Nadaljujemo s sejo, ki je sedaj odprta za javnost.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU RAVNANJA Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI IN IZRABLJENIM GORIVOM ZA OBDOBJE 2023 DO 2030, ki ga je državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada.

Naj še omenim, da poslanec Miha Kordiš nadomešča s pooblastilom poslanko Natašo Sukič.

Za obravnavo je bilo k tej točki posredovano naslednje gradivo: Predlog resolucije z dne 2. 11. 2022, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 16. 11. 2022, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 29. 11. 2022 ter stališča in pripombe Zveze ekoloških gibanj Slovenije z dne 29. 11. 2022.

V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k več poglavjem in k preambuli predloga resolucije in spremembe večjega števila vloženih amandmajev. Prejeli ste tudi pregled vloženih amandmajev, amandmajev z dne 11. 1. 2023. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora.

Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni: Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za infrastrukturo, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost, Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, Agencija za radioaktivne odpadke, Sklad za financiranje razgradnje NEK in za in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK, Zveza ekoloških gibanj Slovenije ter Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjam drugo obravnavo predloga resolucije, v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih delih oziroma poglavjih predloga resolucije.

Želi v imenu predlagatelja besedo predstavnik Ministrstva za okolje in prostor, državni sekretar Uroš Vajgl za dopolnilno obrazložitev, torej? (Da.)

Spoštovani.

Hvala lepa za besedo.

Z veseljem par besed glede predloga resolucije.

Republika Slovenija uporablja jedrske in sevalne tehnologije na številnih področjih in pri uporabi jedrskih

in sevalnih tehnologij nastajajo tudi radioaktivni odpadki, za katere je treba zagotoviti varno ravnanje v vseh fazah ravnanja od nastanka od njihovega nastanka do njihovega odlaganja. Tokratni nacionalni program ravnanja z odpadki in izrabljenim gradivom je tretji po vrsti. Prvi izhaja iz februarja 2006 in je pokrival obdobje 2006-2017. Drugega je Državni zbor sprejel aprila 2016 in je pokrival obdobje do 2020-2025. Pred vami zdaj je pa resolucija o nacionalnem programu za obdobje 2023-2032. Ta se predlaga v sprejem še nekoliko pred iztekom veljavne resolucije, torej pred letom 2025, predvsem kot posledica uradnega opomina, ki ga je Slovenija prejela od Evropske komisije leta dva 2018 in dodatnih zahtev Evropske komisije v predsodnem postopku v izdaji obrazloženega mnenja maja letošnjega leta in s tem dopolnjenim in novim programom naslavljamo te pomanjkljivosti, na katere je opozarjala Evropska komisija. Zavezali smo se, da bomo to revizijo pripravili čim hitreje, da bomo nacionalni program sprejeli do konca lanskega leta, zato smatramo, da skladno z aktualno časovnico, če bo ta program v kratkem sprejet, da bomo uspešno naslovili te postopke, ki jih proti Sloveniji vodi Evropska komisija.

Glede same resolucije bi povedal, da temelji na konceptih kot so bili uporabljeni tudi v predhodnih resolucijah. Novi ali drugačni objekti za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom niso predvideni. Za posamezne objekte, ki jih pa resolucija obravnava, pa je za dodati, da so v skladu z zahtevami zakonodaje za njih izvedene presoje vplivov na okolje in čezmejne presoje vplivov na okolje ter izdana ustrezna okoljevarstvena soglasja. Resolucija sicer vključuje tudi novelirane ocene inventarja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva na podlagi revizij tako programa razgradnje za centralno skladišče radioaktivnih odpadkov kot tudi programa razgradnje jedrskega objekta Reaktor TRIGA Mark-II, programa razgradnje NEK in programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva.

