Kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni.

Začenjam 12. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da na seji kot nadomestni člani oziroma članice odbora s pooblastili sodelujejo: poslanec Bojan Čebela namesto poslanca Dejana Premika in poslanka Andreja Živic namesto poslanke Alme Intihar.

Na sejo odbora sem k 1. točki vabil kandidata za ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca.

Vse prisotne prav lepo pozdravljam, še posebej pa lepo pozdravljam kandidata za ministra za solidarno prihodnost, to je gospod Simon Maljevac.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora z eno, 1. točko, predstavitev Simona Maljevca, kandidata za ministra za solidarno prihodnost. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE PREDSTAVITEV SIMONA MALJEVCA, KANDIDATA ZA MINISTRA ZA SOLIDARNO PRIHODNOST.

Uvodno pojasnilo. Predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Robert Golob, je predsednici Državnega zbora, mag. Urški Klakočar Zupančič, na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave in 229. člena Poslovnika Državnega zbora predlagal listo kandidatk in kandidatov za ministrice in ministre Vlade Republike Slovenije. Predsednica Državnega zbora je Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide poslala predlog predsednika Vlade, da Državni zbor za ministra za solidarno prihodnost imenuje Simona Maljevca.

V skladu s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora sem tako sklical današnjo sejo, na kateri se nam bo predstavil predlagani kandidat in odgovarjal na vprašanja članic in članov odbora. Odbor mora po opravljeni predstavitvi predsednici Državnega zbora in predsedniku Vlade poslati mnenje o predstavitvi predlaganega kandidata. Uvodni predstavitvi kandidata bodo sledila vprašanja članic in članov odbora kandidatov in seveda njegovi odgovori.-

Še pojasnilo. Vprašanja članic in članov odbora se lahko nanašajo na delovno področje Ministrstva za solidarno prihodnost. V skladu z Zakonom o Vladi je to področje tudi zelo jasno določeno.

Simon Maljevac, kandidat za ministra, na tej točki vam predajam besedo.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo.

V nadaljevanju vam bom predstavil okvirni načrt, ki ga imamo na Ministrstvu za solidarno prihodnost in sicer na področju stanovanjske politike, dolgotrajne oskrbe in pa ekonomske demokracije.

S samo ustanovitvijo Ministrstva za solidarno prihodnost je Vlada dala jasno sporočilo, da je potrebno v ospredje svojih politik postaviti tudi te tri teme, ki so bile v preteklosti zanemarjene. Stanovanjske politike v Sloveniji tako rekoč ne poznamo zadnjih 30 let, glede dolgotrajne oskrbe pa se tudi pogovarjamo že več kot dvajset let, pa nismo prišli še do zaključka. Dodatno mislim, da je tudi obdobje zadnjih let in Covid krize pokazalo še bolj, kako pomembne so te teme, ki padejo v okviru tega ministrstva in kako pomembno je, da področje dolgotrajne oskrbe uredimo, da naslovimo problematiko starejših, ki so ena izmed najbolj ranljivih skupin v naši družbi.

Tako, zdaj bi šel pa počasi po treh osnovnih področjih.

