9. redna seja

Odbor za pravosodje

11. 1. 2023

Transkript seje

Pozdravljeni vsi skupaj, lep pozdrav članom in članicam odbora in vsem ostalim gostom!

Pričenjam 9. sejo Odbora za pravosodje.

Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale obveščam, da so zadržani in seje se ne more udeležiti naslednje članice in člani. Po 63/1 členu Poslovnika Državnega zbora Franc Props nadomešča poslanko Leno Grgurevič. In mislim, da je to to.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem (64/A3. člen).

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH KAZENSKEGA ZAKONIKA, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil 21. 11. 2022 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Predlagatelj zakona je predlagal obravnavo predloga zakona po skrajšanem postopku. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 25. seji, 30. 11. 2022, sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Kot gradivo za objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 19. 11. 2022, mnenje Sodnega sveta z dne 6. 12. 2022, priporočilo Zagovornika načela enakosti z dne 25. 11. 2022, opredelitev Ministrstva za pravosodje do mnenja Zakonodajno-pravne službe z dne 23. 12. 2022, stališče Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev Državnega sveta z dne 9. 1. 2023.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: Ministrstvo za pravosodje, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Sodni svet, Državnotožilski svet. Mislim, da so svojo odsotnost opravičili Zagovornik načela enakosti.

V poslovniškem roku so amandmaje vložili Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica ter Poslanska skupina SDS.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? (Ne.)

Predala bi besedo vabljenim. Želi predstavnica predlagatelja zakona podati dopolnilno obrazložitev k členom? (Da.)

Ministrica za pravosodje, dr. Dominika Švarc Pipan, izvolite besedo.

Dominika Švarc Pipan

Hvala lepa, predsedujoča, za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci, predstavniki pravosodnih organov in vsi drugi prisotni! Pred vami je torej v tej prvi točki predlog manjših sprememb in dopolnitev Kazenskega zakonika. V decembru 2021 je začela veljati novela KZ-1, ki je v slovenski zakonik vnesla uskladitve s številnimi direktivami in konvencijami. Evropska komisija, ki kontinuirano izvaja preglede implementacije dokumentov pravnega reda Evropske unije, je naknadno pri štirih direktivah ugotovila manjše pomanjkljivosti prenosa v slovensko materialno kazensko zakonodajo. Gre za direktive s področja trgovine z ljudmi, goljufij na škodo finančnih interesov Unije, terorizma in zlorab trga finančnih instrumentov. Namen predloženega predloga novele KZ-1J je torej predvsem dokončna uskladitev z navedenimi direktivami.

Poleg tega predlog, ki je pred vami, upošteva še zadnje priporočilo iz petega kroga ocenjevanj Republike Slovenije s strani Odbora strokovnjakov Sveta Evrope za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja in financiranja terorizma, tako imenovanega Money Wall. Priporočilo se nanaša na financiranje terorista ali teroristične organizacije, brez namena, da bo premoženje porabljeno za izvedbo terorističnega kaznivega dejanja. Minister za finance in ministrica za pravosodje sta namreč lani, sva namreč lani konec julija prejela pismo generalne sekretarke Sveta Evrope, v katerem je opozorila na pomen dokončne uskladitve kaznivega dejanja financiranja terorizma s priporočili Money Wall v petem krogu ocenjevanja. To pomeni pravzaprav prvo fazo strožjega postopka spremljanja in ob nadaljnjem vztrajanju pri obstoječi zakonodaji bi lahko bila proti Republiki Sloveniji uvedena ena ali več naslednjih faz strožjega postopka. Med drugim bi lahko vključevala tudi uvrstitev Republike Slovenije na listo držav, kjer obstaja tveganje pranja denarja in financiranja terorizma, čemur se je treba po našem mnenju seveda izogniti. Zato je v tem predlogu predlagana tudi dopolnitev 109. člena KZ-1 za popolno uskladitev s FATF priporočili. Tudi zato je nujno, da se predlog KZ-1 sprejme in uveljavi čim prej.

