Spoštovani članice in člani ter gostje, lepo pozdravljeni na 5. seji Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano!

Obveščam vas, da je danes zadržan in se seje ne more udeležiti gospod Jožef Horvat, medtem ko nadomestni člani so naslednji: Lucija Tacer nadomešča Aleša Rezarja in Rado Gladek nadomešča Jožefa Jelena.

S sklicem seje 29. novembra letos ste prejeli naslednji dnevni red: pod točko 1 - Strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje 2023 - 2027 in pod točko 2 - Pobude in vprašanja članov odbora.

9. decembra sem predlagala širitev dnevnega reda z naslednjo točko - Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli o dostopu ribiških plovil Sejšelov do voda Mayotta.

Drugih predlogov za spremembo dnevnega reda nisem prejela. Glede na to, da smo naknadno širili dnevni red, sprašujem, ali želi kdo v imenu svoje poslanske skupine predstaviti stališče o predlogu za razširitev dnevnega reda? (Ne.) Ker ne vidim prijavljenih, bomo prešli na glasovanje.

Torej, spoštovani kolegice in kolegi, na glasovanje dajem predlagano razširitev dnevnega reda s točko 1.A.

Glasujemo. Navzočih je ? poslank in poslancev, za je glasovalo 11, proti nihče.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je razširjen dnevni red sprejet.

Hvala lepa.

Torej prehajamo na točko A.1 - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O PODPISU V IMENU EVROPSKE UNIJE IN ZAČASNI UPORABI SPORAZUMA MED EVROPSKO UNIJO IN REPUBLIKO SEJŠELI O DOSTOPU RIBIŠKIH PLOVIL SEJŠELOV DO VODA MAYOTTA.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 8. decembra in na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo tega stališča v Državnem zboru je 23. december.

Predlog stališča je bil v skladu z določili Poslovnika zbora dodeljen v obravnavo Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot matičnemu delovnemu telesu.

Na sejo sem k vsem točkam vabila ministrico z ekipo in predstavnika Kmetijsko gozdarske zbornice, zato vas lepo pozdravljam in sprašujem pri tej točki A.1, ali želi ministrica besedo oziroma kratko predstavitev? (Da.) Želi.

Izvolite, gospa ministrica.

Spoštovana predsednica, dr. Vida Čadonič Špelič, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lepo pozdravljeni vsi skupaj!

Torej, v tem konkretnem primeru gre torej za sklep Sveta EU, ki je pooblastil Evropsko komisijo za sklenitev novega Sporazuma med Evropsko unijo in pa Republiko Sejšeli za dostop do ribiških plovil na, do vodah Mayotta in sicer to je območje, ki je pod jurisdikcijo Evropske unije.

Prejšnji sporazum je potekel maja 2022, maja 2020, po uspešnem zaključenih pogajanjih, ki so že potekala, je 10. 6. bil parafiran nov sporazum, in sicer sporazum za določitev ribolovne možnosti za osem plovil Sejšelov z zaporno plavarico. S tem sporazumom se dejansko krepi strateško partnerstvo s Sejšeli, kar je skladno z zunanjim delovanjem Evropske unije v zvezi z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami. Sporazum ne prinaša finančnih posledic z vidika Evropske unije, saj je predmet sporazuma dostop ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo Sejšelov, do voda, ki pa spadajo pod jurisdikcijo Evropske unije.

Republika Slovenija tak predlog podpira, pri čemer pozdravlja, da novi protokol temelji na načelu trajnostnega upravljanja z viri ter splošnem načelu spoštovanja človekovih pravic.

Hvala.

Najlepša hvala, gospe ministrici. Z nami je tudi predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice. Želi pri tej točki? Ne želi besede. Odpiram razpravo poslank in poslancev. Želi kdo od poslank in poslancev razpravljati? Ker ne vidim prijavljenih k razpravi, bom zaključila razpravo.

Dajem na glasovanje naslednje mnenje: »Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpira Predlog stališča Republike Slovenije do predloga sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije in začasni uporabi sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli o dostopu ribiških plovil Sejšelov do voda Majota ter predlaga Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru, da predlog stališča podpre.«

Glasujemo. Za je glasovalo 11 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlagano mnenje sprejeto.

Pristojnemu odboru bomo o tem pisno poročali. S tem zaključujem 1.A točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVA STRATEŠKEGA NAČRTA SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE ZA OBDOBJE 2023-2027 ZA REPUBLIKO SLOVENIJO.

Kot sem že prej rekla na sejo je povabljeno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predstavlja ga ministrica z ekipo, ki jo posebej še enkrat lepo pozdravljam, ekipa, ki je pripravljala ta dokument in seveda tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice, ki je med nami.

Kot gradivo ste s sklicem seje prejeli dopis ministrstva s povezavo do gradiva ter predstavitev strateškega načrta 9. decembra ste pa sprejeli še podrobnejšo predstavitev. Kot ste sami lahko opazili gre za zelo zajeten dokument, ki ima več kot tisoč strani.

Sedaj dajem besedo gospe ministrici Ireni Šinko, da nam predstavi strateški načrt. Izvolite, ministrica, beseda je vaša.

Hvala. Torej lepo pozdravljeni, še enkrat, vsi skupaj.

Gre za pomemben dokument, zato smo tudi se odločili na kmetijskem ministrstvu, da ga bomo skupaj predstavili kot celotno vodstvo s strokovnimi sodelavci našega ministrstva, ki so tudi intenzivno sodelovali pri tem strateškem načrtu. Torej lahko rečemo, da je strateški načrt skupne kmetijske politike 2023-2027 ključen programski dokument za izvajanje skupne kmetijske politike v obdobju 2023-2027. Evropska komisija je ta strateški načrt potrdila 28. oktobra letošnjega leta. In sicer tukaj je pomembno povedati, da je potrditev dokumenta priznanje tako za ministrstvo, ki je po vsebinski zavzelo prave odločitve kot tudi za dobro opravljen dialog z Evropsko komisijo in pa timsko delo z vsemi deležniki, ki so pri pripravi tega dokumenta sodelovali. S strateškim načrtom v naslednjem programskem obdobju dejansko zagotavljamo dolgoročno prehransko varnost, zeleni preboj in pa trajnostni razvoj kmetijstva, gozdarstva, živilstva ter razvoja podeželja. V kontekstu prehranske in energetske blaginje ter podnebnih in okolijskih izzivov je krovna usmeritev tega dokumenta trajnostna pridelava hrane na celotnem območju države in povečanje samooskrbe. pomembna so torej vsa območja kmetijske in vsa kmetijska gospodarstva ne glede na velikost oziroma na tržno usmerjenost. Krovno usmeritev pa dejansko podaja odgovore na različne izzive, ki so sedaj pred nami, torej prehransko in pa energetsko draginjo, geopolitično situacijo ter tudi vse druge zahtevke.

Finančni okvir strateškega načrta je 1,8 milijarde evrov. Od tega je v prvem stebru na razpolago malo manj kot 700 milijonov evrov in pa v drugem stebru 1,1 milijarda evrov. V prvem stebru so torej osnovna dohodkovna plačila torej neposredna in pa ne neposredna plačila za okolje in podnebje. Skupna vrednost teh plačil je 660 milijonov evrov, potem je za vinski sektor malo manj kot 20 milijonov evrov in pa čebelarski sektor 6,5 milijonov evrov. Tak prvi steber je v celoti dejansko financiran iz sredstev Evropske unije, zelo mali del, torej 3,2 milijona je dejansko iz nacionalnega proračuna, kar je pač namenjeno čebelarskemu sektorju.

