5. redna seja

Državni zbor

14. 12. 2022

Transkript seje

Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 5. sejo Državnega zbora, ki sem jo sklicala na podlagi prvega odstavka 67. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 5. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 7. decembra, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejela, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Ker zdaj prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav in odločamo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 76.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 5. seje Državnega zbora določen.

Najprej bomo obravnavali obvestilo predsednika Vlade o odstopu mag. Tatjane Bobnar s funkcije ministrice za notranje zadeve. Predsednik Vlade dr. Robert Golob je v ponedeljek, 12. decembra, Državni zbor obvestil, da je mag. Tatjana Bobnar odstopila s funkcije ministrice za notranje zadeve in da bo funkcijo ministra za notranje zadeve začasno opravljala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.

Zdaj za obrazložitev odstopa dajem besedo ministrici mag. Tatjani Bobnar.

Prosim.

Tatjana Bobnar

Pozdravljeni ministrski zbor, predsednik Vlade, poslanke in poslanci!

Pred šestimi meseci sem v tej dvorani zaprisegla, da bom spoštovala ustavo in pravni red ter ravnala skladno s svojo vestjo in v dobrobit prebivalcev Republike Slovenije. Tako sem skupaj s svojo ekipo tudi delovala sleherni dan v zadnjih šestih mesecih, z iskreno željo upravičiti zaupanje javnosti v delo našega resorja. Veliko projektov smo izpeljali. Morda se vam vsi niso zdeli enako pomembni kot nam, a vem, da so jih opazili in cenili ljudje ter kritična javnost. Za vsakega od njih sem neskončno hvaležna, saj me opominjajo, da je ta moja pot imela smisel. Moje vrednote in načela so vseskozi isti in tudi v zadnjem mesecu se niso spremenili.

Na tem mestu bi poudarila, da za največji dosežek štejem, da se je resor notranjih zadev odprl javnosti, povabil k sodelovanju civilno družbo, da skupaj snujemo politike, dobre za vse, brez izključevanja, z upoštevanjem tudi tistih, ki so družbeno izključeni in ranljivi in katerih glasovi se v družbi navadno ne slišijo.

Zadnje volitve sem razumela kot poziv volivcev k drugačni politiki, vključujoči, dejansko demokratični. Politiki dialoga, ne oblastne arogance. Politiki transparentnosti, ne pa zakulisnih interesnih dogovarjanj. Ko sem nastopila položaj ministrice, je bilo moje prvo dejanje, da sem umaknila soglasje za tožbe, vložene zaradi povračila stroškov za delo policije na protestih. Podala sem nove usmeritve policiji o delu na protestih, ki sledijo standardom ustavnega varovanja svobode zbiranja ter izražanja. Odredila sem strokovni nadzor nad delom policije v času protestov, največji v zgodovini Ministrstva za notranje zadeve. Ugotovitve smo posredovali javnosti in pristojnim, ki lahko ugotavljajo odgovornost posameznikov. V konkretne prekrškovne postopke se kot ministrica ne morem vpletati in se nisem, to je izven moje pristojnosti, in tako je v demokratični družbi edino prav, zagotovo pa bodo sodišča korektno pretehtala okoliščine konkretnih primerov in dokončno povedala, kakšno je ustavno pravilno delovanje oblastnih organov pri množičnih mirnih protestih.

Začeli smo odstranjevati ograjo na meji, ki je grobo posegala v življenja obmejnih prebivalcev. Ko bi le to spodbudilo ljudi, da stopimo skupaj in delujemo izključno v javno dobro ter začnemo graditi družbo brez izključevanja.

Moj mandat se danes zaključuje. Vsem, ki ste mi v tem času stali ob strani in bili v pomoč, se iskreno zahvaljujem in vam želim vse dobro, predvsem pa želim vso srečo naši Sloveniji. Tistim, ki mi zamerite, da sem izpostavila določene nepravilnosti, pa naj odgovorim z mislijo sodnika Falconeja: »Tisti, ki molčijo in hodijo s sklonjeno glavo, umrejo vsakič. Tisti, ki govori na glas in hodi z dvignjeno glavo, umre samo enkrat.«

Hvala lepa in srečno.

Hvala lepa ministrici za obrazložitev.

V zvezi s tem Državni zbor na podlagi 115. člena Ustave Republike Slovenije ugotavlja, da je mag. Tatjani Bobnar prenehala funkcija ministrice za notranje zadeve.

Na podlagi obvestila predsednika Vlade dr. Roberta Goloba in v skladu z drugim odstavkom 234. člena Poslovnika Državnega zbora bo funkcijo ministra za notranje zadeve začasno opravljala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.

Čeprav je ni več, je že odšla, se mag. Tatjani Bobnar zahvaljujem za sodelovanje in ji želim vse najboljše pri nadaljnjem delu.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 28 poslanskih vprašanj.

Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslank in poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute. Predsednik Vlade, ministrica in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja, zato poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa ne sme trajati več kot tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in brez obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu mora predsednik Vlade, ministrica ali minister v tridesetih dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili naslednje ministrice in ministri: Tanja Fajon, ministrica za zunanje zadeve, Matjaž Han, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Uroš Bržan, minister za okolje in prostor, dr. Emilija Stojmenova Duh, ministrica brez resorja, pristojna za digitalno preobrazbo, Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ter dr. Igor Papič, minister za izobraževanje, znanost in šport.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno. / oglašanje iz dvorane/ Oprostite, ali je postopkovno? Ja.

Izvolite, gospa Godec, postopkovno.

Najlepša hvala.

Moj postopkovni predlog se nanaša na peto poglavje tretje točke Poslovnika Razmerja državnega zbora do vlade, 0in sicer na 249. člen, kjer piše: »Vlada ali minister ali generalni sekretar vlade na pisno poslansko vprašanje ali pobudo odgovori pisno v 30 dneh po prejemu vprašanja oziroma pobude.«

Danes tik pred sejo smo dobili pregled neodgovorjenih pisnih poslanskih vprašanj in poslanskih pobud v poslovniškem roku in jaz moram reči, kar sem že večkrat opozorila tudi na kolegiju, glede na to, da je danes tukaj predsednik Vlade in celotna vlada, opozarjam na to, da so določena vprašanja, na katera še vedno nimamo odgovor in je ta 30-dnevni, ki ga določa 249. člen, prekoračen. Gre za šest vprašanj, eno Vladi in pa štiri vprašanja ministru za obrambo in eno ministru za delo. Odgovori na ta pisna poslanska vprašanja bi morala priti 21. 11., torej prejšnji mesec, zamuja za trideset dni. Dotaknila se bom pa samo mojega poslanskega vprašanja Vladi, ki sem ga postavila 8. 9. 2022 in bi odgovor moral priti že 10. 10. Gre namreč za vprašanje Vladi, če mi lahko posredujejo – jaz mislim, da to sploh ni nobeno težko vprašanje, gre za čisto evidenco – [seznam] vseh obiskov pri predsedniku Vlade, v kabinetu in pri sekretarjih in drugih zaposlenih, torej v kabinetu predsednika Vlade od 2. junija do danes, in enako tudi za vsa ministrstva ter lobistične stike. Jaz ne vidim tukaj nekih velikih zadržkov, da na to odgovorite, ne pa da se tukaj zamuja že dva meseca.

Jaz bi prosila, predsednica, da se vlado opozori, da 249. člen določa 30-dnevni rok. Torej, še enkrat. Moje pisno poslansko vprašanje, gospod predsednik Vlade in vlada, je statistično, razen če so seveda kabinet predsednika Vlade in predsednika Vlade obiskovali ljudje, ki potem svetujejo glede raznoraznih varnostnih zadev, kako se morajo tudi pisarne menjavati in tako naprej. Če je seveda to problem, potem je težko odgovoriti in se pač zadeve ne odgovorijo. Drugače pa Ministrstvo za obrambo tudi vprašanja, ki se tičejo vojaške opreme, donacij Ukrajini in tako naprej, jaz mislim, da je prav, da se na to odgovori.

Torej, predsednica, prosim glede na Poslovnik, da se vlado opozori in da odgovorijo na ta vprašanja oziroma da ne zaznamujejo teh rokov. Hvala.

Hvala lepa. Poslovnik določa 30-dnevni rok za odgovor na poslansko vprašanje. S strani predsednice Državnega zbora je bila vlada že dvakrat opozorjena, naj odgovarja v poslovniškem roku. In ker imamo zdaj vlado, precejšen del vlade tukaj, še enkrat opozarjam na rok 30 dni za odgovor na poslansko vprašanje. Vljudno prosim vse, zdaj ste to slišali, da se tega roka v bodoče tudi držite.

Izvolite, gospod Horvat, postopkovno.

Hvala lepa za besedo. Spoštovana gospa predsednica, spoštovani predsednik Vlade, ministrski zbor, drage kolegice in kolegi!

Moj postopkovni predlog je, spoštovana gospa predsednica Državnega zbora, naslednji. Predlagam in prosim, da zagotovite boljšo udeležbo ministric in ministrov na redni seji Državnega zbora, in sicer pri točki Vprašanja poslank in poslancev. Namreč mi v Novi Sloveniji ostro protestiramo, ostro protestiramo, da članice vlade dr. Emilije Stojmenove Duh niti enkrat še ni bilo pri točki Vprašanja poslank in poslancev. To je ignorantski odnos članice vlade, kot je jaz ne pomnim. In verjamem, gospa predsednica, da boste tudi to uredili kot prejšnji predlog in da bo po novem letu boljše. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Seveda osebno sama tega ne morem zagotoviti, mislim pa, da ste slišali člani vlade, podpiram ta predlog, da se člani vlade v bodoče rednih sej pri točkah poslanskih vprašanj seje udeležujejo, tako kot se tudi poslanke in poslanci udeležujejo sej. In zato v bodoče resnično prosim, da se tega držite oziroma si v čim večji meri druge obveznosti prerazporedite in da ste na redni seji takrat, ko imamo poslanska vprašanja, prisotni.