Z novelacijo omenjenih programov se menja tudi časovnica posameznih aktivnosti. Na novo so v resoluciji oziroma programu ovrednoteni vsi stroški ravnanja z radioaktivnim, z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za vse objekte. Resolucija sledi ciljem nacionalnega energetskega podnebnega načrta in tudi ciljem resolucije dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 v povezavi z nadaljnjim izkoriščanjem jedrske energije in ohranjanje odličnosti pri obratovanju jedrskih objektov. Poleg tega so pa v resoluciji tudi na novo opredeljene raziskovalne in razvojne dejavnosti. Resolucija upošteva mednarodne rezultate mednarodne pregledoval misij, misije Artemis, ki jo je organizirala Mednarodna agencija za atomsko energijo in ki je tudi pregledala osnutek te resolucije. Za učinkovitejše spremljanje napredka in izvajanje ukrepov so v resoluciji uvedeni dodatni kazalniki za doseganje ključnih ciljev in strategij. In nenazadnje pa, ker vsebine navedenih dokumentov posegajo v obstoječo resolucijo za obdobje do 2025 tako v vsebinskem delu kot tudi v delu, ki določa časovnico izvedb, smatramo, da bi bilo, da bi bilo pred, da bi bilo to resolucijo smotrno čim prej sprejeti.

Zdaj, kot ste omenili, na lanskoletni četrti seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor je bilo sklenjeno, da se obravnava predloga zaradi dodatne proučitve nekaterih vprašanj preloži. Pred nami so pripravljeni številni amandmaji k resoluciji in Vlada te amandmaje, ki so v tem zbranem dokumentu, ki ste ga omenili z današnjega dne, se pravi amandmaje, ki so, ki so v tem zbranem dokumentu, ki so navedeni v tem zbranem, v tem dokumentu, Vlada lahko podpre. Menimo, da podpirajo sam predlog resolucije.

Hvala.

Hvala za dodatna pojasnila.

Želi besedo še predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)

Gospa Mateja Tavčar, izvolite.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je proučila predlog resolucije v okviru svojih pristojnosti in podala splošne pripombe in pripombe k posamičnim delom. S posameznimi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin se odpravlja večina nomotehničnih in tudi vsebinskih pripomb, še vedno pa ostaja pripomba glede neprimernosti sprejemanja nove resolucije pred iztekom obdobja že sprejete resolucije oziroma tudi spreminjanja resolucije kot programskega akta, ki predstavlja dolgoročen dokument načrtovanja in je podlaga za politične usmeritve na določenem področju. Pri tem opozarjamo še na toku zapisa 124. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, ki določa, da se nacionalni program sprejema za deset let, pri čemer pa okvirna direktiva Sveta za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki predvideva redno pregledovanje in dopolnjevanje ter tudi samo ocenjevanje nacionalnega programa vsaj vsakih deset let in tudi sprotno poročanje evropski komisiji o njegovih večjih spremembah. Pri končnem oblikovanju besedila pa bo narejenih še nekaj redakcijskih popravkov, kakor je bilo tudi napovedano v podanem mnenju.

Hvala za besedo.

Hvala.

Želi besedo še kdo od ostalih vabljenih? (Da.) Ja, bom vam dala besedo. Lepo prosim, če se za magnetogram predstavite z imenom in priimkom, pa kar izvolite.

Matjaž Valenčič, Zveza ekoloških gibanj.

Kar izvolite, gospod, ja, beseda je vaša.

Ja, hvala za besedo.

Spoštovani, pozdravljam v vas v imenu Zveze ekoloških gibanj in v svojem imenu!

Zveza ekoloških gibanj je nevladna organizacija, ki ima status društva v javnem interesu po Zakonu o varstvu okolja in podajo pripombe na predlog resolucije o nacionalnem programu. Status ZEG-a, se pravi ZEG s statusom društva ima tudi pridobljen status stranskega udeleženca v upravnih postopkih pri gradnji odlagališča za nizko in srednje ravne odpadke, to je eden, se pravi, Vrbina. V gradnji suhega skladišča za visoko radioaktivne odpadke podaljšanje obratovalne dobe NEK 40. do 60. let in pri obravnavi presoje PVO.