Drugi steber je dejansko, tako kot sem rekla, skoraj 1,1 milijarda evrov, od tega je v prvem je v evropskih sredstev 551 milijonov in pa 564 milijonov je na razpolago iz nacionalnega proračuna. Pomeni, da se Slovenija tudi zaveda tega, da je dodala več kot je, kot je dejansko potrebnih sredstev za ta drugi steber.

In sicer, če lahko nekako povemo, da smo v tem strateškem načrtu sledili vsem trem ciljem, torej konkurenčnosti in odpornosti sektorja, varstvo okolja in podnebja ter skladnemu razvoju podeželja. Za vsakega od teh ciljev imamo konkretne ukrepe oziroma intervencije, ki se med sabo prepletajo predvsem s horizontalnimi cilji za razširjanje znanja, inovacije in pa digitalizacijo. Pomembno je povedati tudi, da se bo strateški načrt začel izvajati s 1. januarjem 2023. Sedaj ministrstvo pripravlja Predlog sprememb Zakona o kmetijstvu, potem uredbe in pa druge podzakonske akte, ki bodo podlaga za izvajanje tega strateškega načrta. Do konca februarja 2023 morajo biti sprejete vse nacionalne uredbe in sicer, ki se nanašajo na zbirno vlogo. Torej, to je pogojenost, dobrobit živali, neposredna plačila, / nerazumljivo/ in pa drugi okolijski ukrepi, / nerazumljivo/ uredba. Nekje s 15. marcem 2023 naj bi se tudi subvencijska kampanja začela, nato se pa bodo začeli izvajati tudi ostali ukrepi. Tako da, pričakujemo, da v drugi polovici leta 2023 bodo pa, potem že prvi razpisi iz tega strateškega načrta. Kar je zelo pomembno tukaj poudariti je pogojenost. Torej v tem strateškem načrtu se bomo mi srečali s tremi pojmi. Prvo je pogojenost, potem SOPO(?) ukrepi in pa KOPOP ukrepi. Pogojenost so torej tisti osnovni ukrepi, ki morajo biti izpolnjeni, da je lahko nekdo sploh upravičen do kakršnegakoli plačila torej neposrednega ali pa povezanega plačila. Torej, to so najmanjši standardi, ampak ti standardi morajo biti izpolnjeni za katerokoli plačilo. Pogojenost teh dobrih kmetijsko okolijskih ukrepov je devet. In sicer ti ukrepi so dejansko zelo pomembni. Če, na primer, vzamemo samo enega, delež neproduktivnih površin. Če ima nekdo nad 10 hektarov površine, dejansko mora imeti 4 odstotke krajinske značilnosti oziroma če je nekdo na ravninskem območju, se pa ravno tako, ne glede na to, da nima 10 hektarov upravičenih površin pa ravno tako mora ohranjati vse krajinske značilnosti. Torej, še enkrat, če poudarim, tisti pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bo nekdo upravičen do neposrednih plačil. Potem so pogojeno s predpisanimi zahtevami ravnanja. Torej to so potem varovanje raznih habitatov in pa ptic, varna hrana in prepoved uporabe določenih zdravil v veterini, pravilna in trajnostna raba fitofarmacevtskih sredstev ter od devet do enajst so pa ukrepi za dobrobit živali.

Mogoče še nekaj na kratko o definicijah. Kaj je kmetijska dejavnost? Torej, kmetijska dejavnost je vsaka kmetijska proizvodnja poleg tega pa tudi vzdrževanje kmetijske površine pomeni upravičeno plačilo. Je tudi samo za vzdrževanje kmetijske površine, ne samo za kmetijsko proizvodnjo. Kmetijska površina je pa lahko orno zemljišče, torej, to so njive, lahko so trajni nasadi in pa trajno travinje. Trajno travinje so pa dejansko travniki, kjer je dopuščeno največ do 50 dreves na hektar. Upravičeni so torej neposredna plačila, torej na hektar in tako kot sem povedala, dejansko morajo biti izpolnjene tudi krajinske značilnosti. Tako da, če je na primer, če še samo enkrat ponovim, če je na primer nad 10 hektarov je potrebno ohraniti krajinske značilnosti v 4 odstotkih. Če gre za ravninsko območje, je potrebno ohraniti dejansko krajinske značilnosti, ki na tistem, ki so značilne za tisto območje. Potem, aktivni kmet. Aktivni kmet je definicija, ki je nekako s strateškim načrtom letos prvič uvedena. Tukaj je potrebno povedati, da aktivni kmetje so dejansko vsi tisti, ki dosegajo do 5 tisoč evrov neposrednih plačil, poleg tega pa tudi vsi ostali, ki izpolnjujejo, določene kriterije in lahko povemo, da veliko večino nosilcev kmetijskih gospodarstev izpolnjuje pogoje aktivnega kmeta. Mladi kmetje so pa nosilci kmetijskega gospodarstva, ki so stari med 18 in 40 let. Poleg tega, da so, da izpolnjujejo ta dva pogoja je pa dodan tudi še novi pogoji, torej morajo imeti ustrezno znanje in pa spretnosti. Spretnosti si pa dobijo dejansko s triletnimi izkušnjami na kmetijskem gospodarstvu.

Novosti, ki so tukaj, so dejansko zbirna vloga. Torej smo rekli, da gre za zbirno vlogo za neposredna plačila in pa nekatere intervencije razvoja podeželja in pa / nerazumljivo/. Torej / nerazumljivo/ je sistem spremljanja iz zraka. Pomeni, da bo Agencija za kmetijske trge oziroma tudi kmetijsko ministrstvo dejansko videlo vse, kar se na neki površini dogaja torej vse karkoli se bo dogajalo bo dejansko vidno. Kar je tukaj zelo pomembno poudariti, pomeni, da lahko pride do tega, da bo lahko tudi nosilec kmetijskega gospodarstva določene spremembe oziroma umike uredil, ne glede na to, da še v njegovi vlogi ni bilo odločeno in bo dejansko to lahko delal vse do meseca oktobra. Pomeni, da je to prednost za nosilca kmetijskega gospodarstva.

Potem omeniti moram še informacijski sistem Sopotnik. To je informacijsko orodje, ki je hitro komunikacija med Agencijo za kmetijske trge in pa vlagatelji. Pomeni vsekakor kadarkoli bo agencija ugotovila pri določenem nosilcu kmetijskega gospodarstva kako spremembo oziroma kakršnokoli neskladje se mu bo pač pojavljala rdeča bunkica, ki ga bo opozarjala, da je potrebno nekaj spremeniti oziroma nekaj urediti.

