Pričenjam 13. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vas vse lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Gašper Ovnik, ki nadomešča Teodorja Uraniča, mag. Dejan Kaloh, ki nadomešča Franca Rosca, Andrej Hoivik, ki nadomešča Jožefa Jelena, Damijan Zrim, ki nadomešča Predraga Bakovića, Aleksandra, poslanca Aleksandra Reberška nadomešča, ja, Aleksander Reberšek sodeluje na seji in nadomešča poslanca mag. Janeza Žaklja, dr. Matej Tašner Vatovec pa nadomešča Natašo Sukič.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red z eno točko, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejela nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O ODPRAVI POSLEDIC NARAVNIH NESREČ, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo posredovala Vlada s predlogom, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 26. seji dne 7. 12. 2022 sklenil, da se Predlog zakona obravnava po nujnem postopku.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: Predlog zakona z dne 2. 12. 2022 in mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 12. 12. 2022. Rok za vložitev amandmajev je do zaključka razprave o členih na seji odbora. Do zdaj so bili vloženi amandmaji, amandmaji koalicijskih Poslanskih skupin.

Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni: Ministrstvo za okolje in prostor, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjam drugo obravnavo Predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih Predloga zakona

Želi v imenu predlagatelja besedo predstavnik Ministrstva za okolje in prostor, državni sekretar mag. Matej Skočir? Ja.

Izvolite!

Spoštovana predsednica, spoštovane članice, člani odbora, hvala za besedo.

Pred vami je novela Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki je pravzaprav nastala kot posledica obsežnega požara, ki je potekal letošnje poletje na Krasu. Mislim, da se lahko še vsi spomnimo v bistvu pravzaprav teh grozljivih podob požara, teh razjemnih razsežnosti, ki je trajal kar 16 dni, od 17. julija pa do 1. avgusta letošnjega leta.

Mogoče kratek pregled, no, v samem tem operativnem gašenju so bile uporabljene vse razpoložljive operativne sile, govorimo o prostovoljnih gasilcih, več kot tisoč gasilcev in podpornega osebja, enote Slovenske vojske, pa tudi zrakoplovi za gašenje iz zraka.

Stroški samega gašenja, interventnih ukrepov so znašali preko 6 milijonov evrov, in znana je tudi končna ocena škode, ki jo je prizadela pravzaprav kar 3 občine: gre za Občino Komen, gre za Občino Miren-Kostanjevico in gre za Občino Renče-Vogrsko.

Znana je tudi skupna ocenjena škoda, ki znaša nekaj manj kot 27 milijonov evrov, torej natančneje 26,876 milijonov evrov.

Kar pa prinaša ta novela, torej rešitve in izzive, ki jih s to novelo naslavljamo, so predvsem pa v dveh točkah. Prva je ta, da ne obstaja pravna podlaga, ki bi omogočila uporabo sredstev državnega proračuna pri odpravi posledic požara, s tem, da s to novelo pravzaprav uvrščamo požar velikega obsega v naravnem okolju, ki je povzročen z naravnimi dejavniki, med naravne nesreče in drugo ključno vprašanje oziroma izziv, ki ga rešujemo pa je vprašanje retroaktivnosti. S tem zakonom pravzaprav rešujemo dogodek, ki se je zgodil letošnje poletje in seveda pri tem moramo upoštevati Ustavo v 155. členu, ki govori o prepovedi retroaktivnosti, omogoča pa izjeme, kjer lahko povratna veljava, kjer ima lahko povratno veljavo posamezne določbe zakona, zgolj in samo, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji. To pa je, da povratni učinek imajo le posamezne določbe zakona, da če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v že pridobljene pravice in ta novela pravzaprav je pripravljena na ta način, da je podana ugotovitev o kumulativno izpolnjenih pogojih za uveljavitev retroaktivnosti in pravzaprav tudi saniranje tega izziva.

Je pa tudi drug izziv, no… Glede na podnebne spremembe, s katerimi se soočamo, glede na vedno bolj ekstremne suše, ki so v času poletja vedno bolj močnejše, uvrščamo pravzaprav ta požar večjega obsega v naravno okolje, v neko sistemsko rešitev in zavedati se moramo, da v tem požaru, ki se je letošnje poletje zgodilo, na srečo ni bilo ne človeških žrtev in ni bilo ne pogorelih stanovanjskih objektov. Vendar, mi moramo razumeti to kot opozorilo, kot opozorilo, da se moramo kot družba pripraviti tudi na morebiten požar katastrofalnih oziroma večjih obsežnosti, ko bo najverjetneje lahko nastala tudi večja gmotna škoda, tako na gospodarskih, stanovanjskih objektov, ne samo na gozdu, kot se je zgodilo letošnje poletje. Predpogoj za to pa je, da da če želimo te stvari urediti oziroma sanirati, pa je ustrezna zakonska regulativa, torej govorimo o ustrezni pravni podlagi, da lahko angažiramo javna finančna sredstva, ki bodo pomagala ne samo pri izvajanju teh interventnih nalog gašenja, ampak tudi pri revitalizaciji prizadetega območja.