Posebej bi želela izpostaviti še, da v tem predlogu tudi predlagamo dopolnitev v splošnem delu Kazenskega zakonika 1 z opredelitvijo kaznivih dejanj, storjenih iz nagiba, ki pomeni posebno okoliščino žrtve, po domače povedano, iz sovražnega ali diskriminatornega nagiba. Gre za tako imenovani primerjalno pravno znani haith crime, sovražno kaznivo dejanje, in v zvezi s tem je predlagana dopolnitev 49. KZ-1 tako, da bo dejstvo, da je bilo kaznivo dejanje storjeno zaradi osebnih okoliščin žrtve, ki jih določa že 14. člen ustave, izrecno predpisano kot obtoževalna okoliščina v zvezi s kaznovanjem storilca, torej, da se bo to upoštevalo pri odmeri kazni. Predlagana določba ne izpostavlja sovraštva do določene družbene skupine in tudi ne širi pojma »oškodovanec« v zvezi s takimi kaznivimi dejanji, saj gre za prvi korak s tem predlogom k morebitni bodoči drugačni ureditvi področja. Za letošnje leto namreč na ministrstvu načrtujemo sistemsko proučitev kaznovalno pravne ureditve sovražnega govora in tudi širše kaznivih dejanj iz sovraštva, vključno s problematiko spleta. Ta proučitev bo potekala v okviru nastajajoče medresorske delovne skupine za problematiko sovražnega govora na spletu. Znotraj tega posebej predvidevamo torej tudi proučitev kaznovalno pravne ureditve kaznivih dejanj zoper ženske.

Glede na navedeno poslankam in poslancem, članicam in članom odbora predlagam, da predlog zakona skupaj z amandmaji koalicijskih poslanskih skupin sprejmete.

Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)

Gospa Barbara Gerečnik, izvolite besedo.

Barbara Gerečnik

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je v skladu s svojimi pristojnostmi preučila predlog zakona in pripravila pisno mnenje.

V zvezi s predlaganim novim tretjim odstavkom 49. člena Kazenskega zakonika smo v mnenju opozorili, da je nagib, iz katerega je bilo dejanje storjeno, kot okoliščina, ki vpliva na odmero kazni, določen že v drugem odstavku tega člena, zato za upoštevanje diskriminatornega nagiba kot obtoževalne okoliščine posebna določba niti ni potrebna. Poleg tega smo izpostavili, da predlagana določba predstavlja konceptualni odmik od siceršnje zasnove olajševalnih in obteževalnih okoliščin, hkrati pa predstavlja tudi konceptualno spremembo pri varovanju kazensko pravnih dobrin, na podlagi katerih so kazniva dejanja v posebnem delu kazenskega zakonika umeščena v poglavja. Pri vseh kaznivih dejanjih bo tako varovana tudi dodatna kazensko pravna dobrina, in sicer varstvo določene skupnosti, ki ji žrtev zaradi svojih osebnih okoliščin pripada. Pri tem se pri nekaterih kaznivih dejanjih, zlasti ker gre za varovanje neosebne pravne dobrine, pravzaprav zastavlja vprašanje, ali je njihova storitev iz diskriminatornega nagiba sploh mogoča. Izpostavili smo tudi, da bi veljalo določbo pomensko zožiti, saj bo v nasprotnem primeru njen pomen lahko širši, kot izhaja iz namena predlagatelja.

V zvezi z inkriminacijo v novem tretjem odstavku 109. člena Kazenskega zakonika smo opozorili, da po našem mnenju ni dovolj določna, in poudarili, da je določna opredelitev kaznivega dejanja ena temeljnih garancij, ki izhaja iz načela zakonitosti v kazenskem pravu iz 28. člena Ustave.

V mnenju smo podali tudi nekatere nomotehnične pripombe in nekatere od njih so bile z vloženimi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin ustrezno upoštevane. V zvezi s posameznimi rešitvami predloga zakona pa je Ministrstvo za pravosodje posredovalo tudi pojasnila.

Hvala.

Hvala za pojasnila.

Želi besedo predstavnica Državnega sveta, gospa Bojana Potočan? (Da.)

Izvolite besedo.

Bojana Potočan

Hvala lepa, predsednica, za besedo.

Torej, tudi pri nas smo obravnavali ta predlog zakona. Seznanjeni smo bili, tako kot je bilo danes povedano, da gre za izpolnjevanje priporočila odbora Sveta Evrope za ocenjevanje ukrepov za preprečevanje in boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, ki ga je Republika Slovenija dobila že v letu 2017, in da to priporočilo še ni izpolnjeno, tako smo tudi to vzeli v obzir pri svojem odločanju.

Predlog zakona smo podprli, v sami razpravi pa smo seveda se dotaknili predvsem 49. člena in 5. člena, 49. člena v smislu torej teh sprememb. Prvotno besedilo se je glasilo sicer, da je kaznivo dejanje storjeno iz sovraštva, vendar nam je bilo pojasnjeno, da je na pripombe potem se to zdaj opredelilo na nagib. Tudi tu gre za konceptualno spremembo dosedanjega načina določanja samih kazni, tako morda v tem delu še terja razmislek v nadaljnjem postopku.

Kar se tiče 5. člena, smo se ravno tako dotaknili pojma terorist. Tu nam je bilo pojasnjeno, da je mišljeno v samem besedilu predvsem za tiste situacije, kadar gre za pravnomočno obsojenega terorista ali teroristično organizacijo in sodba še ni izbrisana. Kot sem povedala, smo potem po celotnem tehtanju ta predlog podprli.