Če gremo, potem naprej na neposredna plačila. Lahko povemo, da se z letom 2023 plačilne pravice ukinjajo in imamo ne vezana neposredna plačila in pa vezana neposredna plačila. Torej nevezana neposredna plačila so osnovna dohodkovna podpora za trajnost, potem dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete, dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnost ter seme za podnebje in okolje. Vezana neposredna plačila pa so vezana dohodkovna podpora za dodatne sektorje, ki so v težavah, torej, to so za tiste sektorje, ki so v težavah in to so dejansko za rejo drobnice, rejo govedi, mleka na gorskem območju ter krave dojilje in pa beljakovinaste rastline. Ni več dejansko neposrednih plačil za sektorje sektorje strna, žita in pa zelenjavo, ker se ugotavlja, da ti sektorji niso v težavah. Potem pa so intervencije v obliki neposrednih plačil. Torej, če gremo skozi te intervencije, vidimo, da je osnovna dohodkovna podpora za trajnost. Tukaj je dejansko znesek 184,20 evrov na hektar. Potem je dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnost, kjer je znesek dodaten znesek - to podporo dobijo vsi za prvi 8,2 hektarja kmetijskih zemljišč - in označi 27,8 evrov na hektar. Potem so vezane dohodkovne podpore za rejo drobnice, rejo govedi, krave dojilje, za mleko gorskih območij, za beljakovinaste rastline in pa seme, za podnebje in okolje. Torej, če gremo pri reji drobnice, je ta je upravičenec tisti, ki ima vsaj 14 živali, drobnice, ki dosega starost najmanj devet mesecev in nekje je plačilo na žival 18,52. Pri reji govedi je upravičenec tisti, ki ima vsaj dva bika, dve telici ali pa dva vola in pa v reji vsaj šest mesecev. Pri izbrani kakovosti in pa ekološki reji se tukaj dejansko neposredno plačilo poveča za 30 odstotkov, tako da pri osnovnem plačilu je ta znesek 49,84 evrov, pri izbrani kakovosti in ekološkem kmetijstvu pa je 64,80 evrov na žival. Pri kravah dojiljah so torej upravičenci tisti, ki redijo primerne krave dojilje, torej primerne pasme teh krav dojilj. Obvezno plačilo je, obvezna je reja, torej obvezna reja je, mora biti tukaj, plačilo je 76,60 evrov na dojilj, če gre za osnovno plačilo. Če pa gre za območje z omejenimi dejavniki, je pa to plačilo za 30 % višje in je znaša nekje 99,58 evra. Potem za podporo mleka v gorskih območjih so upravičenci vsi tisti, ki redijo vsaj dve kravi. Spet morajo biti to primerne pasme, torej mlečne pasme, in sicer taka žival je mogla vsaj dvakrat prej taliti pred oddajo vloge in pa nekako je podpora 91 evrov na kravo molznico. Potem imamo pa vezano dohodkovno podporo za beljakovinske rastline. Tukaj so dejansko za, je ta podpora namenjena lucerni, potem deteljem, travnodeteljnim mešanicam, krmnemu bobu, grahu, soji in ostalim stročnicam in pa če pri živali, če redijo živali, mora biti obtežba 0,9 GVŽ na hektar, če gre za krmne rastline in pa vsaj upravičena površina, ki jo mora, ki jo mora upravičenec imeti je en hektar in od tega vsaj 0,3 hektarja mora biti do beljakovinastih rastlin. Nekje bo v letu 2023 ta podpora znašala 292 evrov na hektar. Potem imamo še sheme za podnebje in okolje. Torej, tukaj je pogoj en hektar upravičene površine aktivni kmet in pa upravičene do dohodkovne podpore za trajnost ter SOPO seme so se zahtevajo od pogojenosti, torej so to zneski, to so pač zneski, ki so pa zelo različni, odvisno predvsem od površine in pa od 11 shem. Cilji so torej, da se na, cilji so posebej določeni za njivske površine, za trajno travinje in pa nasade. In pa še zadnja podpora je dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete. Tako kot sem že prej rekla, mladi kmetje so kmetje stari do 40 let in pa od 18 let naprej. Imajo potrebno znanje in pa izkušnje in vsaj tri leta delajo na izkušnjah, da imajo tri leta, so nosilci kmetijskega gospodarstva, in sicer podpora se dodeli za obdobje največ 5 let in pa največ površine 90 hektarov. Vendar morajo biti vsaj 5 let pred, torej v obdobju 5 let pred prvo vložitvijo vloge nosilci kmetijskega gospodarstva. In podpora na hektar znaša 78,91 evrov.

Če pogledamo še osnovno prerazporeditev. Dejansko je osnovna dohodkovna podpora za trajnost znaša 63 %, za podnebje in okolje so je nekje 15 %, za vezana dohodkovna podpora je 13 %, dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnost je 5 %, vezana dohodkovna podpora za beljakovinaste rastline je 2 % in pa dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete 1,5 %.

Tako kot sem že prej omenila, dejansko so seme za podnebje in okolje, to so, SOPO seme. Lahko povemo, torej tukaj imamo narisan trikotnik, ki dejansko pravi, da je pogojeno s tisti osnovni standard. V SOP-u je nekoliko višji standard, za katerega so že upravičena plačila. Ta te SOPO seme so dejansko letne, torej ni potrebno, da je nekdo vezan več let, ampak so to letni ukrepi in pa najvišji standard je pa potem COPOP standard. Tukaj imamo posebej za travinje, te SOPO seme za njivske površine in pa za trajne nasade. Za travinje so to ekstenzivna travinja, tradicionalna raba travinja in pa gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti zraka ter z izpusti v zrak ter dodatki za zmanjšanje emisij in amonijaka in pa toplogrednih plinov. Za njivske površine so te SOPO seme naknadni posevki in podsevki, ozelenitev ornih površin preko zime, konzervirajoča obdelava tal za plate neposejanih tal za poljskega škrjanca in pa varstvo gnezd pribine, gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak in pa dodatki za zmanjšanje emisij amonijaka in pa toplogrednih plinov. Pri trajnih nasadih pa gre za uporabo le organskih gnojil za zagotavljanje dušika, potem ohranjanje biotske raznovrstnosti trajnih nasadov ter gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak v hmeljišču in pa dodatek za zmanjšanje emisij amonijaka ter toplogrednih plinov za hmelj. Tukaj so proizvodno vezana plačila. Tiste številke, ki sem jih prej povedala dejansko so tukaj vse te številke navedene in jih lahko samo pogledamo, ampak sem pa o vseh že govorila. Mogoče je tukaj še samo, so dodatno še potem odstotki glede na ovojnico navedeno, ostalo sem pa povedala.