Postopkovno, po prejemu mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora smo tudi pripravili določene nomotehnične prilagoditve k tej noveli zakona, te se pa nanašajo predvsem na jasno definiranje upravičenosti do sredstev državnega proračuna na način, da so do sredstev državnega proračuna upravičeni vsi tisti potencialni upravičenci, ki so do sredstev upravičeni tudi v primeru drugih naravnih nesreč, kot so poplave, zemeljski plazovi ali potres in tudi rešili smo vprašanje trajnih nasadov. Zavedati se moramo, da v primeru požara so trajni nasadi praviloma povsem uničeni in zato smo s temi nomotehničnimi prilagoditvami pravzaprav predvideli, da bi se v teh primerih tudi dodelila sredstva državnega proračuna do višine 100 odstotkov sredstev, potrebnih za obnovo takega nasada.

To mogoče za kratek uvod. Jaz bi samo v tem uvodu zahvalil za vašo pozornost. Glede na to, da res pripravimo eno tehnično prireditev in res rešujemo ažurno problematiko, bi vas iskreno prosil tudi za vašo podporo, za dodatna pojasnila pa so vam tukaj na voljo s kolegom gospodom Vivoda iz sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč.

Hvala za obrazložitev.

Besedo dajem zdaj predstavniku Zakonodajno-pravne službe, gospodu Galu Gračaninu.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Zakonodajno-pravna služba je v okviru svojih poslovniških nalog pripravila mnenje o predlogu zakona z vidika njegove skladnosti z Ustavo in pravnim sistemom ter z zakonodajno tehničnega vidika. V mnenju smo opozorili na nekatere pomanjkljivosti predloga zakona, ki pa jih predlagani amandmaji koalicije po večini odpravljajo, zato v Zakonodajno-pravni službi k predlogu zakona nimamo pripomb.

Hvala.

Hvala.

Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih in vloženih amandmajih, v okviru druge obravnave predloga zakona.

Ker ima predlog zakona samo tri člene, odboru najprej predlagam, da se razprava o vseh členih predloga zakona združi v skladu 128. členom Poslovnika. Po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje o amandmajih, nato pa glasovali še o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo takšnemu načinu nasprotuje? (Ne.) Ne, hvala.

Potem v razpravo dajem vse tri člene predloga zakona in vložene amandmaje. Želi kdo razpravljati? (Da.)

Ja, kolega Miroslav Gregorič, izvolite.

Hvala, gospa predsednica.

Hvala tudi državnemu sekretarju Skočirju za predstavitev.

Seveda podpiram ta zakon, mislim, da je pravi čas, me pa zanima, tu v gradivu imamo napisano, da ima Avstrija od leta 1984 katastrofični sklad, ni pa razvidno, do kakšne višine gre? A mogoče to veste, koliko imajo Avstrijci denarja v nekem skladu za podobne primere?

Hvala lepa.

Ja, izvolite, boste dali pojasnila, prosim.

Hvala za vprašanje.

Ne, nimamo podatkov o tem, koliko zneska se nabere, se pa nabere v tem katastrofam fondu, kot ga oni imenujejo, zneski, ki so v deležu iz posameznih zveznih dežel in zvezne dežele same, na eni strani, namenjeni so pa za odpravo posledic zemeljskih plazov in drugih naravnih nesreč, požara pa oni nimajo kot naravne nesreče opredeljeni, pri čemer vemo, da v deželah, kot je Švica, kot je Avstrija, temeljijo, bom rekel, odprave posledic naravnih nesreč na sistemu zavarovalništva in ne toliko na zakonski regulativi na eni strani, na drugi strani pa na ad hoc ustanovljenih skladih.

Zakaj je temu tako? Razlaga, ki smo jo prejeli pred leti, je bila, da, če imaš sprejet zakon, se zakona moraš držati, narava, narave pa ni moč predvideti vnaprej, kolikšno škodo bo povzročila in zaradi tega je zelo težko z zakonom opredeliti obveznosti, ki jih potem ne moreš izpolniti.

Hvala.

Hvala za pojasnilo.

Gospod Ervin Vivoda z Ministrstva za okolje in prostor.

Želi še kdo besedo? (Ne.) Potem lahko zaključim razpravo in prehajamo na glasovanje o vloženih amandmajih.

Na glasovanje dajem vložen amandma koalicijskih Poslanskih skupin k 1. členu.

Glasujemo. Navzočih je ? poslank in poslancev, za je glasovalo 13, proti nihče.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je ta amandma sprejet.

Na glasovanje dajem vložen amandma koalicijskih Poslanskih skupin k 2. členu.

Glasujemo. Navzočih je ? poslank in poslancev, za je glasovalo 12, proti nihče.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet

Na glasovanje dajem vložen amandma koalicijskih Poslanskih skupin za novi 2.a člen.

Glasujemo. Navzočih je ? poslank in poslancev, za je glasovalo 11, proti nihče.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Na glasovanje dajem vložen amandma koalicijskih Poslanskih skupin k naslovu poglavja, h končni določbi.

Glasujemo. Navzočih je ? poslank in poslancev, za je glasovalo 11, proti nihče.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Zaključili smo glasovanje o amandmajih.

V skladu s prej sprejeto odločitvijo prehajamo še na glasovanje o vseh členih predloga zakona skupaj. Želi kdo obrazložiti svoj glas? (Ne.)

Glasujemo. Navzočih je ? poslank in poslancev, za je glasovalo 15, proti nihče.

(Za je glasovalo 15.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da so členi sprejeti.

S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Prosim, da v skladu z drugim odstavkom 42. člena določimo poročevalca, ki bo predstavil poročilo na seji Državnega zbora. Predlagam Tomaža Laha. Kdo temu nasprotuje? (Ne.) Hvala lepa.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in 13. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.

Lepo vas pozdravljam in želim uspešen dan!