Če začnem s stanovanjsko politiko. Stanovanje dojemam kot ključno dobrino, predstavlja streho nad glavo in dom za vsakega posameznika in posameznico. Naš cilj na ministrstvu pa je vzpostaviti razvojno politiko, ki bo temeljila na kakovostnih, dostopnih in varnih domovih, in to mora biti cilj naše družbe in razvoja družbe v kateri živimo. Hrbtenico stanovanjske politike vidim v gradnji javnih najemnih stanovanj in vzpostavljanje mreže akterjev, ki bodo delovali pod enotnimi pogoji in bodo deležni javne podpore. To mrežo je treba razviti in okrepiti, da bo sposobna dolgoročne, stabilne in predvidljive produkcije pa stanovanj, ki bodo dostopna in kakovostna. Trg tega ne zagotavlja, mislim, da se vsi tega zavedamo glede na situacijo, v kateri smo. Mora pa to zagotoviti država. In kakšno je stanje danes? Stanovanjsko področje je eno izmed najbolj zanemarjenih področij na ravni države. Politike na tem področju v preteklosti niso bile razvojno usmerjene, še redkeje pa so bile podprte z ustreznimi finančnimi viri in pa tudi kadri. Kot sem uvodoma že rekel, neke sistematične politike na tem področju ni že vse od 90. let naprej, posamezniki in posameznice, ki so se soočali s težavami na področju iskanja ustreznega doma, pa so bili pogostokrat prepuščeni sami sebi. Stanovanjsko politiko smo tako prepustili trgu in iznajdljivosti posameznih gospodinjstev s samo gradnjo. Odsotnost državne politike se kaže tudi na splošnem delovanju stanovanjske preskrbe, saj trg ni zmožen zagotavljanja zadostnega števila kakovostnih in dostopnih stanovanj, sorodstvena solidarnost, ki je bila gonilo gradnje individualnih hiš na podeželju, pa se je tudi počasi že izčrpala. Poleg tega so se v zadnjih letih okrepili naložbeni motivi in špekulacija, ko govorimo o stanovanjih, in ta se odraža tako v investicijskih nakupih, luksuzni gradnji ali pa gradnji za donos in nestanovanjski rabi stanovanj, predvsem v večjih mestih, kjer je vedno več stanovanj, ki se oddajajo preko različnih platform za kratkoročni najem in ta stanovanja niso na voljo za dolgoročni najem in niso na voljo tistim, ki bi potrebovali dom. Neukvarjanje s stanovanjsko politiko nas je tako pripeljalo do situacij, v kateri smo v Sloveniji priča eni izmed največjih rasti cen nepremičnin v Evropski uniji. Priča smo močnemu zaostajanju gradnje s potrebami, letno se v povprečju zgradi manj kot 4 tisoč stanovanj, večanju nedostopnosti in krepitvi zadolževanja prebivalstva in krčenju lastništva in rasti tržnega najema. In predvsem slednji je izjemno problematičen, saj Slovenija državi med države sodi med države z eno najšibkejših regulacij najemnega trga. Zakonodaja ne predvideva minimalne dolžine najemne pogodbe, ne predvideva tudi omejitve rasti najemnin in ne omogoča ustreznega reševanja sporov, če do njih pride. Nedavno izdano poročilo Neznosna negotovost bivanja, ki analizira bivanje najemnikov v Ljubljani, je pokazalo, da je bivanje v tržnem najemu drago, predvsem pa tudi negotovo, najemnine so pogostokrat kratkoročne, kakovost bivanja je nizka in prav tako obstaja neravnovesje moči med najemniki in tisti, ki stanovanja oddajajo, tržni najemniki pa sodijo med tiste skupine prebivalstva, ki za stanovanja najemajo daleč največji delež lastnih prihodkov. V pripravi sem iskal tudi podatke. Pokazalo se je to, kar sem vedel že prej, da je ravno na področju stanovanjske politike manko podatkov zelo velik in je to ena točka, ki jo bomo mogli nasloviti, če bomo lahko, če bomo hoteli pripraviti ustrezne politike, ampak vseeno po nekaterih ocenah v takšnih razmerah najema živi vsaj 60 tisoč gospodinjstev v Sloveniji. In kako smo težave do sedaj reševali? Imam par primerov. Prvi primer, trenutno je na sektorju za stanovanja zaposlenih zgolj pet uslužbencev, uslužbenk in uslužbencev. Torej za celotno stanovanjsko politiko v Sloveniji trenutno skrbi pet oseb. Drugi primer, Stanovanjski sklad Republike Slovenije je kot glavni izvajalec javne stanovanjske gradnje v zadnjih desetih letih s strani države prejel manj kot 20 milijonov evrov - govorimo v zadnjih desetih letih - in še to v veliki meri v obliki stavbnih zemljišč, ki jih zaradi kadrovske, predvsem pa finančne podhranjenosti do sedaj ni bil zmožen aktivirati. Tretji primer, stanovanjski svet za koordinacijo razvoja področja ni bil ustanovljen, čeprav bi moral biti. Četrti primer, nacionalni stanovanjski program, ki se je zaključil z letom 2009 je zaveze izpolnil manj kot 10 %. Drugi, ki je bil sprejet leta 2015, torej 6 let po tistem, ko se je prvi zaključil, pa se ni nikoli resno izvajal. To je potrdilo tudi Računsko sodišče v nedavni reviziji izvajanja stanovanjske politike v Republiki Sloveniji med letoma 2015 in 2021. Računsko sodišče je ugotovilo, da sta bila pri tem izvajanju neučinkoviti tako Vlada kot tudi pristojno ministrstvo. In Vlada ni uresničila politik h kateremu se je zavezala v tem nacionalnem stanovanjskem programu. Med njimi so pa ukrepi na področju koordinacije deležnikov na stanovanjskem področju, zbiranja in urejanja evidenc ter podatkov, predvsem pa vzpostavljanje ustreznih pogojev za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Tako so izvajalci javne gradnje med letoma 2011 in 2021 uspeli zagotoviti izgradnjo zgolj 2 tisoč 748 novih stanovanj. Cilj po sprejeti resoluciji pa bi bilo do leta 2025 zgraditi 12 tisoč 540 stanovanj. Temu cilju se pretekle vlade niso približale, predvsem zaradi pomanjkanja financiranja področja. To ponazarjajo tudi mednarodne primerjave, saj Slovenija sodi med države, ki za stanovanjsko področje namenjajo najmanj javnih sredstev, tako na ravni Evropske unije kot tudi OECD. Kljub vsemu naštetemu, pa da ne bom samo negativen, se je v zadnjih letih okrepilo delovanje javnih stanovanjskih skladov, predvsem Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Sklad je tako zagnal investicijski cikel gradnje javnih najemnih stanovanj, ki jih financira z lastnimi viri in zadolževanjem. V zadnjih letih je uspel zagotoviti tako gradnjo okrog tisoč 500 stanovanj, hkrati pa se je okrepilo tudi delovanje lokalnih skladov, ki so sami ali s podporo sklada zagotovili nekaj 100 dodatnih stanovanj. Ta mreža javnih stanovanjskih skladov danes predstavlja hrbtenico javnega stanovanjskega sistema, ki se je vzpostavil kljub pomanjkljivi državni podpori in po mojem mnenju morajo stanovanjski skladi tudi ostati steber in hrbtenica javnega stanovanjskega sistema. Ta sistem se bo v prihodnjih letih bo sposoben zagotoviti gradnjo še okoli tisoč stanovanj. Se pa bo brez dodatne podpore izčrpal do leta 2025 in bo nezmožen nadaljevati svoje delo. Do tega leta bodo skladi porabili lastne vire in dosegli zgornjo mejo zadolževanja, kar pomeni, da se bo njihovo zagotavljanje dodatnih stanovanj brez državne podpore ustavilo. Zato je nujno, da njihovo delovanje okrepimo. Tako, zdaj sem vam orisal stanje, zdaj pa kaj bomo naredili v okviru delovanja novega ministrstva.

Prvi ukrep je oblikovanje stabilnega in robustnega sistema gradnje najemnih stanovanj s strani stanovanjskih skladov in neprofitnih stanovanjskih organizacij. Vzpostaviti moramo sistem, ki bo zagotavljal primerno število kakovostnih, dostopnih in varnih stanovanj. Za oblikovanje takšnega sistema je ključno zagotoviti ustrezno proračunsko financiranje, ustrezno zemljiško politiko in oblikovanje dolgoročno predvidljivega okolja za stanovanjske sklade, ki jih bo spodbujalo k razvojnemu delovanju. To pomeni tako sprejetje ustreznega zakonskega okvirja, kakor tudi zagotavljanje sistemskega vira financiranja. Osrednji cilj pa je, da tak sistem vzpostavimo do konca mandata. V času te vlade pa ustrezno podpremo realizacijo že načrtovanih projektov stanovanjskih skladov, občin in neprofitnih stanovanjskih organizacij. V letošnjem letu tako lahko z ustrezno finančno podporo zaženemo gradnjo vsaj tisoč stanovanj. Cilj pa je, da do konca mandata oblikujemo sistem, ki bo zmožen zagotoviti vsaj 2 tisoč stanovanj mesečno. Še enkrat bi poudaril, ne bomo čakali Še enkrat bi poudaril, ne bomo čakali… / oglašanje v dvorani/ Aja, letno, se opravičujem… / smeh/ Se opravičujem, 2 tisoč stanovanj letno in pa v prihodnjem letu tisoč stanovanj. Ne bomo pa čakali do vzpostavitve sistema, projekte, ki so v razvoju, bomo začeli podpirati takoj . Tako lahko do konca mandata po nekaterih ocenah govorimo o začetku gradnje 5 tisoč stanovanj.