Potem imamo sektorske intervencije. Pri sektorskih intervencijah, tako kot ste že na začetku videli, imamo tri skupine, in sicer prve intervencije so sektorske intervencije za sadje in zelenjavo. Druge so intervencije v sektorju čebelarskih proizvodov. In pa tretje so intervencije v vinskem sektorju. Te sektorske intervencije pač nimajo svoje ovojnice, ampak imajo dejansko glede na delež, so potem glede na delež odvisne. Pri sektorski intervenciji za sadje in zelenjavo so upravičenci organizacije proizvajalcev, ki imajo potrjen operativni program, ki pa je priznan na podlagi evropske uredbe. Namen teh sektorskih intervencij v sektorju sadja in zelenjave je dejansko prispevati k dvigu konkurenčnosti, potem povečanju obsega proizvodnje in pa izboljšanju kakovostnih pridelkov ter zmanjšanje stroškov. Intervencije, ki so tukaj upravičene oziroma ki pridejo v poštev so naložbe in raziskave, svetovanje in tehnična pomoč, usposabljanje in izmenjava dobrih praks, potem je promocija, obveščanje in pa trženje, umik s trga za brezplačno razdelitev, opustitev spravila, zavarovanje letine in proizvodnje. In sicer podpore se glede na intervencije razlikujejo. So pa nekje, znašajo do 50 %, pod določenimi pogoji pa lahko dosegajo te intervencije tudi do 80 % oziroma do 100 % neposrednih plačil. Pogoji za te intervencije bodo določeni posebej z uredbo, ki bo, ki je v pripravi. Potem imamo intervencije v sektorju čebelarskih proizvodov. Tukaj so upravičenci izvajalci, izbrani izvajalci javnega naročila, lahko so registrirana čebelarska društva, lahko so fizične in pravne osebe, ki opravljajo čebelarsko dejavnost. Potem lahko so intervencije za raziskovalno delo na področju čebelarstva, promocija in raziskava sektorja čebelarstva ter kakovost in varnost čebeljih pridelkov. Skupaj je v tem zanimivo, tukaj je za povedati to, da je na razpolago 6,5 milijonov evrov in je skupaj 21 podintervencij. Minimalna stopnja podpore je lahko nekje 60 % in pa maksimalno je lahko do 100 % upravičenih stroškov. Potem pa so še intervencije v vinskem sektorju. Te intervencije v vinskem sektorju so se že uporabljale v preteklih letih, tako da je to samo v letih 2023 naprej nadaljevanje, in sicer tukaj imamo tri intervencije in sicer prestrukturiranje, preusmerjanje vinogradov, kjer se dejansko upravičeni stroški financirajo na podlagi pavšala in se financirajo do 50 %. Ravno tako pri promociji vina v tretjih državah in po ukrepih informiranja o vinih Unije v državah članicah. Upravičenci do teh intervencij so dejansko vinogradniki, vinarji, združenje najmanj dveh pridelovalcev, lahko so organizacije proizvajalcev vinogradnikov, združenje organizacij proizvajalcev vinogradnikov in vinarjev, medpanožne organizacije in pa tudi strokovne vinogradniško vinarske organizacije.

Potem lahko gremo na intervencije Evropskega sklada za razvoj podeželja. Pri teh intervencijah je veliko. Prve intervencije se nanašajo na okolje, to so OMD plačila, o katerih smo že zadnjič se pogovarjali. Potem so KOPOP plačila. Teh KOPOP plačil je tri vrste, in sicer za podnebne spremembe, potem so po KOPOP plačila za naravne vire in pa KOPOP plačila za biotsko raznovrstnost. Poleg tega so še potem plačila za ekološko kmetovanje in pa ekološko čebelarjenje, plačila Natura 2000, biotično varstvo rastlin, dobrobit živali in ohranjanje trajnostne rabe ter razvoj rastlinskih genskih virov v kmetijstvu. Potem imamo naložbe. Pri naložbah imamo naložbe v pridelavo in predelavo. Potem imamo izvedbo agromelioracij in pa komasacij, potem naložbe v namakalne sisteme, naložbe v gozdarstvo, na naložbe s pozitivnim učinkom na okolje, potem je podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov, potem pa so razna sodelovanja, podpora za novo sodelovanje v shemi kakovosti, podpora za dejavnosti informiranja in pa promocije proizvodov in sem kakovosti, regijski pristop povezovanja lokalnih proizvodov s poudarkom na ekoloških proizvodih, testiranje naravovarstvenih ukrepov na zavarovanih območjih, spodbujanje kolektivnih oblik sodelovanja v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter podpora Lider. In horizontalni cilj usposabljanja oziroma prenosa znanja inovacij Akis. Tukaj je zelo pomembno medgeneracijski prenos znanja, potem je izmenjava znanj in prenosom informacij ter usposabljanja svetovalcev, podpora za projekt EIP (?)in pa konzorcij inštitucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno kmetijstvo.

Spet če pogledamo porazdelitev teh sredstev, za OMD je na razpolago 21,53 % celotne ovojnice, okoljsko, podnebne in druge upravljavske obveznosti 29,49, za naložbe v namakalne sisteme 33,32 %, za sodelovanje 7,27, za mlade kmete 4,24 %, za izmenjavo znanja in informiranje 0,99 %, torej manj kot 1 %, za Naturo 2000 0,24 % in pa za tehnično pomoč 2,92 %.

Torej, plačila za, če pogledamo posamezne intervencije pa bi se samo toliko, da jih malo preletimo, plačila za naravne in pa druge omejitve, tukaj govorimo dejansko o OMD plačilih. Torej gre za to, da mora biti nosilec kmetijskega gospodarstva tisti, ki ima vsaj en hektar upravičenih površin, izpolnjuje zahteve pogojenosti. Torej, tiste osnovne zahteve in pa je aktiven kmet. Potem je kmetijsko okoljska podnebna plačila, torej gre za podnebne spremembe. Imamo 3 intervencije, pri kmetijsko podnebnih plačilih, naravni viri imamo tudi več intervencij, pa kmetijsko okoljska podnebna plačila, biotska raznovrstnost več intervencij. Potem je biotično varstvo rastlin. To je nova intervencija. Potem je dobrobit živali, ohranjanje trajnostne rabe in razvoj rastlinskih genskih virov v kmetijstvu, potem je plačila Natura 2000, torej spet gre za novo intervencijo. Pri Naturi 2000 je mogoče za povedati, da je v okviru Nature 2000 nekje precenjeno tisoč 700 hektarov kmetijskih površin. Upravičenci so nosilci kmetijskega gospodarstva, lahko so tudi lastniki ali pa upravljavci, ki dejansko na zavarovanem območju, ki so različna zavarovana območja, dejansko potem imajo tisto zavarovana območja, tako na primer na Ljubljanskem barju je to cona barjanskega okrčka. Če pogledamo pa kako drugo zavarovano območje, na primer Planinsko polje, je pa tam dejansko travniška morska čebulica tisto zavarovano območje, ki je pač upravičeno do plačil. Potem imamo še lokalne pasme, ekološko kmetovanje, tukaj so dejansko iz, dejansko znašajo nekje 70, pri ekološkem kmetovanju znašajo okrog 70 % izračunane kalkulacije ta plačila, in sicer nekje je to največ 800 evrov na hektar za njivske površine, za trajno travinje in pa vrtnine tisoč 200 evrov na hektar in pa za trajne travnike 500 evrov na hektar. Potem imamo ekološko čebelarjenje. Torej ekološko čebelarjenje in pa ekološko kmetovanje smo mogli deliti zaradi tega, ker je dejansko Evropska komisija določala, da ni možno plačilo na panj. Ker tudi pri nas ni možno plačilo na hektar, se je potem ta intervencija za ekološko čebelarjenje vpeljala na plačilo na čebelarja. Potem pa imamo še ne proizvodne naložbe povezane z izvajanjem naravovarstvenih intervencij, tudi to je nova intervencija in sicer tukaj so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v izvajanje naravovarstvenih podintervencij. Vključuje…, vključujejo se štiri podintervencije, ki jih bomo pa potem kasneje tudi pokazali.

Torej, če gremo na kmetijsko okoljska, podnebna plačila, vidimo, da se dejansko ta kmetijsko okoljska, podnebna ali KOPOP plačila delijo na tri faze in sicer to so intervencije KOPOP za, glede na prispevke, potem so glede na podnebne spremembe, naravne vire in pa biotsko raznovrstnost krajine. Torej tri vrste, ki jih imamo in če govorimo o podnebnih spremembah, je tukaj izboljšanje kakovosti krme in načrtovanje krmljenja goved, potem je krmljenje z zmanjšano količino dušika pri prašičih pitancih in pa izboljšanje kakovosti krme in načrta krmljenja ovc in koz. Potem pri naravnih virih imamo 31 takih operacij in pa potem še pri biotski, biotski raznovrstnosti krajin še kar nekaj.