Hvala.

Hvala tudi vam za pojasnila.

Želi besedo predstavnik Sodnega sveta mag. Emil Zakonjšek? (Da.)

Izvolite.

Emil Zakonjšek

Hvala.

Ja, v bistvu Sodni svet se je tudi opredelil oziroma ustavil pri tej spremembi 49. člena, iz razlogov, ki jih je že predstavnica Zakonodajno-pravne službe bolj podrobno obrazložila. V odgovoru je ministrstvo navedlo, da ta namen ni podcenjevanje sodnikov z obveznimi navodili. Strinjam se s tem, ni to podcenjevanje, je pa izraz nekega nezaupanja, da ne bo sodnik sam v konkretni zadevi prepoznal, kako oceniti te okoliščine. Spreminja se tudi malo sistem, ta obvezna navodila, diskrecija sodnika je seveda sojenje, vendar ni samo diskrecija o tem, da ugotovi, ali je nekdo storil kaznivo dejanje ali ni storil, ampak tudi, kakšno kazen bo izbral. Tako je Sodni svet menil, da bi to lahko predstavljalo nek poseg v neodvisnost sojenja, nepotrebno omejitev, ker je do zdaj 49. člen popolnoma ustrezno opredelil, kako sodnik v konkretnem primeru upošteva obtoževalne in olajševalne okoliščine.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Želi besedo predstavnik Zagovornika načela enakosti? (Da.) Gospod Boštjan Vernik Šetinc.

Izvolite besedo.

Boštjan Vernik Šetinc

Hvala lepa.

Zagovornik načela enakosti podpira predlog, da se izrecno kazenskopravno opredeli in tudi strožje kaznuje zločine iz sovraštva. Tako priporočilo smo sicer dali Ministrstvu za pravosodje že v letu 2019, znana so tudi nekatera starejša priporočila še na to temo. Zločini sovraštva so neposredno povezani z vprašanjem diskriminacije. Imajo za to v bistvu posebno kvalitativno naravo ker so storjena, ti zločini so storjeni s posebnim diskriminatornim nagibom. Takšna kazniva dejanja učinkuje razdiralno in so objektivno bolj škodljiva in zavržna kot običajna kazniva dejanja, ki so storjena brez takega nagiba ali učinka, zato terjajo zelo skrben pregon, tak nagib pa mora biti vedno upoštevan kot oteževalna okoliščina pri ustrezni oziroma sorazmerni odmeri kazni, ki mora biti za to strožja, če je tak nagib podan.

Veljavna ureditev pozna samo nekaj določb, ki bi lahko bile blizu temu institutu, na primer, ob umoru se omenja možnost storitve tega kaznivega dejanja s kršitvijo enakopravnosti ali pa zaradi drugih nizkotnih nagibov. Splošna ureditev določb o odmeri kazni je bila že omenjena in je na splošen način urejena tako, da je upoštevanje morebitnega takega sovražnega, diskriminatornega oziroma nestrpnega nagiba prepuščena presoji tistih, ki odločajo o kazenskem postopku in pri odmeri kazni. Zato je odvisna od organov pregona, ali te nagibe sploh zaznajo, ali sploh preiščejo in pridobijo dokaze o njih, ali te dokaze zavarujejo in potem seveda posameznih državnih tožilcev in sodnikov. Se pravi, ali se ti nagibi sploh dokazujejo in potem tudi upoštevajo pri ugotavljanju stopnje osebne odgovornosti in pri odmeri kazni.