Druga točka je resen pristop k oblikovanju dolgoročne in razvojne stanovanjske politike, to bomo zagotavljali preko koordinacije na ravni vlade in resorjev. Prej sem omenil, da ni bil nikoli ustanovljen Svet za stanovanjsko politiko, da ga bo potrebno ustanoviti takoj. Potem s koordinacijo s stroko in civilno družbo in pa s tesnim povezovanjem s ključnimi deležniki pri zagotavljanju stanovanj. S Stanovanjskim skladom in ostalimi imamo že sedaj redne stike in smo tudi že sklade obiskovali na terenu. Med osrednjimi nalogami pa ni zgolj ustrezno izvajanje nalog v okviru obstoječega nacionalnega stanovanjskega programa, ampak moramo začeti pripravljati tudi novega. Ta se izteče leta 2025. In da se ne bo zgodilo tako, kot se je prej, ko je bilo šest let med prvim in drugim programom, se zavezujemo, da bomo prva Vlada, ki bo pravočasno sprejela nov stanovanjski program in za njegovo izvajanje zagotovila ustrezna sredstva. Da bomo lahko vse to dosegli, je nujna vzpostavitev Direktorata za stanovanja, ki bo imel ustrezno kadrovsko sestavo in dovolj sredstev za izvajanje razvojnih politik na področju javne stanovanjske gradnje, urejanje najemnega trga, naslavljanje področja upravljanja in pa seveda tudi okrepitev delovanja stanovanjske inšpekcije.

Na področju urejanja najemnega trga bomo zasledovali osnovni princip, in sicer, da stanovanje moramo razumeti kot dom in funkcija najemnega trga je zagotavljanje varne, kakovostne in dostopne strehe nad glavo za vse. V letošnjem letu načrtujemo ukrepe na področju kratkoročnega turističnega oddajanja, ki se je močno zažrlo v stanovanjski trg in je v predelih z največjim pomanjkanjem stanovanj močno vplivalo tako na dvig cen kakor tudi na manjšanje ponudbe v najemnih stanovanjih, ponudbe najemnih stanovanj. Nadalje bomo v letošnjem letu začeli z ukrepi urejanja najemnega trga, ki jih lahko izvajamo v okviru obstoječega zakonodajnega okvira, tu mislim predvsem vzpostavitev svetovalnice za najemnike in pripravljanje podlag za širše urejanje področja, od pridobivanja podatkov, vodenja evidenc in vpogleda v stanje. Do konca mandata pa načrtujemo reformo, ki bo temeljila na treh točkah, in sicer na določanju minimalne dolžine najemne pogodbe, regulacije višine najemnin in hitrejše ter učinkovitejše reševanje sporov, naslednja točka je sistematičen pristop k zbiranju, urejanju in vodenju evidenc podatkov. Kot sem že izpostavil, je to večji problem, ki onemogoča sistemsko naslavljanje problematike - tudi k temu smo že aktivno pristopili -, in jasno je, da mora biti nova stanovanjska politika oblikovana na podlagi jasnih podatkov in analiz in mora slediti strokovno podprtim argumentom. Na področju stanovanjske politike so pomembne tudi druge aktivnosti, tako aktivnosti na področju stanovanjskih zadrug, aktivacija fonda praznih stanovanj in pa tudi aktivnega dela z občinami.

Če grem zdaj na drugo področje, ki ga bo pokrivalo ministrstvo, in sicer na dolgotrajno oskrbo. Zaradi naraščajočega deleža starejše populacije, ki potrebuje pomoč v vsakdanjem življenju, je dolgotrajna oskrba ena izmed področij, za katero so ključne sistemske rešitve na ravni države, prioriteta, ki je pred nami je priprava celovitega in izvedljivega predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi in zagotovitev sistemskega financiranja, ki bosta zagotovila dostopno dolgotrajno oskrbo za vse. Kakšno je trenutno stanje. Trenutno govorim o podatkih iz leta 2019. 70 tisoč oseb je v letu 2019 prejemalo storitve dolgotrajne oskrbe. V to številko štejem tudi ljudi, ki živijo v institucijah, ljudi v dnevnem varstvu in pa posameznike, ki prejemajo pomoč na domu in pa prejemke denarnih dodatkov, kakor je dodatek za pomoč in postrežbo in dodatek za nego otroka. Celotni izdatki za dolgotrajno oskrbo so v letu 2019 znašali 1,3 BDP oziroma 617 milijonov, od tega javni okrog 1 odstotka. Čisto za ponazoritev, Avstrija namenja 1,8 BDP, EU povprečje pa 1,6 BDP. V 99 domovih za starejše trenutno biva 20 tisoč oseb, 14 tisoč je pa tistih registriranih čakajočih prošenj za sprejem. Mislim, da se vsi zavedamo, da se delež starejših v populaciji veča, tako da je to tista tema, ki bo z vsakim letom bolj relevantna in bo število tistih, ki potrebujejo podporo naraščalo. Še en podatek, vezana pomoč na domu, teh uporabnikov je pa trenutno okrog 8 tisoč.