Pomembno je vedeti, da so to plačila, ki so namenjena kmetom in so to plačila zaradi dodatnih stroškov. Torej vsi tisti, ki te intervencije izvajajo, morajo narediti nekaj dodatnega in s tem imajo dodatne stroške in zaradi tega so potem tudi plačani, deleži plačil, so pa različni glede na, in sicer, različni glede na kalkulacijo. Najvišji letni zneski plačil so na primer pri njivah 600 evrov na hektar, pri trajnih nasadih 900 evrov, pri trajnem travinju 450 in pa pri živali 200 evrov na GVŽ.

Tukaj je pomembno povedati za razliko od SOPO ukrepov, da so ti, da so ti KOPOP ukrepi večletni, torej tu ne gre samo za enoletne ukrepe, ampak so to petletne intervencije. No, torej, če še ponovimo, KOPOP ukrep je višji nadstandard kot je SOPO, plačilo SOPO pa plačila KOPOP si ne konkurirajo, plačila SOPO in KOPOP se ne podvajajo in pa SOPO-te KOPOP izkazujeta komplementarnost in pa sinergične učinke med sabo, zagotavljanje, zagotovljena je tudi večja okoljska in podnebna ambicioznost kot v obstoječem obdobju. In če še enkrat poudarim, torej to so pomembne za kmete, te intervencije, ker so ta plačila prav njim namenjena, pomembno je pa tudi to za vse državljane, kajti s tem se dejansko mi približujemo trajnostnemu kmetijstvu in izboljšuje se okolje.

Intervencije v naložbe. Intervencij v naložbe je kar nekaj, kar smo jih že tudi prej omenjali in sicer gre za krepitev tržne usmerjenosti in pa povečanje konkurenčnosti tudi v večji, s po večjim poudarkom na raziskavah tehnologij in pa digitalizaciji. Teh intervencij je 8, potem so 4 intervencije za prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanje mnenja ter trajnostnim virom energije, potem je, so 3 intervencije za spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, zrak in pa zemlja, potem je prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatne krajine, sta 2 intervenciji in pa potem po 1 intervencija za spodbujanje zaposlovanja, rasti socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z bio gospodarstvom in trajnostnim gospodarstvom ter 1 intervencija za izboljšanje odziva kmetijstva EU na zahteve družbe v zvezi s hrano in zdravjem, vključno z varno hrano in trajnostno hrano ter dobrobitjo živali.

Za te intervencije, za te naložbe lahko razdelimo takole; na trajne nasade, na rastlinjake, na obnovljive vire energije in pa na mehanizacijo. Torej, pomembno pri vseh teh naložbah je, da so več ali manj vsi pogoji enaki. Tako da bi jaz potem…, potem imamo še krožno bio gospodarstvo, izgradnjo namakalnih sistemov, tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, predelavo, gradnjo in rekonstrukcijo hlevov ter kolektivne naložbe.