Strokovni odbor ZEK je obravnaval Predlog Resolucije o nacionalnem programu ravnanja z odpadki in predstavil pripombe že na prejšnji seji Državnega zbora, ključne pripombe s poudarki pa navajamo danes. Resolucija je bila v javni razpravi februarja 2022 v času covid-19 brez zainteresirane javnosti, brez civilne družbe Posavja in brez nevladnih organizacij. Predlagana resolucija ne sme biti prejeta brez nujnih opravkov, saj ima precej slabosti. Ta resolucija dopušča, da Hrvati ne bodo odpeljali svojih nizko srednjih radioaktivnih odpadkov NSRAO kakor bi jih morali po veljavnem zakonu / nerazumljivo/. Dopušča, da Hrvati ne bodo odpeljali niti visoko reaktivnih odpadkov, kakor bi jih morali po veljavnem zakonu. Predvideva tudi gradnjo JEK 2 brez politične odločitve, brez ljudskega referenduma, tako da resolucija gre že malo naprej.

V poglavju II. politika ravnanja z / nerazumljivo/ ter bistveni mejniki. Naslavlja predlagatelj v programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, da se zagotavljanje varnega in učinkovitega ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom v Sloveniji prilagaja izzivom. To je na strani 18. in še nekajkrat naprej. Jedrska varnost je preresna, da bi jo primerjali z izzivi in da bi se zanašali na srečo ali na jedrski hazard. Slovar slovenskega knjižnega jezika razlaga besedo izziv kot poziv na dvoboj ali pretep neke vrste tveganje, nikakor pa ne na zagotavljanje varnosti. Konkretne pripombe na resolucijo, poglavje 4., stran 47., Strategija in programi ravnanja, tu citiram: »Hkrati pa projekt odlagališča NSRAO ne glede na odločitev 13. seje med državne komisije, da skupna rešitev odlaganja NSRAO ni možna, omogoča tehnično zasnovo in za razrešitev odlagalnih zmogljivosti in gradnjo dodatnih silosov že od potrditve Uredbe o državnem prostorskem načrtu za odlagališče nizko srednje radioaktivnih odpadkov na lokacijo Vrbina v Občini Krško. Razširitev odlagalnih zmogljivosti omogoča za odlaganje vseh NSRAO iz NEK, če bi pozneje na podlagi meddržavne pogodbe BHRNEK bil dosežen ustrezen dogovor z Republiko Hrvaško o skupnem reševanju tega vprašanja ali bi se zaradi gradnje novih jedrskih objektov za proizvodnjo energije pojavila potreba po dodatnih legalnih zmogljivostih?« Popolnoma neprimerno je, da resolucija spreminja meddržavne dogovore sprejete v Zakonu o ratifikaciji pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške BHRNEK in meddržavni pogodbi 5 iz 2003 v škodo Slovenije in dopušča, da Hrvaški NSRAO ostanejo v Sloveniji, zato je treba to resolucijo zavrniti kot škodljivo.