Če grem na Zakon o dolgotrajni oskrbi. Veste, da je decembra 2021 Državni zbor sprejel zakon, ki naj bi področje oskrbe oseb, ki za daljši čas potrebujejo pomoč pri vsakdanjih opravilih uredil sistemsko in v enem zakonu. Glavne pomanjkljivosti obstoječega zakona in hkrati točke, na katere se bomo osredotočili v njegovi prenovi, da bi lahko dosegli polno uveljavitev pa so: prva je sama neizvedljivost. Poglavitna težava tu izhaja iz nejasno določenih splošnih pogojev za pridobitev pravice dolgotrajne oskrbe. 11. člen namreč določa, da bi morali biti upravičenci do dolgotrajne oskrbe pred uveljavljanjem pravic, ki izhajajo iz dolgotrajne oskrbe v shemo dodatnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo vključeni v zadnjih 36 mesecih, vsaj 24 mesecev. Torej, v 36 mesecih 24 mesecev. ZZZS je pa vse osebe, ki so bile na dan uporabe zakona, to je 28. 1. 2022 vključil v zakon in dejansko bodo to dolžnost izpolnili šele 18. 1. 2024. Dodatno trenutni / nerazumljivo/ določa, da lahko dosedanji izvajalci na področju institucionalne oskrbe največ v 20 odstotnem deležu posteljnih zmogljivosti izvajajo socialnovarstvene storitve po zakonu, ki ureja socialno varstvo, vendar v 157. členu ZDOSK ukinja podlago za izvajanje institucionalnega varstva. Ravno, zaradi teh navedenih zakonskih nedoslednosti ni možno podeliti pravic, ki izvirajo iz dolgotrajne oskrbe, hkrati pa tudi ni možno izvajati institucionalnega varstva po obstoječi zakonodaji, zato bo za nemoteno koriščenje pravic do dolgotrajne oskrbe oziroma institucionalnega varstva nujno treba spremeniti oziroma dopolniti navedene zakonske določbe. Ena točka, ki je zelo pomembna, ko govorimo o dolgotrajni oskrbi so kadri. Obstoječa verzija Zakona o dolgotrajni oskrbi namreč postavlja dokaj omejujoče pogoje zaposlovanja in to bi lahko povzročilo to, da že zaposlen kader ne bi smel več opravljati storitve na področju dolgotrajne oskrbe. Tu je vezano predvsem na smeri izobrazbe in podobno, tako da s prenovo zakona moramo zagotoviti širši nabor. Problematika kadrov pa je širša, ko govorimo o dolgotrajni oskrbi, tega se sam zavedam in smo tudi že v okviru MDDSZ ustanovili posebno delovno skupino, ki je opravila analizo in zastavila ukrepe za reševanje te stiske tako na področju zmanjšanja postopkovnih in drugih ovir pri pridobivanju in zadrževanju kadrov, finančnih spodbudah za izboljšanje pridobivanja kadrov in pa tudi glede nadgradnje plačnega sistema. Ko govorimo o dolgotrajni oskrbi, moramo seveda govoriti tudi o naboru storitev. Storitve dolgotrajne oskrbe so v sedanji verziji ZDOSK pomanjkljivo opredeljene, s prenizko določenim s časom za izvedbo in prenizko določeno pogostostjo izvajanja storitev. S prenovo zakona bomo zagotovili, da bo uporabnikom zagotovljena varna in kakovostna oskrba. Cena, sedanja verzija ZDOKS ne predvideva kritja realnih stroškov izvajalca, s čimer se tvega negativno poslovanje izvajalcev dolgotrajne oskrbe in vračanje tudi koncesij, ZDOSK določa le prispevek na uporabnika, ne predvideva pa celotnega stroška, ki ga je treba kriti izvajalcu za opravljeno storitev. Torej, kako naprej? Kot tri glavne mejnike reforme lahko opredelim določitev primerne časovnice za zagotovitev materialnih pogojev za delo, primernega kadra in potrebne sistemske, podporne ter informacijske rešitve za izvajanje dolgotrajne oskrbe, pravočasno, ustrezno in usklajeno izvedene vse aktivnosti za zagotovljeno financiranje dolgotrajne oskrbe, predvsem pa vključitev vseh ključnih deležnikov, to je tema, ki se kliče tiče zelo širokega spektra ljudi v naši družbi, vsi morajo biti vključeni v samo pripravo. Poglavitni izzivi na področju dolgotrajne oskrbe pa je seveda zagotovitev dodatnega financiranja za dolgotrajno oskrbo, vzpostavitev informacijskega sistema, ki bo omogočal sistem enotne vstopne točke, primanjkljaj postelj v domovih za starejše, posledično dolge čakalne vrste, bistveno premajhen obseg storitve pomoči na domu, to se je jasno pokazalo tudi ob obiskih na terenu, ki sem jih opravil, manko delavcev in delavk v oskrbi, nujna je krepitev javne mreže dolgotrajne oskrbe s ciljem zagotavljanja storitev vsem državljankam in državljanom, potem tudi pretirana institucionaliziranost dolgotrajne oskrbe za odrasle osebe do 65 let, tu je nujna priprava strategije za prehod iz institucionalnih skupnostnim oblikam oskrbe, povečanje cenovne dostopnosti in dosegljivosti dolgotrajne oskrbe, ta mora biti dosegljiva vsem in predvsem moramo zagotoviti starejšim, ki to želijo, da ostanejo čim dlje doma.

Tretja tema, s katero se bo ministrstvo ukvarjalo, je pa ekonomska demokracija. Pri ekonomski demokraciji govorimo o sistemu, kjer zaposleni sodelujejo pri upravljanju, lastništvu in dobičku podjetij. Na novem ministrstvu bo za implementacijo politik na področju ekonomske demokracije skrbel direktorat za ekonomsko demokracijo, cilj direktorata bo vključevati državljane v proces sprejemanja odločitev glede ekonomskih vprašanj v družbi, ki se tičejo vseh nas, torej tako s spodbujanjem lastništva zaposlenih kot tudi v vlogi delavcev. Kakšne so prednosti lastništva zaposlenih? Podjetja v lasti zaposlenih so bolj družbeno odgovorna, so bolj vključujoča, bolj trajnostna in bolj učinkovita. Raziskave kažejo, da imajo glede na primerljiva podjetja s klasično lastniško strukturo podjetja E so v povprečju do 10 % večjo produktivnost, do skoraj 9 % višjo rast prihodkov na zaposlenega, do 50 % višjo preživitveno stopnjo to pomeni, da tudi v obdobju krize podjetja preživijo in 18 % večjo mediano plač za zaposlene. Ta podjetja so bolj trajnostna, v času krize, na primer leta 2008 pa so odpustila kar štirikrat manj zaposlenih kot druga. Manjša je tudi fluktuacija zaposlenih v tovrstnih podjetjih. Poznamo tudi dobre prakse iz tujine. Iz tujine v Sloveniji poznamo veliko primerov dobrih praks, to so podjetja z več 10 tisoč delavci, največje kar z 200 tisoč zaposlenimi, verjetno ste že slišali za Loreal, Huawei in podobna, pri nas pa Dewesoft in Neodomel(?) in podobno. In kaj bomo točno počeli v okviru direktorata? Glavni cilj bo spodbujanje praks porazdelitve lastništva kapitala in odločitvenih pravic v podjetjih. Prenos lastništva kapitala, nobeno podjetje ne bo primorano. Naša želja je zgolj, da preko sprejema ustrezne zakonodaje in ustanovitve podpornih institucij in ozaveščanja, to omogočimo tistim podjetjem, ki bodo to prepoznala kot neko dodatno vrednost tako zase in kot za svoje zaposlene.