Mogoče pri gradnji in rekonstrukciji hlevov, za majhne kmetije in tudi za večje kmetije je pomembno povedati, da se tukaj dejansko sofinancira oziroma financirajo samo hlevi za dobrobit živali. Torej, da se ne ne upošteva…, ne sofinancira drugi ampak samo hlevi za dobrobit živali. Torej, če pogledamo kakšni so te dejansko skupne, nekako pogoji, imamo pri majhnih kmetijah, kjer so majhne kmetije, gre torej za standardni prihodek. To so tiste, ki imajo prihodek od 4 tisoč evrov do 12 tisoč evrov. Dejansko te lahko pridobijo podporo iz naslova nepovratnih sredstev samo za eno naložbo za isti namen. Izjema od tega je pa potem intervencija za naložbe v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih nasadih. Torej, tam pa lahko na več kandidirajo. Potem kar se tiče, če so kakršnekoli naložbe, ki vplivajo na okolje je potrebno dejansko pripraviti presojo vplivov na okolje. Če gre za naložbe, ki so, ki pomembno posegajo v kulturno dediščino si je potrebno pridobiti soglasje za poseg v skladu s predpisom, ki ureja varstvo kulturne dediščine. Potem pri OVE je zelo pomembno povedati, da gre samo za lastno porabo. Torej, gre torej samo za sofinanciranje, kjer je samo za samooskrbno kmetijo in ne za kakršnokoli prodajo. Potem vsa določila, ki so skupna investicijskim vlaganjem, torej bodo nekako zbrana na enem mestu. Torej, to bo v eni uredbi, ki bo dejansko potem podlaga za to, da se predpisi, da se dejansko razpisi ne bodo spreminjali, ampak bodo vsi imeli enake pogoje in bodo na podlagi tudi vedeli kakšni so potem ti pogoji na podlagi katerih lahko čez celo obdobje konkurirajo. Potem so naložbe v pridelavo in predelavo. Tukaj imamo naložbe dvig produktivnosti in pa tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev. Potem imamo kolektivne naložbe v kmetijstvu. Potem so naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov za dvig produktivnosti in tehnološki razvoj vključno z digitalizacijo. Potem so naložbe s pozitivnim učinkom na okolje in podnebje, in sicer to so naložbe za prilagoditev na podnebne spremembe in pa pri trajnih nasadih. Potem so naložbe v obnovljive vire energije. Potem so naložbe v učinkovito rabo dušikovih gnojil. Potem so naprej naložbe za učinkovito upravljanje z naravnimi viri, naložbe v nakup kmetijske mehanizacije in opreme za optimalno uporabo in trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev. Potem so naložbe v nakup kmetijske mehanizacije in opreme za upravljanje travniških habitatov. Potem so neposredne naložbe povezane z izvajanjem naravovarstvenih podintervencij v strateškem načrtu 2023–2027. Potem so podpora za naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev izvajanju nadstandardnih zahtev s področja dobrobiti rejnih živali. Potem mogoče bi se še posebej malo zaustavili pri naložbah v namakalne sisteme. Tukaj imamo dejansko naložbe v skupinske oziroma skupne namakalne sisteme in pa individualne namakalne sisteme. Poleg teh novih investicij gre tudi za dejansko posodabljanje že obstoječih namakalnih sistemov. V primeru, da gre za namakalne sisteme, ki jih pač uporablja več lastnikov je ta podpora, je to sofinanciranje stoodstotno, predmet podpore so pa dejansko vzpostavitev vodnega vira, odvzem objekta, torej črpališča, potem je lahko oprema, transformatorska postaja ter do vodnega omrežja, ki so zaključene s hidranti. Pri posodobitvi je ravno tako, je ravno tako sofinanciranje sto odstotkov. V primeru kadar pa gre za individualni namakalni sistem pa je upravičeno sofinanciranje do 50 % upravičenih stroškov oziroma investicije, tako pri posodobitvi kot pri novogradnji namakalnih sistemov. Potem so pa še naložbe v gozdarstvo, in sicer pri naložbah v gozdarstvo imamo pet intervencij, in sicer prva je ureditev gozdne infrastrukture. Tukaj so upravičenci lastniki, solastniki, potem agrarne skupnosti, občine, torej vsi, ki imajo gozdove in pa namen te intervencije dejansko, da se gozdovi odpirajo, sofinancira se pa 50 % upravičenih stroškov. Potem so naložbe v nakup mehanizacije in opreme za delo v gozdu. Namen tega je torej, da se poveča sečnja v zasebnih gozdovih, da se delo v gozdovih profesionalizira in pa da dejansko je nekako upravičeni strošek, do 40 % se sofinancira. Potem je intervencija za naložbe v primarno predelavo lesa in pa digitalizacijo, tukaj so lahko upravičenci gospodarske družbe, zadruge, nosilci dopolnilnih dejavnost. Namen te intervencije je vzpostavitev ustreznih obratov za predelavo, torej za predizdelavo in pa obseg predelave s gozdno-lesnih sortimentov, upravičeni strošek je torej 40 %, ki se lahko sofinancira. Potem so naložbe v ustanovitev in razvoj gozdnega drevesničarstva, upravičenci do teh stroškov so lahko vse fizične in pravne osebe, ki imajo registrirano drevesničarsko dejavnost in se ukvarjajo z drevesničarstvom in pa naložbe v sanacijo in obnovo gozdov po naravnih nesrečah in neugodnih vremenskih razmerah. Torej tukaj pa gre za sofinanciranje nakupa sadik, financiran je del, ki so dejansko za odpravo posledic nekega, neke nesreče, škode in pa potem tudi pogozdovanje na primer, tako da tukaj so upravičeni stroški, se sofinancirajo 100 %. Potem so intervencije za mlade kmete. Pri mladih kmetih smo že skoraj več ali manj vse povedali, pa samo, če na hitro ponovimo. Dejansko je starostna struktura nosilcev kmetijskih gospodarstev v Sloveniji 62 let povprečna starost pomeni, da moramo narediti ta generacijski preboj in morajo dejansko kmetije prevzemati mladi, kajti le tako bomo potem tudi izboljšali konkurenčnost naših kmetij. DO podpore so upravičeni mladi kmetje, ki so starejši od 18 let in mlajši od 40 let, ki so seveda nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo ustrezno znanje in pa usposobljenost. podpora se dodeli v obliki posamične pomoči kot pavšal, torej neposredno nepovratna sredstva in sicer največ tisti, ki so največ 5 let pred oddajo vloge dejansko nosilci kmetijskih gospodarstev in pa podpora je sestavljena iz različnih elementov oziroma različnih oblik. Prvo je osnovna podpora, potem je izobrazba, vodenje dvostavnega knjigovodstva v davčne namene, potem pa je dodatek za mlade kmete, ki so v pokojninskem in invalidskem zavarovanju oziroma niso in pa vključenost v ekološko kmetovanje. Skupaj je lahko dejansko podpora za mlade kmete, ki so vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 52.800 evrov in pa za tiste, ki niso vključeni, 29.260 evrov. Potem pa so intervencije, sodelovanje, tudi tukaj imamo več intervencij, tukaj bi jaz samo povedala, da si bomo s temi intervencijami prizadevali, da se okrepi prepoznavnost vsem kakovosti, da se doseže dodana vrednost slovenskih proizvodov, da se dosežejo kratke dobavne verige, da se bo dejansko lokalna samooskrba s hrano povečala in pa da se bodo krepile verige ter da se bodo posamezni deležniki v verigi znali povezovati. Torej bistvo tega podpor sodelovanja je v tem. Imamo pa več teh podpor in sicer podpora za novo sodelovanje vsem kakovosti, dejavnosti informiranja in promocija proizvodov vsem kakovosti ter dejavnosti informiranja in promocija proizvodov vsem kakovosti, regijski pristop povezovanja lokalnih proizvodov s poudarkom na ekoloških proizvodih, regijski pristop povezovanja lokalnih proizvodov s poudarkom na ekoloških proizvodih, še enkrat, ta intervencija in pa spodbujanje kolektivnih oblik sodelovanja v kmetijskem in gozdarskem sektorju, potem je še lahko pod intervencija, medpanožno sodelovanj. In prihajamo do intervencije lider, torej ključno za lider pa je, da pridejo vse pobude od spodaj navzgor, torej, da so pobude od lokalnih skupnosti, torej od lokalnih lasov, ki vsak za svoje okolje najbolje vedo, ustvarijo pogoje, ki so jim potrebni, da lahko izboljšajo dejansko podeželje. Pomembno pa je, da pri teh lokalnih, pri teh lasi vemo tudi jih potem usmerjati v tisto, kar jim je najbolj potrebno in tisto, kar potem dejansko bo najbolj pripomoglo k razvoju podeželja. Potem so pa še horizontalne intervencije za usposabljanje, prenosov znanja in in inovacije. Tukaj je potrebno dejansko znanje prenašati od starejših na mlade, prilagoditi svetovanje potrebam današnjemu terenu, torej, da se bo na terenu čutilo svetovanje in da bo to pomagalo pri izboljšanju kmetijstva in da želimo dejansko, da nastanejo platforme, kjer se bo interdisciplinarno znanje povezalo, torej želimo čim več interdisciplinarnega znanja povezati in da to znanje potem preide tudi do uporabnikov. Tukaj bi bilo zelo pomembno omeniti tudi še na primer digitalizacijo, ki je dejansko podpora vsemu temu, da bomo okrepili prenos tega znanja in pa informacij ter bolj natančno dejansko vedeli načrtovati tako na nivoju kmetijskega gospodarstva, tako na nivoju lokalne skupnosti in nenazadnje tudi na nivoju države.

Že na začetku sem povedala, da dejansko sedaj pripravljamo prve uredbe, ki so vezane na neposredna plačila in te uredbe morajo biti dejansko sprejete do konca februarja, ker se bo s 15. začela subvencijska kampanja, vse ostale uredbe se pa potem pripravljajo v prvi polovici leta 2023 in razpisi torej se lahko pričnejo potem v drugi polovici leta 2023.

Na koncu še mogoče toliko, da kar je pomembno povedati, kmetijsko ministrstvo bo moglo zelo natančno spremljati izvajanje tega strateškega načrta, kajti v vsakem primeru bo potrebno bistveno mogoče pripravljati spremembe glede na to, na kakšen način se bodo potem posamezni nosilci kmetijskih gospodarstev odločali za posamezne intervencije. Hvala.

Spoštovana ministrica, res najlepša hvala za natančno in lepo predstavitev. Hvala tudi tistim, ki ste pripravljali to predstavitev, da smo jo lahko spremljali tudi preko ekranov, ker je bilo tako lažje in lepše spremljati.

Na seji je tudi predstavnik Kmetijsko-gozdarske zbornice, gospod Roman Žveglič. Prepričana sem, da bo pa tokrat si vzel besedo. Izvolit.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica. Spoštovane poslanke, poslanci, ministrica z ekipo, državni sekretar, državna sekretarka.

Težko bi bilo zdaj povedati koliko ur v preteklih letih smo seveda sedeli raznorazni deležniki pri pripravi tega strateškega načrta in kaj vse je bilo usklajevano. In seveda strateški načrt je ustava slovenskega kmetijstva med dvema programskima obdobje, se pravi znotraj evropskega kmetijstva.