Dalje, poglavje 4.4. - gradnja in obratovanje odlagališča NSRAO stran 53. Nanaša se na NSRAO in dolgožive nukleide in piše opisno zgolj manjše. Ni določeno kaj to zgolj manjše pomeni in je lahko karkoli. Citiram: »Odlagališče je pretirano, tako da bodo lahko v njem odložene vse vrste NSRAO, ki bodo nastali v Republiki Sloveniji. Temu so ustrezno pripravljena tudi merila za sprejem in odlaganje NSRAO v odlagališča, ki glede na veljavne slovenske predpise in varnostnem poročilu za odlagališče določajo najvišjo specifično aktivnost sevalcev alfa v paketu z radioaktivnimi odpadki v enoti za odlaganje silos in v odlagališču v celoti. Izjeme so lahko zgolj manjša količina dolgoživih ali drugačnih radioaktivnih odpadkov, ki bi zahtevali nesorazmerne, zapletene in drage postopke priprave na odlaganje in zaradi skladnosti z merili sprejemljivosti za odlaganje.« To je povsem neprimerno dopuščati vlaganje dolgoživih in drugačnih odpadkov med NSRAO v katerikoli količini. V obstoječi resoluciji je nedvoumno določeno, da se tudi deli kontaminirani z dolgoživimi radionuklidi odložijo skupaj z izrabljenim gorivom in opisna oznaka zgolj manjša količina je nedopustna tudi zato, ker je že v tej resoluciji vse izrabljeno jedrsko gorivo v Nek poimenovano kot majhna količina. Citat: »Sedanja količina Ige je majhna,« to je na strani 33, »je majhna, približno 550 ton urana in 6,8 ton plutonija.« Se pravi, 550 ton urana je majhna količina. »Odlaganje dolgoživih radionuklidov med NSRAO ni sprejemljivo v nobeni količini.« Dalje, skladišče NSRAO, stran 27, 1.3., obstoječe skladišče je očitno polno, saj skladiščijo NSRAO še v petih drugih stavbah, ki niso namenjene skladiščenju. Citat: »Po ocenah Nek je za skladiščenje zagotovljen dodatni prostor v dosedanjih manipulacijskih prostorih skladišča in manipulacijski prostor v objektu VMB. Z graditvijo objekta VMB bil pridobljen prostor za ravnanje z RAO, kot je sortiranje, obdelava, odležavanje, meritve in drugo. Improvizacije skladiščenja NSRAO v stavbah, ki niso namenjene skladiščenju niti znotraj ograje Nek, niso primerne.« In ta resolucija pa dopušča improvizacijo skladiščenja NSRAO, tako da to je naša pripomba.

Stran 74 VRAO, »Nastaja očitno kršitev mednarodne pogodbe BHR Nek, ki določa, da Hrvati svojo polovico vseh svojih radi odpadkov izvozijo do leta 2025. Citat: »Ravnanja z IGE in VRAO, ki bodo nastali pri razgradnji Nek je načrtovano na način, da se IGE in VRAO najprej skladiščijo v suhem skladišču na lokaciji Nek, nato pa trajno odložijo v geološko središče v Republiki Sloveniji ali v Republiki Hrvaški. Za potrebe izdelave cene stroškov je v tretji reviziji programa odlaganja RAO in IGE iz Nek odlagališče načrtovano kot skupen slovenski in hrvaški projekt odlaganja.« Redno obratovanje Nek je že poteklo, čez dve leti so Hrvati dolžni odpeljati vse svoje radioaktivne odpadke iz Slovenije. Niti podaljšanje obratovanja še ni odobreno. Zakonska določena zaveza iz BHR Nek, da Hrvati v dveh letih po prenehanju rednega obratovanja Nek odpeljejo vse svoje radioaktivne odpadke je bila umaknjena mimo zakona s sklepom meddržavne komisije, ki pa nadomešča, ne nadomešča zakona in ta resolucija pa dodatno dopušča, da bodo vsi hrvaški jedrski odpadki trajno ostali v Sloveniji. Ta opustitev obveze, da Hrvati prevzamejo svoje radioaktivne odpadke je izrazito v škodo Sloveniji. Ker vemo, da Hrvatje ne bodo izpolnili svoje dolžnosti bi bilo primerno, da se pogovarjamo o pogodbeni kazni in ne o legalizaciji kršitve. To je dodaten razlog, da se resolucija v celoti zavrne.