Direktorat pa namerava delati tudi širše. Kot sem uvodoma pri tej temi povedal, lastništvo podjetij predstavlja le en vidik koncepta ekonomske demokracije. Prvi koraki na tem področju je, naš prvi cilj je vložitev predloga Zakona za udeležbo zaposlenih v lastništvu. Tu gre izvorno za ameriški model ESOP, vendar je ta prilagojen evropskemu in slovenskemu prostoru. Pri ESOP modelu gre za shemo, za solastništvo zaposlenih, ki za delavce vzpostavi finančni mehanizem za odkup delnic ali deležev od prodajalca. Gre za model, ki je oblikovan na podlagi sheme Evropski ESOP. Ta je bil tudi nagrajen s strani SocialMarie / nerazumljivo/, Social Inovation v letu 2022 in s tem želimo tistim, ki želijo na ta način preoblikovati svoje podjetje, ponuditi to možnost. Da bo pa to mogoče, bo pa potrebno vzpostaviti podporno okolje.

Ko govorimo o ekonomski demokraciji, bo zelo pomembno tudi sodelovanje z drugimi resorji. Tukaj imam predvsem v mislih MDDSZ in MGRT.

Torej, če počasi zaključim. Z ustanovitvijo ministrstva je vlada dala jasno sporočilo, da v ospredje svojih politik postavlja tri teme, ki so bile v preteklosti zanemarjene. Stanovanjsko vprašanje je eno najbolj perečih problemov mladih, ki se ne zmorejo osamosvojiti. Slovenija ima enih višjih deležev mladih odraslih v Evropski uniji, ki še vedno bivajo pri starših. Na dolgi rok pa bo nadaljevanje trendov vodilo v okrepitev neenakosti, poglabljanje revščine in potencialno eksplozijo revščine med starejšimi. Ti lahko danes kljub nizkim pokojninam preživijo, ker za bivanje ne plačuje najemnine ali obrokov kredita, česar pa ne moremo trditi za tiste, ki so danes aktivni in zaposleni. Ravno zaradi tega je reševanje stanovanjske problematike ključno za družbeni razvoj kakor tudi za solidarnost in kohezijo med različnimi družbenimi skupinami in upam, da se strinjamo, da si vsak prebivalec in prebivalka Slovenije zasluži prostor, kateremu lahko reče dom. Starejši v naši družbi spadajo med najranljivejše. Oni so tisti, ki so gradili našo državo, zato je še kako pomembno, da jim kot družba zagotovimo dostojno starost. Sprejem in izvajanja Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je dostopen in dosegljiv vsem in obravnava vse enako je nujen in temelj dolgotrajne oskrbe pa mora predstavljati javna infrastruktura. Torej, če želimo zgraditi solidarno družbo, prijazno do ljudi vseh generacij, moramo vzpostaviti močno in splošno dostopno javno mrežo storitev dolgotrajne oskrbe, politiko, ki stanovanje razume kot dom in ne kot tržno blago, ter smernice za razvoj demokracije na delovnem mestu, ki lahko edina ukroji naše gospodarstvo po meri delavca, skupnosti in ne kapitala.

Zaključil bom pa s stavkom, prihodnost bo solidarna ali pa jo ne bo.

Hvala.

Najlepša hvala, gospod Simon Maljevac za podano predstavitev.

Na tej točki prehajamo na razprave članic in članov odbora, da kandidatu zastavijo vprašanja.

Zapeljali bomo ta hearing na način, da bomo zbrali tri vprašanja v kosu, na to bo minister nanje odgovoril, potem bomo šli v naslednji krog za nova tri vprašanja in tako naprej. / oglašanje iz ozadja/ Trije razpravljavci, ki naj zastavijo svoja vprašanja. Tako.

Prva se je k se je k besedi prijavila poslanka Furman.

Izvolite, vaša beseda.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj.

Pozdravljen, kandidat za novega ministra. Minister vaše stranke, gospod Luka Mesec, torej sedanji minister za delo, je sredi septembra za STA podal izjavo, da ministrstva za solidarno prihodnost ne bo in da se bo torej področje, ki naj bi jih sedaj urejalo vaše ministrstvo, preneslo na že delujoče Ministrstvo za delo. Zdaj z vaše strani me zanima, zakaj je sledila sprememba in torej sedaj ustanavljate to novo ministrstvo pod vašim vodstvom, čeprav je minister za delo javno zatrjeval, da se lahko celotna vsebina, ki jo bo sedaj izvajalo vaše ministrstvo, uspešno izvaja pod že obstoječim ministrstvom. Namreč v koaliciji ste pred izvedbo referendumov državljanom zagotavljali, da nova ministrstva ne bodo stala nič, sledil je novoletni preobrat, namreč v Delu smo lahko po novem zasledili, da reorganizacija oziroma prenova Vlade zahteva tudi rebalans proračuna, zato moje vprašanje, ali držijo navedbe medijev, da bo zaradi novih ministrstev, torej tudi vašega, potrebno izvesti rebalans proračuna, saj trenutna sredstva, ki so namenjena za delovanje tega področja, ne zadoščajo. Koliko bo torej davkoplačevalce dodatno stalo ustanovitev in delovanje vašega ministrstva? Zanima me, kje bo vaše ministrstvo za solidarno prihodnost imelo prostore, namreč ali gre za sklenitev najema novih prostorov in koliko bodo znašali stroški v tem primeru. Koliko zaposlenih bo štelo vaše ministrstvo in od kod boste pridobili kader, torej ali gre samo za prerazporeditve ali so predvidene nove zaposlitve? Če so predvidene nove zaposlitve, me zanima koliko. Glede na trenutno vaše delovanje sicer, kar je razvidno iz javno dostopnih podatkov, namreč med drugim ni razvidno, da bi do sedaj delovali na področju s takšno vsebino, govorim čisto iz strokovnega vidika, s katero se boste sedaj kot minister srečevali, razen seveda teh sedem mesecev, ko ste bili državni sekretar na Ministrstvu za delo. Zato me zanima, kakšne konkretne kompetence za prevzem tega ministrstva nam lahko pokažete. In še zadnje iz tega sklopa. Glede na to, da ste tik pred zadnjimi državnozborskimi volitvami vstopili kot ustanovitelj Inštituta 8. marec, me zanima, kako boste kot minister lahko delovali nepristransko, brez konfliktov interesov v tistih zadevah, ki se bodo pokrivale z delovanjem tega inštituta. Namreč vemo, da aktivizacija in samo delovanje inštituta je največkrat povezana prav s temami, s katerimi se bomo srečevali na vašem ministrstvu.