Jaz bom poskušal biti sicer kratek in bom povedal na tiste dileme in težave, za katere pa smo slovenski kmetje še vedno smo v skrbeh. Zdaj, ali smo dobili občutek, da so bruseljski birokrati in ocenjevalci strateškega načrta dobili občutek v katerem času in v kakšni krizi živimo, seveda slovenski kmetje tega nismo dobili. Predvsem smatramo to zato, da je nemogoče enako ocenjevati tudi, se pravi, iz tega green deala in teh okoljskih in podnebnih zahtev, enako pričakovati in zahtevati od vseh držav članic evropskega, evropskega, se pravi Evropske unije, kajti seveda nimamo istega, enakega štartnega položaja. Slovensko kmetijstvo je seveda izredno trajnostno naravnano bilo že do sedaj. Mi imamo izredno nizko obtežbo z živinorejo, se pravi pod 1 GVŽ na kmetijske površine, recimo Nizozemci imajo pa 5 in več, ne in so imeli do sedaj vseskozi neke odmike. Tukaj včasih potem vidimo ali imamo v evropski kmetijski politiki tudi Evropo več hitrosti, več razredov in moramo reči, da imamo, kajti določene države članice zavestno kršijo evropsko zakonodajo in normative in za to plačujejo kazni. Slovenija se tega ne pridružuje in to je prav, res pa je, da smo potem seveda na skupnem kmetijskem trgu pa kmetje isti, enaki in enako obravnavani in smo za to eni v veliko bolj deprivilegiranem položaju.

Največji problem so te tako imenovana, zdaj smo rekli pogojenost, včasih je bila to navzkrižna skladnost, kjer se seveda obravnavajo tudi določene zakonodaj in tukaj recimo lahko povem samo za ta primer različnosti. V Sloveniji, je potrebno seveda se držati teh vodovarstvenih pasov 5 in 15 metrov, 15 metrov na vodovarstvenih vodotokih prvega razreda, kajti to nam daje naša slovenska zakonodaja že iz leta 2008 in slovenski kmetje se tega držimo, v drugih državah članicah je to 3 in 5 metrov, ponekod pa celo nič. In tukaj je zdaj ta enak občutek do vsega tega.

Dalje, seveda bi rad mogoče povedal to, ministrica je seveda govorila o procentih in o cifrah, jaz o cifrah ne bom, ker se potem te zadeve lahko gredo tudi v drugo smer. Ampak določena izplačila, intervencije, za vse to so seveda narejene kalkulacije in po teh kalkulacijah se plača, recimo, razen za ta največji nadstandard, to je Copop, so seveda narejene kalkulacije in zdaj, če so bile tiste cifre, ki jih je ministrica povedala, mislite, da so to 100 % plačilo teh intervencij seveda ni, v povprečju lahko rečemo, da so ta plačila nekje 50 % plus minus, nekje odvisno zdaj, saj imamo točno napisano za vsako intervencijo koliko je. In zdaj seveda zakaj se marsikdo sprašuje, zakaj seveda se slovenski kmetje potem vključujemo v te Copope(?) in zakaj, se pravi, jih izvajamo če v bistvu, bi rekel, delamo izgubo. Vključujemo se zato, ker imamo trajnostni odnos do kmetijstva, do okolja in ne zato, ker nam recimo neki drugi gospodarstveniki rečejo, da smo seveda neumni in da bi mogli seveda delati samo tisto kar se splača. Nismo. Mi si seveda želimo, da bi, zdaj sem prišel na tisto fazo, mogoče malo preskakujem, da ne bi bil, da bom poskusil strniti, da se zahvaljujemo tej vladi in prejšnji vladi, da je razumela strateškost, seveda morate vedeti, da smo usklajevali s prejšnjo vlado, pa so bile vmes volitve, pa je bilo malo vakuuma in tako novo, kar je logično in normalno, ampak tako je bilo, da je razumela strateškost kmetijstva in povezave, se pravi z vsem tem, kar je s kmetijstvom in multiplikativnostjo in se pravi namenila dodatna sredstva za strateški načrt. In danes, ugotavljamo, ko imamo tako veliko inflacijo, ki jo seveda Evropska unija, Evropska komisija te inflacije v teh svojih priporočilih ali pa v teh dokumentih ni zaznala, da hvala bogu, da smo to dosegli in se še enkrat, moram reči na tem mestu zahvaljujem obema Vladama, ki so namenila dodatna sredstva za to območje. Si pa seveda želimo v prihodnje, in to je pa zdaj tisto, kar nas zdaj seveda čaka in to, to pa je zdaj hud zalogaj, mi moramo zdaj v zelo kratkem času sprejeti in intenzivno usklajujemo in delamo vse izvedbene akte, ampak vedno se, ne bom rekel kaj skriva v podrobnostih ,in potem moramo seveda iz teh izvedbenih aktov in tako naprej mora naša javna služba kmetijskega svetovanja, naša skupna služba, se pravi, podučiti in naučiti kmete kako in kaj ravnati in seveda novosti je pa ogromno in veliko, prvič zato, da ne bodo sankcionirani, da ne bodo nekaj delali narobe in drugič seveda, da se bo lahko koristil, da se bodo lahko koristila sredstva. Ta čas bo kratek, to delo bo izredno zahtevno, se pravi in za službo in seveda tudi za same kmetovalce, ki bodo seveda morali zaznati nov čas in nov problem. Zdaj recimo tukaj je ta problem, ki ga jaz, moram reči, v preteklosti nisem zaznal, zdaj ga pa zaznam, to je recimo tako prepoved tega zimskega oranja ali zimske prahe. Ko se vozim po Sloveniji, skoraj ne morem verjeti, da imamo toliko površin v tem agrotehničnem ukrepu, če bi lahko tako rekel, narejeno, ker je to bila včasih, bom rekel, praksa in priporočljivo in tako naprej. Zdaj je to seveda, moram reči, dovoljeno samo za 20 % površin, težjih površin in se pravi, razložiti nekomu, ki je 40 ali 50 let, vemo kakšno imamo naše starostno strukturo naših kmetij, da pa zdaj to ne sme početi in zakaj ne sme početi, da to ne sme početi zaradi tega, ker je to koristno za zemljo, ker je to koristno za okolje, ker se s tem ne ustvarja erozija in tako naprej, se pravi, te stvari, vam povem, da ne bodo, ne bodo enostavne. In se moramo vsi to zavedati in da bo še kar veliko hude krvi in jeze in marsičesa.

Še enkrat bi seveda rad poudaril, da bi, upam, da bomo tudi pri razpisih za investicije in tako naprej našli eno tako boljšo formulo. Kajti, v preteklem programskem obdobju, če s čim ne smemo biti zadovoljni, seveda ne smemo biti z razdelitvijo sredstev iz teh tako imenovanih investicijskih sredstev. Lahko smo zadovoljni, da smo seveda, ne vem, dobrih tisoč kmetij usposobili v maks, bom rekel, v evropski super nadstandard in tako naprej. Ampak če pogledamo, da se na teh razpisih za investicije kandidiralo, zdajle, ne vem, govorim malo po spominu, ampak mislim, da 1629 kmetij, v preteklem obdobju pa je ene še večkrat, od 56 tisoč kmetij, ki seveda dajejo vloge. Tako da jaz upam, da bomo res našli tu take zadeve, da bomo probali tudi te manjše kmetije s profesionalizirati, da bodo seveda lahko tudi se posodobile in da bodo lahko seveda tudi živele od kmetijstva.

Zdaj pa seveda o zahtevnosti ne vsega tega dela strateškega načrta, samih zbirnih vlog in prenosa znanja do kmetov, samo za primer, v Sloveniji imamo slabega pol milijona hektarjev kmetijskih površin, mislim, da 475 tisoč ali nekje recimo v zbirnih vlogah, govorim zdaj malo po spominu. Imamo dobrih 56 tisoč vlagateljev na zbirnih vlogah. V Češki republiki je teh površin 3 milijone in pol, pa 30 tisoč vlagateljev. To so zdaj tiste naše posebnosti, ki sem pa že mogoče tudi na začetku rekel, da si jih seveda uradniki na Evropski komisiji ali nočejo ali pa namerno ne, jih ne znajo oceniti, se pravi, ali jih ne znajo ali jih pa nočejo, ker s tem dajejo prednost drugim.