Jek-2 in dolgoročno obratovanje na strani 17 je nekako temu resolucija odpira vrata z besedami, da je predvidena in odpira možnost dolgoročnega obratovanja Nek tudi po izteku šestdesetletnega obratovanja. Citat: »Nadaljnjo rabo jedrske energije predvideva tudi resolucija o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050, ki kot enega izmed ključnih ciljev strategije predvideva dolgoročno rabo jedrske energije in v ta namen izvedbo upravnih postopkov in pripravo dokumentacije za investicijsko odločanje. Predvideva še prednostno izvedbo vseh potrebnih korakov za zagotovitev dolgoročnega obratovanja obstoječe jedrske elektrarne, ki pomembno prispeva k nizko ogljični proizvodnji električne energije. Če bo na podlagi /nerazumljivo/ dovoljenja in drugih postopkov sprejeta investicijska odločitev in gradnja Jek-2, bo moral investitor s predpisi v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z radiktivnimi odpadki izdelati program gospodarjenja RAO ali IGE za čas obratovanja ter po prenehanju obratovanja objekta ustrezen projekt razgradnje in ravnanja z RAO in IGE za njihovo dokončno odstranitev in odlaganje. Dejstvo je, da je raba jedrske energije prišla v resolucijo o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 s prevaro. Ta prevara pa se potem prelije tudi v NEPN in v to resolucijo, ki jo obravnavamo. To prevaro so pojasnili mag. Andrej Urbančič, Katarina Trstenjak, mag. Stane Merše, vsi iz Centra za energetsko učinkovitost Jožef Štefan in so jo objavili v Dnevniku. Se pravi, je javnosti dostopna, 11. septembra 2021. Citat: »V okviru projekta, ki ga je vodil IJSCU projekt priprava osnutka dolgoročno podnebne strategije in pomoč pri nadaljnjem usklajevanju dokumenta, je konzorcij pripravil osnutek besedila strategije. Konzorcij je sodeloval tudi pri usklajevanju besedila z različnimi ministrstvi in obravnavi pripomb iz javne obravnave. V času usklajevanja in tudi v osnutku dokumenta sta bila ves čas enakovredno upoštevana dva scenarija, predvideno pa je bilo, da se je pred odločanjem oziroma izbiro med opcijama z jedrsko energijo ali brez nje zagotovijo potrebne informacije in analize. Ministrstvo za okolje in prostor je te usmeritve predložilo v javno obravnavo. Enake usmeritve glede odločanja o jedrski energiji je vključevalo tudi javno objavljeno vladno gradivo, ki pa je bilo dan pred sejo Vlade nadomeščeno z besedilom, ki potrjuje izbiro jedrske opcije. Dan pred sejo Vlade nadomeščeno, torej s prevaro. Namesto, da bi to prevaro odpravili, je še naprej podlaga za sprejemanje pravnih aktov. Pričakujem, da boste storili vse, da se ta prevara s katero je jedrska opcija dobila luč brez potrebnih informacij in analiz, odpravi. To je pomembno zlasti zato, ker se današnja resolucija nanaša na celovit nacionalni podnebni načrt in dolgoročno strategijo, kamor pa je bila jedrska energija uvrščena s prevaro, kot veste. Zato predlagamo, da se ta resolucija bistveno dopolni ali pa zavrne. Predlog /nerazumljivo/ je, da se ta resolucija zavrne, in da mora biti v ponovni obravnavi po široki javni strokovni razpravi. Gre za najpomembnejši okoljsko- energetski dokument v Republiki Sloveniji Pozivamo člane Odbora za infrastrukturo, da delujete kot varuhi narave in zavrnete predlog te resolucije kot neprimerno in škodljivo.

Ekološki pozdrav.

Hvala.

Želi besedo še kdo od vabljenih? Ja, kar izvolite, pa predstavite se, lepo prosim. Aha, v redu. Dobro. Potem zaenkrat ni razpravljavcev.

Prehajamo torej na razpravo in odločanje o posameznih poglavjih predloga resolucije in vloženih amandmajih.

Odboru najprej predlagam, da po opravljeni razpravi o posameznih poglavjih najprej glasujemo o amandmajih ter nato v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika Državnega zbora o vseh poglavjih predloga resolucije skupaj. Nasprotuje kdo takšnemu predlogu? (Ne.)

Torej dajem v razpravo najprej preambulo in prvo poglavje predloga resolucije in vložene amandmaje koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Potem zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o amandmajih.

Glasujemo o vloženem amandmaju koalicijskih poslanskih skupin k preambuli.