Trenutna ureditev je nezadostna iz več razlogov. Norma se ne sme nanašati le na sodnike, ampak bi se morala dovolj jasno tudi na organe pregona. Ti imajo posebne pozitivne procesne dolžnosti zaznati in skrbno preiskati vsak sum tovrstnega ravnanja. Zakonska norma se mora vsebinsko nanašati zlasti tudi na storilce in potencialne storilce kaznivih dejanj. Ti se morajo zavedati posebne zavržnosti kaznivih dejanj storjenih iz sovraštva, zakonodaja mora imeti v tem smislu, torej preventivni oziroma odvračalni učinek, tako da je zagotovljena tudi jasnost in predvidljivost pri urejanju sankcij. Tako zakonsko urejanje pa je potrebno najprej seveda za učinkovito zaščito žrtev in potencialnih žrtev teh kaznivih dejanj, pri katerih je napadena tudi celotna skupnost, ki ji žrtev pripada. Pogosto gre pri tem tudi za posebno hude oblike viktimizacije oziroma povračilnih ukrepov zoper tiste skupine, ki si prizadevajo za enakopravnost in vključevanje. Ta kazniva dejanja predstavljajo kazniva dejanja s sporočilom, namen pa je v bistvu zastraševalen. Tako urejanje je zato pomembno, da se ohranja zaupanje manjšin v sposobnost državnih organov, da jih bodo vedno zaščitili pred najhujšimi oblikami diskriminacije. Zločini iz sovraštva imajo destruktiven učinek tudi na širšo skupnost, saj negativno vplivajo na družbeno kohezijo, povezanost in povečujejo družbene napetosti, lahko pa vodijo tudi v začaran krog povračilnih ukrepov, povračilnega nasilja, se pravi, da se skupine med sabo začenjajo s spopadom. Njihova opredelitev je zato tudi v javnem interesu. Strožja obravnava tovrstnih kaznivih dejanj, torej storilcem, potencialnim storilcem ter širši skupnosti nazorno ilustrira posebno težo tovrstnega ravnanja. Družbi sporoča, da je diskriminacija katerekoli skupine nesprejemljiva. Iz zakonskega besedila mora biti jasno, da je takšno kaznivo dejanje zaradi tega negiba posebno zavržno, in da to dejstvo ne bo spregledano. Prav zato, ker gre za kvalitativno posebne položaje, se uporablja tudi ta izraz »zločin storjen iz sovraštva«. Po vsebini gre za to, pravzaprav za materialno-pravno urejanje oziroma jasnost urejanja sankcioniranja teh zločinov, hkrati pa gre za spoštovanje prevzetih mednarodnih obveznosti. Najprej prava Sveta Evrope, kar je recimo izrecno razvidno iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je že v nekaj primerih ugotovilo kršitve konvencije, ker države niso dovolj skrbno preganjale tovrstnih zločinov, ker sploh niso zaznale ali pa kljub tem indicem, da je bil tak zločin tako pogojen, tega niso dovolj skrbno preostale. Ta sodna prakse je stara 20 let in več brez jasne in izrecne zakonske ureditve, zato grozi v bistvu sistemska možnost nastanka kršitve Evropske konvencije o človekovih pravicah. Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti že od leta 2002 Slovenijo vztrajno opozarja in ji priporoča, da to nedoslednost odpravi. Takšna priporočila in pozive smo prejeli tudi v okviru Organizacije združenih narodov, na primer s strani Odbora za odpravo vseh oblik rasne diskriminacije v okviru univerzalnega periodičnega pregleda. Zaveza k pregonu kaznivih dejanj iz sovraštva pa konec koncev izhaja tudi iz prava EU. Tukaj bi omenil 4. člen okvirnega sklepa Sveta iz leta 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko pravnimi sredstvi. Ministrstvo tudi samo opozarja, da se zelo razvija razprava tudi v okviru EU o tem, da bi se ta kazniva dejanja vključila na tako imenovani evropski seznam kaznivih dejanj.

Zagovornik je dal priporočilo, da bi se besedilo predlagane določbe še nekoliko izboljšalo, in sicer tako, da bi vključevalo vse pojavne oblike kaznivih dejanj storjenih iz sovraštva. To pomeni, da bi bilo treba zajeti vsa kazniva dejanja, storjena iz spornih nagibov, povezanih z osebnimi okoliščinami ne glede na to, ali te osebne oškodovanci oziroma žrtve dejansko imajo ali pa so jim mogoče samo pripisane ali pa so oškodovanci samo v določeni povezavi z osebami ali pa organizacijami, ki imajo te osebne okoliščine. Trenutno pač po predlaganem besedilu bi bilo treba dokazovati, da so te okoliščine oziroma nagib v okoliščinah na strani žrtve. To ni ustrezno in je preozko. Kot rečeno je treba zajeti položaj, ko je kaznivo dejanje storjeno zaradi zmotnega pripisovanja do osebne okoliščine žrtvi, ta jo ima recimo samo v očeh storilca, čeprav ta oseba tej skupini ljudi zares ne pripada. Treba je vključiti situacije ko je na nek način oseba le povezana s skupino ljudi ali pa celo samo idejo, ki naj bi jo za to predstavljala žrtev, na primer žrtev je samo svojec nekoga, ki ima to osebno okoliščino, se samo bori za pravice teh ljudi, organizacija samo dela na tej temi, pa je napadena. In končno, treba je omeniti tudi situacije zločinov iz sovraštva, ko je v očeh storilca žrtev le brez prave osebne okoliščine, se pravi, ko so takšna kazniva dejanja recimo storjena zaradi supermacizma ali pa podobnih nazorov, ki so seveda zavržni in prav tako diskriminatorni.

Zagovornik je dal sicer predlog tudi za normativno rešitev, seveda pa je na Državnem zboru, da to premisli in seveda pozdravljamo tudi že napovedano pripravljenost, da se bo ta razprava nadaljevala.

Hvala lepa.