Se opravičujem, ne bi več kratil vašega časa, ampak hvala.

Ne absolutno… Najlepša hvala za vašo predstavitev in vaš pogled. Saj ste že sami na začetku rekli in poslanke in poslanci se tega zavedamo, da govorimo na nek način o ustavi slovenskega kmetijstva do leta 2027 in od tega je pravzaprav odvisna tudi naša prehranska politika. Saj na začetku zelo lepo piše, čemu je ta načrt namenjen, ne samo preživetju slovenskega kmeta, ampak je namenjen čisto vsem nam, Slovencem, ki bomo, upam, da to hrano lahko uživali. Drugih ni vabljenih na sejo, razen seveda predstavnic Ministrstva za kmetijstvo. Bi katera od vas še kaj dodala? Ne bi. Bi odgovorili na vprašanja. Imamo dva državna sekretarja. Eden od državnih sekretarjev dr. Krajčič se je javil k besedi. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, spoštovana predsednica za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci? Ponoči sem se vrnil iz Bruslja, kjer je zasedal svet. In ena od točk je bila tudi pregled stanja na področju strateških načrtov po državah članicah. No in ta pregled je pokazal, da so države zadovoljne z delom komisije, so tudi pohvale velikokrat pripravljenost komisije, da prisluhne lokalnim potrebam, lokalnim iniciativam. Zanimivo je, da so potrjeni praktično vsi načrti, razen z Nizozemsko in moram reči, da je bil komisar, ko se je pač ena taka bolj žolčna razprava razvila do Nizozemske kar dokaj oster. Pa da ne bi šel morda v podrobnosti glede tega. Povprečna starost v Evropski uniji kmetov je 57 let. To je natančno toliko, kot sem jaz star. To se pravi jaz sem povprečen evropski kmet. Slovenski kmet je 5 let starejši. In 5 let je dolga doba. V tem obdobju pa sploh okrog šestdesetega leta. Tam v tridesetih letih to ni taka razlika silna, tu pa je. Tako, da imamo opraviti vendarle s populacijo, ki je drugačna, kot je evropska in ta populacija mora zagotoviti prehransko varnost in vse te cilje, ki jih imamo v strateškem načrtu. Zato je tudi prilagajanje na socioekonomski položaj oziroma socialno sliko slovenskega podeželja skozi ta načrt zajeta. Je pa zato bistveno težja, kot če bi bila povprečna starost tolikšna, kot je na ravni Evropske unije. In tu je ključna zgodba, tako jo mi vidimo na ministrstvu, dobro delovanje javne svetovalne službe. Ta je, kot vemo, na montirana pri naših odličnih partnerjih, to je Kmetijsko-gozdarski zbornici. No, in tam bomo rabili res izjemnega zaveznika, če bomo želeli, da ta strateški načrt tudi postavimo v prostor na način, kot je bilo zamišljeno.

Zdaj, jaz nimam vedno občutka, da smo tu naredili vse, kar smo lahko. Mislim, da nas tukaj še kar precej čaka, tako da si predstavljam, da bo tudi javna služba pri tem zaveznik ministrstva.

Recimo, ko govorimo o namakanju, vidite, da je veliko virov denarja namenjenega tudi namakanju. Letošnja suša nas je prepričala v to, da brez tega v Sloveniji ne gre. Vendar so razmere na terenu včasih nenavadne, recimo približno 7 tisoč hektarjev imamo namakalnih sistemov v Sloveniji. In letos, ko je bila suša, veste, da ena najbolj grozovitih v zadnjem obdobju, je bila izkoriščenost tega sistema zgolj 40 %. To pomeni 60 % kmetov se ni odločilo za namakanje. In vedno bolj prihajamo do spoznanja, da nimamo toliko težav glede financiranja, glede tehnologije, glede same izgradnje, kot glede interesa kmetov, kmetovalcev za namakanje. Vemo, da smo spremenili letos tudi zakonodajo na način, da lahko sklad, tisti, ki izvaja investicijo. To bo zagotovo zadevo pospešilo, računamo na to in na tem bomo seveda tudi delali. Ampak brez interesa lastnikov pa tu ne bo šlo.

Zavedati se moramo tudi, da strateški načrt, ki je pred ma nami, predstavlja tolikšno stopnjo reforme v kmetijstvu, kot je ni bilo že od 90. let. Tega se zavedajo tudi druge države članice. To sem jasno videl včeraj v Bruslju in na to se bomo morali tudi mi navaditi. Nekaj je o tem govoril tudi danes predsednik Vlade v Evropskem parlamentu in moram reči, da je požel velik aplavz in simpatije za to, kar je pač tam zastopal.

Glede biotske raznovrstnosti in elementov krajine v prostoru bo dejansko treba več pozornosti temu nameniti. To so recimo mejice, obvodni pasovi in podobno. Na to nas opozarjajo tudi recimo lovci in drugi deležniki v prostoru, ki znajo ceniti te elemente, ko do njih včasih nismo bili najbolj prijazni v preteklosti. Jaz verjamem, da bomo ta izziv sprejeli, ker drugega nam ne preostane, ker preprosto moramo sprejeti te spremembe, ki se okrog nas dogajajo, tako na področju podnebnih sprememb kot tudi na področju dogajanja v prostoru. Denarja je kar nekaj in računam, če bo učinkovito uporabljen, bomo vsi skupaj z zmagovalci, rabimo pa absolutno podporo tudi na strani politike, to se pravi na strani parlamenta in to po moji oceni ne glede na barvo. Hvala lepa.

Najlepša hvala državnemu sekretarju. Mogoče še druga državna sekretarka, gospa Tatjana Buzeti. Izvolite.

Najlepša hvala za besedo, jaz bi mogoče dodala dva vidika, ker mislim, da je bila predstavitev tako ministrice kot kolega državnega sekretarja kar že precej informativna. Ampak vidik, ki bi ga rada izpostavila, je povezovanje tudi pri prenosu znanja. Kajti, tukaj se zdaj že soočamo z interdisciplinarnostjo pri doseganju ciljev in kot je dr. Krajčič izpostavil, je za nas neka osnovna platforma kmetijsko svetovalna služba, ki pa jo moramo obogatiti tudi z drugimi službami v državi in se povezati tako medsektorsko kot med institucionalno. Tako da tudi to bomo poskušali spodbujati, da pride do hitrejšega prenosa znanja, če želimo narediti ta korak naprej. Kajti, v bistvu rabimo preskok, kot smo slišali. In drug vidik je to prilagajanje na podnebne spremembe, ki ga delno lahko naslovimo z namakalnimi sistemi, sigurno, ampak to je le delno. Torej tudi tukaj moramo gledati na druge tehnološke pristope in pa, bom rekla, tudi potencial ekološkega kmetovanja in pa izbora, kaj bomo sadili na katerih površinah, kajti to smo tudi letos tekom leta, pa najsibo pri suši, pa pri drugih izzivih v bistvu ves čas ponavljali.

Tako da, mogoče ta vidika kot iztočnico, ki pa bodo potrebno verjetno tudi v kontekstu biokrožnega gospodarstva in kroženja, najsibo znotraj kmetijstva, pa mogoče še celo celotne agroživilske verige, smiselno naslavljati tudi v prehranski politiki, kot ste že tudi vi sama omenila.

Hvala.