Zdaj pa prehajamo na postavitev poslanskih vprašanj, in sicer na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade dr. Robert Golob. Poslanska vprašanja mu bodo postavili v naslednjem vrstnem redu dr. Vida Čadonič Špelič iz Nove Slovenije, Žan Mahnič SDS, Iva Dimic iz Nove Slovenije, dr. Martin Premk iz Poslanske skupine Svoboda.

Prosim poslanko dr. Vido Čadonič Špelič, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade.

Izvolite.

Hvala za besedo. Spoštovani predsednik Vlade, ves ministrski zbor, lepo pozdravljeni!

Gibanje Svoboda je letos zmagalo na volitvah, ker je obljubilo, da bo spoštovalo strokovnost in kompetentnost kadrov in s takimi kadri bo tudi vladalo. Da je mislilo resno, je bilo razvidno na predstavitvi zdaj že bivše ministrice Tatjane Bobnar na matičnem odboru, ko je do potankosti predstavila delo notranjega ministrstva, s posebnim poudarkom na poznavanju dela policije. Rada bi se ji tudi sama v tem trenutku zahvalila za njeno strokovnost in za njeno pokončnost.

14. novembra, ko je bila vložena interpelacija proti gospe ministrici, so poslanke in poslanci Gibanje Svoboda rekli, da so ponosni, ker prihaja gospa Bobnar iz njihovih vrst, namreč, s svojo strokovnostjo je dvignila ugled policije, ki naj bi bil do tedaj okrnjen, in to so v resnici pokazale tudi javnomnenjske raziskave. Dobra novica torej. Takrat, gospod predsednik, ste jo podprli tudi vi.

Zato me zanima:

Kaj se je v resnici zgodilo en mesec kasneje, da ste javno povedali, da ste izgubili zaupanje v ministrico?

Kje se vajini pogledi razhajajo?

Se morda razhajajo [pri oceni] strokovnosti in primernosti gospoda Lindava, v. d. direktorja policije, za katerega je rekla stroka, da je primeren?

Se morda razhajata tudi v pogledu na strokovnost in apolitičnost ljudi, ki delajo v policiji?

Sprašujem vas, povejte javnosti:

Ali je politika kadrovala v policiji ali ni kadrovala?

Ali je za to vlado pomembno, kakšna je politično prepričanje nekoga, ki dela v policiji, v organu, ki mora izključno delati v skladu z zakonom?

Ali je, gospod predsednik, ostala politika pred vrati direktorja policije?

In še:

Kakšno sporočilo dajete uradnikom?

Ali se bodo morali po novem odpovedati svoji strokovnosti in se ukloniti političnim navodilom?

Hvala za vaš odgovor.

Hvala lepa.

Predsednik Vlade dr. Robert Golob, imate besedo za odgovor, izvolite.

Robert Golob

Hvala lepa, predsednica. Poslanke in poslanci.

Najprej iskrena hvala za to vprašanje in ga razumem izrazito dobronamerno, z namenom, da javnosti pojasnimo, na kateri točki je prišlo do razhajanj. Pa bom vseeno začel na točki pred volitvami. Pred volitvami sem bil večkrat, ne enkrat, vsakič, na vsakem soočenju vprašan eno stvar. In veste, katero je bilo to je vprašanje? Ali bom šel v koalicijo z SDS po volitvah? Na vsakem soočenju. In vedno sem odgovoril, da ne bom šel v koalicijo z SDS, in danes ponovim isto. In to pomeni, da ne bom šel v koalicijo z SDS ne pri sestavljanju Vlade, ne pri upravljanju z RTV in tudi ne pri upravljanju s policijo, ker je ta zaveza, da bomo depolitizirali vse podsisteme, tudi RTV in tudi policijo, bila povedana pred volitvami, po volitvah, preden je bila vlada formirana, in jo ponovim še danes. In jaz sem prepričan, da smo dobili tako velik procent glasov, ne samo zaradi tega, ker smo spoštljivi in ker držimo besedo, ampak zaradi tega, ker smo prepričali ljudi, da bomo tisto, kar obljubimo, tudi izpolnili, tisto, česar mogoče neke druge leve vlade v preteklosti niso, ker se niso držale obljub, da bodo depolitizirali sisteme, ki so bili pred njihovim nastopom politizirano. Veste, v čem je razlika med Gibanjem Svobodo in vsemi vami ostalimi? Da mi nikoli ne nastavljamo nikogar s strankarsko izkaznico. / smeh v dvorani/ Še najmanj v policijo.