Glasujemo. Navzočih je ? poslank in poslancev, za je glasovalo 8, proti nihče.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Glasujemo o vloženem amandmaju koalicijskih poslanskih skupin k poglavju I.

Glasujemo. Navzočih je ? poslank in poslancev, za je glasovalo 9, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Glasujemo o vloženem amandmaju koalicijskih poslanskih skupin k podpoglavju 1.1.

Glasujemo. Navzočih je ? poslank in poslancev, za je glasovalo 9, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Glasujemo o vloženem amandmaju koalicijskih poslanskih skupin k podpoglavju 1.3.

Glasujemo. Navzočih je ? poslank in poslancev, za je glasovalo 9, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je ta amandma sprejet.

V razpravo zdaj dajem II. poglavje predloga resolucije in vložena amandmaja koalicijskih poslanskih skupin k temu poglavju.

Želi kdo o tem poglavju razpravljati? (Ne.) Potem prehajamo na glasovanje. Glasujemo o vloženem amandmaju koalicijskih poslanskih skupin k podpoglavju 2.5.

Glasujemo. Navzočih je ? poslank in poslancev, za je glasovalo 9, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Glasujemo o vloženem amandmaju koalicijskih poslanskih skupin k podpoglavju 2.8.

Glasujemo. Navzočih je ? poslank in poslancev, za je glasovalo 9, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem III. poglavje predloga resolucije in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu poglavju.

Želi kdo razpravljati? (Da.)

Ja, kolega Gregorič, izvolite.

Lepo pozdravljeni vsi skupaj!

Mislim, da smo kar hitro šli v glasovanje in mogoče, ne vem, ali je bilo predvideno, da bomo na koncu kaj povedali ali se oglasili ali ne, ampak mogoče je zdaj čas. Ta resolucija je tretja v vrsti in je lepo organizirana in ima, je neke vrste akcijski načrt, ki se tu, namesto akcije se reče strategija. Vsaka strategija ima ukrepe, vsak ukrep ima ključne kazalnike in na papirju je videti lepo. Rad bi vas pa spomnil na par stvari. Ena je to, da je novi Zakon o varstvu pred sevanji in jedrsko varnostjo iz leta 2020, pa njegova novela iz 2003, je predvidevala, da bo lokacija za odlagališče nizko in srednjih aktivnih odpadkov določena do leta 2008, in da bo odlagališče NSRAO zgrajeno 2013 in te številke so se večkrat ponovile, zdaj smo pa tukaj kjer smo, po 41. letih oziroma 42. letih kmalu obratovanja jedrske elektrarne, še nimamo odlagališča za nizko in srednje odpadke. Jaz upam, da bo tokrat ta resolucija, kar se tega tiče, ne bo samo črka na papirju, ampak da bomo v teh rokih kot je tukaj napisano, to izvedli. Skratka večinoma ali pa vse, še za časa mandata te Vlade.

Zdaj, kar se tiče ravnanja z visoko aktivnimi odpadki oziroma z izrabljenim gorivom, v teh amandmajih je edina sprememba od predlagane resolucije je to, da se prestavi nazaj na sedaj veljavno resolucijo po katerem je rešitev odlaganja ali pa rešitev radioaktivnih, visoko aktivnih odpadkov oziroma izrabljenega goriva leta 2065.

Zdaj, še na nekaj bi rad opozoril. Tako naš Zakon o varstvu pred sevanji kot skupna konvencija o varnem ravnanju z radioaktivnimi odpadki in varnem ravnanju z izrabljenim gorivom, kot tudi evropska direktiva iz leta 2011 o ravnanju z radioaktivnimi odpadki apelira, predvideva, da se bremena ne prenašajo na bodoče generacije, in to mislim, da je tudi, če bomo to resolucijo res tokrat izvedli, da bo temu tako Tako da, moj apel bi bil, da naredimo enkrat spremembo in se ene resolucije držimo.

Hvala lepa.