Zdaj, če pa grem konkretno na vsebino še področja delovanja, bi najprej začela z dolgotrajno oskrbo. Namreč tukaj bi podala svoje mnenje, da dolgotrajna oskrba je bila pod prejšnjo Vlado uspešno urejena in to s sprejemom sistemskega zakona, kateremu vsebine pa žal v vaši Vladi niste želeli slediti. Namreč decembra 2021 smo pod prejšnjo Vlado po dvajsetih letih pričakovanj končno dočakali sprejem Zakona o dolgotrajni oskrbi. Zdaj s strani nasprotnikov sprejetega zakona so se javnosti sicer pavšalno ves čas ponavljale izjave, da Zakon o dolgotrajni oskrbi v praksi ni izvedljiv. Zdaj kot prvo bi želela povedati, da dejansko noben zakon o novem sistemu socialne varnosti ni in ne bo izvedljiv, saj ga pristojni organi niso pripravljeni izvajati. Tudi vaš ne bo, v kolikor ga ne bodo pripravljeni izvajati. Zdaj, na tiste pomanjkljivosti, ki ste jih v predstavitvi omenili, bi želela tudi opozoriti, da ste imeli dovolj časa, da bi jih lahko v okviru ministrstva tudi odpravili s spremembami zakona. Zdaj glede na to, da se torej izvajanje dolgotrajne oskrbe sedaj prenaša na vaše ministrstvo, pa me zanima, da nam, oziroma bi želela, da nam predstavite predvideno časovnico za sprejem novega Zakona o dolgotrajni oskrbi oziroma me zanima tudi ali boste pripravili povsem nov Zakon o dolgotrajni oskrbi ali imate v mislih popravke obstoječega in v kateri smeri ter kdaj bo zakon za uporabnike po vaši predvideni časovnici dejansko zaživel? Zanima me tudi, kaj boste do takrat, torej do vzpostavitve veljave novega zakona oziroma novele storili, da se bodo skrajšale čakalne vrste v domovih za starostnike? In, kako boste ljudem zagotovili oziroma izboljšali delovanje pomoči na domu in dnevnega varstva? Zdaj poleg institucionalnih oblik izvajanja dolgotrajne oskrbe poznamo tudi nekatere zelo uspešne deinstitucionalne oblike, ki starostnikom omogočajo, da čim dlje časa preživijo v svojem domačem okolju. Žal pa moram reči, da se trenutno dogaja, da za izvajanje te pomoči ni zagotovljenih finančnih virov s strani države. To sem že tudi večkrat omenila. Zdaj lahko se navežem na konkreten projekt, da ne bom govorila samo pavšalno, in sicer eden takih je tudi projekt Dom doma, za katerega so se na Ministrstvu za delo, ki je do sedaj pokrivalo to področje, že oglasile občine, ki gasijo požar in trenutno finančna sredstva pokrivajo iz svojih proračunov. Torej, da starostniki ne bi od danes zjutraj ostali brez dolgotrajne oskrbe. V tem okviru me zanima ali in če kdaj bo vaše ministrstvo po pristopilo k reševanju tega problema? Konkretno, ali boste za te projekte zagotovili finančna sredstva v proračunu? Namreč, gre za obliko izvajanja dolgotrajne oskrbe, ki jo je zagotavlja, ki jo bi morala zagotavljati država in je bila doslej pokrita iz sredstev Evropske unije, natančno iz Evropskega socialnega sklada, prav tako se pa na ta način, lahko rečemo, tudi zmanjšuje pritisk na domove za starejše, ki je v tej situaciji enormen.

Zdaj glede samega financiranja dolgotrajne oskrbe, sicer se v javnosti s strani obstoječe koalicije ves čas ponavlja očitek, da prejšnji zakon tega ni uredil. Seveda to ni res, 48. člen veljavnega zakona govori o virih financiranja. V predhodnih določbah so opredeljeni tudi deleži. In še to, Vlada Janeza Janše je sredstva iz proračuna tudi zagotovila, potem pa jih je vaša vlada prerazporedila za druge namene, predvsem za migracije. Zdaj glede tega me zanima, na kakšen način konkretno predvidevate pridobiti potreben denar za izvajanje dolgotrajne oskrbe? Ali in kakšni prispevki torej čakajo naše državljane za izvajanje dolgotrajne oskrbe, ki jih mislite vpeljati? In kdaj, torej časovni okvir, ali gre to za v obliki prispevne stopnje ali v pavšalnem znesku? Kdaj glede na časovnico sprejema zakona bo torej potrebno te prispevke pričeti plačevati? In, na kakšen način ter v kakšni višini?

Zdaj glede institucionalnega varstva, domovi za starejše, tukaj moram opozoriti na en apel Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki že dlje časa opozarja predvsem na kadrovsko stisko, ki se pojavlja v domovih za starejše. Namreč, decembra preteklega leta so tudi javnost opozorili in zapisali, da bodo morali številni domovi zaradi pomanjkanja kadra celo zmanjšati namestitvene zmogljivosti in če se stanje ne bo izboljšalo, bodo prisiljeni omejiti ali povsem zaustaviti sprejem novih stanovalcev. Glede na to pa prosijo Vlado oziroma pristojno ministrstvo za čimprejšnje ukrepanje. Zdaj, glede na to, da je dolgotrajna oskrba, gre torej pod vaš resor, me zanima kaj in kdaj boste v okviru tega storili? In, ali boste sledili pozivom oziroma predlaganim ukrepom Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, in sicer, ali se bodo ustrezno ovrednotila delovna mesta v socialnih socialno varstvenih zavodih? Če da, kdaj? Ali boste posodabljali kadrovske normative za izvajanje zdravstvene nege in rehabilitacije? Na to se opozarja že dlje časa. Če da, kdaj? In pa, ali boste in kdaj poenostavili tudi zaposlovanje delavcev in znižali zahtevno stopnjo znanja slovenskega jezika? Torej, ali boste zaposlovali tudi delavce iz drugih držav za odpravljanje pomanjkljivosti kadra? In pa tukaj skupnost zavodov predlaga tudi odpravo starosti in časovne omejitve pri javnih delavcih, da bi tudi na ta način reševali kadrovsko stisko, me zanima, ali ste temu naklonjeni? Ali boste temu sledili in kdaj? In to je iz sklopa dolgotrajne oskrbe z moje strani vse.

