo naše transparentnosti nam je opozicija vmes postavljala določene proceduralne ovire, a smo vseeno tik pred ciljem. Na začetku je potrebno poudariti, da smo se s pričo draginjske krize v koaliciji vseeno odločili, da dvignemo splošno olajšavo na 5 tisoč evrov in dodatno splošno na 16 tisoč evrov, s čimer bomo zaščitili najranljivejše.

Zakaj sploh spreminjamo dohodninsko novelo prejšnje Janševe vlade? Predvsem, zaradi njenih uničujočih posledic za javne finance. Fiskalni svet je namreč v svoji analizi ocenil, da bi bil zaradi postopnega dviga splošne olajšave v letu 2025 proračun prikrajšan za 726 milijonov evrov. Gre za vrtoglav minus za javne finance, še slabše pa je to, da prejšnja koalicija hkrati ni sprejela praktično nobenega ukrepa, ki bi na prihodkovni strani tak javnofinančni izpad nadomestil. Da so načrtovani popravki davčne zakonodaje tvegani je Janševo vlado nedvoumno opozoril tudi Bruselj. Davčna reforma lahko obremeni vzdržno in vključujoče okrevanje, so zapisali v oceni proračunskih načrtov Slovenije za leto 2022. Hkrati je Združenje mestnih občin Slovenije ob obravnavi zakona opozarjal, da naj bi znižanje sredstev iz naslova dohodnine ogrozilo ne le investicije, temveč tudi izvajanje javnih storitev na lokalni ravni. Spomnimo, občinam pripada 54 odstotkov dohodnine za predpreteklo leto.

Tekom obravnave smo na koncu pri ureditvi normirancev prisluhnili različnim argumentom vpletenih deležnikov in celo opoziciji ter dvignili mejo najprej na 35 tisoč, po tem tehtnem premisleku pa še podprli amandma za dvig na 50 tisoč.

Kar se tiče kmetijstva, se v oprostitev po novem uvrščajo tudi podpore za subvencioniranje zavarovalnih premij, s čimer se v luči vedno bolj izraženih podnebnih sprememb podpira prizadevanja za večji obseg teh zavarovanj.

Naj omenim še to, če ta zakon ne bi bil sprejet, se bo obdavčitev po splošnih pravilih zaradi neuskladitve z novimi evropskimi kmetijskimi ukrepi všteval celotni znesek kmetijskih subvencij, kar pomeni, da bi se po nespremenjenem trenutno veljavnem zakonu v davčno osnovo in s tem v obdavčitev vštevalo več kot 100 milijonov evrov subvencij namenjenih kmetom. Skladno z obljubami smo dohodninsko razbremenili tudi mlajšo generacijo, najprej na 1000 kasneje na 1300 evrov, nazaj zvišali obdavčitev v najvišjem razredu in dvignili cenzus za dodatno splošno olajšavo s trenutnih približno 13 tisoč 700 evrov na 16 tisoč evrov, kar je pomembno za najbolj ranljivo skupino davčnih zavezancev.

V bližnji prihodnosti nas čaka še obsežnejša davčna reforma, da bi bila dohodninska ureditev pravičnejša, smotrnejša in v skladu z javno finančno sliko v naši državi.

V sled vsega tega naštetega bomo v Poslanski skupini Svobodi predlog zakona ponovno soglasno podprli.

Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo kolegica Suzana Lep Šimenko. Izvolite.

Najlepša hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovane poslanke, poslanci in ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Letna inflacija se giblje med 10 % in 11 %. gospodarska rast pada, k čemur znatno pripomore tudi manjša potrošnja gospodinjstev. Napovedi za naslednje leto so zaskrbljujoče. Po napovedih se bo gospodarska rast Slovenije gibala med 0,5 %, to je napoved OECD, do 1,4 %, to je napoved Umarja. Naša največja gospodarska partnerica Nemčija drsi v recesij. Kljub rekordnim odhodkom v proračunu za leto 2023, in sicer v višini 16,7 milijarde evrov, se za pomoč državljanom v boju proti draginji namenja izjemno malo Zato je seveda izjemno težko razumeti zakaj želite spremeniti spomladi sprejet Zakon o dohodnini, zakon, ki bi v letu 2025 vsem zaposlenim prinesel eno neto plačo zraven.

V Slovenski demokratski stranki razumemo in pozdravljamo odločitev Državnega sveta, da se o tem naredi ponoven razmislek in ponovno izvede glasovanje o predlaganem vladnem zakonu.

Predlog zakona, ki ga je pripravila Vlada Roberta Goloba, namreč znižuje splošno olajšavo prihodnje leto iz 5500 na 5000 evrov ter splošno olajšavo določa pri tem znesku tudi v prihodnje, kar pomeni, da predlog zakona znižuje splošno olajšavo iz 7500 na 5 tisoč evrov, kar se nam v Slovenski demokratski stranki zdi glede na trenutne razmere in vsesplošno draginjo nesprejemljivo. Prav tako se splošna olajšava kot dohodninski razredi ne bodo usklajevali z inflacijo oziroma koeficientom rasti cen, kar je ob 10 do 11 odstotni inflaciji seveda izredno težko razumeti.

Hkrati se s spremembo splošne davčne olajšave spreminja trenutni sistem normirancev, ki se jim kljub manjšim popravkom še vedno postavlja v slabši položaj. Dodatno se s predlogom zakona nerazumno povečuje tudi obremenitev za slovenske kmete, ki kmetujejo na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje in so pogosti glavni razlog, da se slovensko podeželje ohranja za naše zanamce, da se ohranja slovenska krajina ter prav tako pomembno prispeva k prehranski varnosti Republike Slovenije.

Dodatno se viša dohodnina od dohodka iz oddajanja v najem iz trenutnih 15 na 25 odstotkov, kar bo strošek zagotovo preneslo na najemojemalce.

Visoka obremenitev dohodka iz dela je problematična iz dveh vidikov, zaposleni dobi nižji neto dohodek, kar posledično poslabšuje mednarodno konkurenčnost podjetij, ki vedno težje dobijo zaposlene z višjo dodano vrednostjo, posredno pa seveda tudi vpliva na gospodarsko moč države. Drugi vidik pa je močno povišano tveganje za naraščanje sive ekonomije.

Koalicija strank Svoboda, SD in Levica je očitno mnenja, da bo država z denarjem, ki bi sicer ostal vsem zaposlenim zaradi višjih neto plač, ravnala bolje in gospodarjenje, s čimer pa se v Slovenski demokratski stranki ne moremo strinjati. Mandati preteklih levih vlad namreč kažejo na negospodarno ravnanje z davkoplačevalskim denarjem in usmerjanje v projekte, ki za širšo slovensko družbo in sam razvoj Slovenije nima nobene dodane vrednosti. Ker z Zakonom o dohodnini Vlada Roberta Goloba niža plače in v slabši položaj postavlja vse državljanke in državljane Slovenije, seveda razumemo veto, ki ga je na zakon izglasoval Državni svet.

V Slovenski demokratski stranki se vseskozi zavzemamo za razbremenitev in znižanje obdavčitve plač, saj zagovarjamo stališče, da se delo mora izplačati. Še posebej v trenutni situaciji ob vsesplošni draginji in padcu gospodarske aktivnosti, je nižanje plač zaradi znižane splošne olajšave seveda nesprejemljivo.

Pri ponovnem glasovanju bomo tako v Slovenski demokratski stranki enotno glasovali proti.

Hvala lepa.