Bi se pa še malce dotaknila stanovanjske politike. Tu ste omenili gradnjo javnih najemnih stanovanj. Zanimajo me finančni viri za izvedbo, na kakšen način boste to izvajali, da se ta stanovanja ne bodo gradila zgolj v Ljubljani, torej, da ne bo prišlo do centralizacije, na kakšen način boste to torej teritorialno pokrili.

Zanima me, glede na dolgotrajnost pridobivanja postopkov gradbenih dovoljenj, kako boste reševali birokratsko zagato na tem področju, ali so predvidene celo kakšne spremembe zakonodaje za to. Ali imate že zagotovljena kakšna zemljišča? Namreč, moram reči, da ste napovedali celo izgradnjo tisoč stanovanj v tem letu, pa v naslednjem 2 tisoč, to so kar, bom rekla, velike napovedi. Zato me zanima, kako daleč je stanje in kdaj lahko državljani časovno resnično pričakujejo ta prva stanovanja in po kakšnih prioritetah se bodo dodeljevala. Torej, na kakšen način boste ta javna stanovanja potem tudi dodeljevali.

Omenili ste ustanovitev direktoratov, tako za stanovanjsko kot za ekonomsko demokracijo. Tu me zanima, koliko kadra je predvideno za en in drug direktorat, ali ga boste na novo zaposlovali.

In pa glede ekonomske demokracije, kdaj časovno je predviden Predlog zakona o udeležbi zaposlenih v lastništvu, da ga bomo lahko dobili tudi v Državni zbor v obravnavo.

Hvala.

Hvala za zastavljeno serijo vprašanj. Naslednja je k besedi prijavljena poslanka Anja Bah Žibert. Izvolite.

Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. No, sicer je že predhodnica izčrpala kar veliko vprašanj, se mi zdi, da je šla res čez vse sklope. No, pa vendar nekatere stvari dodatno me pa res zanimajo, sploh tam, kjer nekatere informacije oziroma podatki, bi rekla, strižejo ali pa so si nekako v nasprotju.

Najprej bom začela pri vašem koncu - prihodnost bo, če bo ta solidarna, tako nekako ste rekli. Jaz se z vami tu ne morem strinjati. Jaz trdim, da solidarnost je vrednota, ki je prisotna že danes. Solidarnost je vrednota, ki je seveda ena od tistih pozitivnih vrednot, in je pomembno, da se krepi. In solidarnost je vrednota, ki nikakor ne more biti omejena na eno ministrstvo, to bi bilo sramotno za državo. Solidarnost mora biti prisotna na vseh ministrstvih in v vseh porah družbenega življenja, samo na ta način bomo res socialna in solidarna družba. Zato me pravzaprav moti ustanovitev tega ministrstva. Meni izgleda tako, kot da bi rekli morda, da bi ustanovili ministrstvo za pravičnost ali pa ministrstvo za poštenost; nekako tako mi to deluje, zato ker pač govorimo o eni od vrednot, ki bi morale biti povsod, ne pa omejeno v neko ministrstvo. Seveda se mi zdi, da ste pač nekoliko neposrečeno izbrali to ime, kajti ne morem se strinjati, da solidarnosti danes v naši družbi ni. Sem pa povedala, da si želim, da jo je več, ampak ta področja, ki jih boste vi pokrivali, seveda niso popolna solidarnost, daleč od tega, to je samo en del zgodbe. Imamo še ogromno drugih področij, kjer je ta solidarnost pomembna.

Zdaj grem kar k vprašanjem. Že kolegica je omenila o tem, da rebalans bo, čeprav je bilo napovedano, da nekih novih stroškov za nova ministrstva ne bo. Res ste v svojem nastopu doslej napovedali dva direktorata, če sem dobro slišala. Ne vem, ali je to vse, ali bodo trije? Se opravičujem, celo tri direktorate. In zanima tudi mene, koliko bo to stalo. Sedaj, zelo pomembno je, sedaj ste 6 mesecev, kako, 7 mesecev že praktično imate Vlado in marsikaj od tega, kar ste danes govorili bi se lahko že uresničevalo, kakšna zaveza bi lahko tudi že imela kakšno časovno komponento ali pa dokument, ki bi bil pred nami, pa tega ni. Zato me zanima, glede na to, da boste na novo vzpostavili, se pravi, celotno ministrstvo skupaj z direktorati, koliko zaposlenih, koliko denarja in kdaj pravzaprav boste sploh sposobni delovati, kdaj boste začeli z delom? Nenazadnje pač gre to za neka nova področja, se pravi, bo potrebno tudi nekaj časa, da se vse skupaj pravzaprav sploh začne odvijati in me zanima, kdaj pravzaprav boste res dejansko se sploh začeli lahko konkretno in resno ukvarjati z vsebino, ki pač je pomembna in nekatere stvari ste celo opredelili?

Poglejte, kar se tiče dolgotrajne oskrbe. Ves čas poslušamo kako zakon, ki smo ga sprejeli v prejšnji Vladi po 20 letih ni dober in tako naprej in da je pomanjkljiv. Se pravi, jaz mislim, da te, če je bil pomanjkljiv, te pomanjkljivosti bi lahko bile res že odpravljene, ampak zanima me nekaj. V vaših obljubah pred volitvami, se pravi, Stranke Levice, ki bo prevzela ta resor ste napovedali povsem nov Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo slednje določal kot javno službo, se pravi, napovedali ste povsem nov zakon, v koalicijski pogodbi pa ste napovedali, da bo do maja 2023, še nekaj mesecev je pred nami, pa bo sprejet Zakon o dolgotrajni oskrbi, ampak ne zakon, ampak spremembe zakona. Se pravi, tukaj me dejansko zanima, kje pravzaprav pri tem res pomembnem zakonu smo? Namreč ti ljudje, prej ste govorili o solidarni prihodnosti, jaz bi pa si želela govoriti o solidarni sedanjosti in ti ljudje, ki to oskrbo potrebujejo potrebujejo že danes in bi si vsi želeli, da se zadeva čim prej začne realizirati, ker dejstvo je, da stanje - pazimo, poglejte kaj se dogaja v zdravstvu, rušitev sistema - tukaj vam moram povedati, da so že področja, kjer se sistem ruši. Iz terena prihajajo informacije, da so sobe prazne, ne zato, ker ne bi bilo varovancev in želj po oskrbi, nasprotno, teh je ogromno, ampak ni kadra. Kadrovski manko je takšen, da v bistvu ne morejo več delovati vse kapacitete in zato je tukaj, se mi zdi to zelo pomembno in me zanima res ta časovna komponenta oziroma ali boste morda vmes naredili kako spremembo za hitrejšo rešitev, nekaj ste omenjali, da se boste ukvarjali z naborom kadrov in tako naprej pri različnih zadevah, ampak tukaj me res zanima časovnica? Kajti, če bo sprejetje zakona res maja 2023, če pač verjamem v tem zapisu v koalicijski pogodbi, mi povejte, ker to verjetno, potem danes že veste, kdaj bo pa začetek izvajanja zakona? Namreč zakon je res lahko sprejet maja, izvajanje je pa lahko pomaknjeno v neko dolžino v prihodnje še lahko tudi za leto dni, ne vem, zato me pač to zelo zanima. S

Sedaj bi se ustavila tudi pri Stanovanjskem skladu. Povedali ste, da so pač tukaj težave. Tudi tukaj ste napovedali kadrovsko okrepitev, jaz ne vem, če pač je ravno kadrovska okrepitev problem, pa vendar, se pravi, vaš cilj je zagotoviti 20 tisoč najemnih stanovanj. Vi ste bili, bom rekla, veliko bolj odločnejši, namreč do leta 2030 ste napovedali najprej 20 tisoč najemnih stanovanj, vendar ko je bil na zaslišanju minister do danes vašega resorja, minister Luka Mesec je povedal, da ne more obljubiti, kako točno in koliko stanovanj in do kdaj bodo zgrajena. Se pravi, napovedano je 20 tisoč najemnih stanovanj do leta 2030, ni pa upal povedati, rekel je, da si tega ne upa napovedati, kakšna je časovnica, koliko stanovanj in tako naprej. Vi ste zdaj povedali, da boste v tem letu, v tem letu zgradili tisoč stanovanj, v naslednjem letu že 2 tisoč. Tako ste pač povedali, saj boste lahko to popravili, vendar pa me zanima, če bo teh tisoč stanovanj že v tem letu, potem verjetno so lokacije že znane, verjetno imate že gradbena dovoljenja, ker za gradbena dovoljenja so potrebni meseci, da se dobijo vse dokumentacije. In toliko bolj me to zanima, namreč minister za okolje in prostor je podobno kot gospodarski minister omenjal možnost, da se pristojnosti za izdajo gradbenih dovoljenj prenesejo celo na občine. In zdaj, če se pač tam to dogaja, vi tukaj boste potrebovali gradbena dovoljenja in me res zanima, kako daleč ste s temi postopki. Ker tisoč stanovanj v tem letu je kar velik zalogaj. Mislim, da tudi obstoječa gradbena zakonodaja in Zakon o umeščanju v prostor omejujejo določeno število stanovanj, tako da ni to čisto odprto, tako da me res zanima. Potem pa rekli ste pač zopet prihodnost, ne, zdaj po svoje pa rešujete mlade. Ampak, veste, 2030 ga to ne bodo več mladi, ne, ta generacija bo že starejša. In me zanima tudi morda, če imate res še kakšno rešitev, ki bo pa zdaj ta trenutek še mladim dodatno pomagala. Naj spomnim, da je Janševa vlada z Zakonom o stanovanjski jamstveni shemi za mlade do 38. leta omogočila najem stanovanjskega hipotekarnega kredita s 100-odstotnim jamstvom države za posojilo do 200 tisoč evrov in z možnostjo od plačevati do 30 let. Jaz trdim, da je pač to znesek, zdaj, če se je pač ena družina to odločila danes, to se lahko odloči dobesedno danes, se pravi, ne bo treba čakati do 2030, ampak se nek mlad par ali pa posameznik tudi lahko pač odloči ali pa družina za najem tega hipotekarnega kredita. In jaz mislim, da ta praktično ne bo obročno višji kot bodo stroški najemnega stanovanja, kajti stroški najemnega stanovanja potegnejo tudi še pač druge stvari zraven, sploh če so se za pač odločili za kakšno nadgradnjo stanovanjske hiše ali pa kaj drugega, kar še zmanjša stroške, če je pač skupnost večja. Skratka, res me zanima, ali imate kako rešitev dodatno za mlade, se pravi nekoliko tudi hitrejšo. In pa seveda, kako boste pač reševali dejansko te birokratske ovire.

Zdaj iz vaše besedne zveze razvijanje in promocija modelov lastništva zaposlenih je, pač sama besedna zveza govori o tem, da naj bi vzpostavili več tovrstnih modelov. In me, prosim, lahko, če za javnost pojasnite, koliko teh modelov bi vi uvajali, katere in osnovne karakteristike teh modelov. Fajn je, da poveste vsaj nekaj konkretnih karakteristik, da bodo pač lahko ljudje vedeli, za kaj gre. Zdaj zakonodaja lastnikom podjetij že sedaj omogoča proces lastništva na zaposlene, lahko so pač, se pravi, kaj boste vi spreminjali? Rekli ste, da to seveda ne bo obvezno, da bo to nekaj ponujeno, pa me zanima, kako bo to izgledalo z državnimi podjetji. Boste tukaj začeli? Zakaj pa ne, če je to tako dobro? Potem verjetno boste začeli s kakšnim državnim podjetjem. Kaj je s podjetjem v mešani državno zasebni lastnini? Se pravi, tukaj so pač stvari, ki so zelo pomembne. Nenazadnje gre pri vseh teh zadevah potem tudi za sam nadzor, tudi če bi, mislim, da ste nekje napovedovali takšne spremembe, ki bi tudi nadzorne funkcije zelo omejile, poslovodstva na primer ne bi bilo več,. Kaj to pomeni, da ne bo nadzornih svetov, ne bo nadzora nad ničemer? Tako, da tukaj so tudi nekatere dileme pa teme, ki so zelo pomembne tudi za sama podjetja, da vedo kako in kaj. Toliko zaenkrat iz moje strani. Hvala.

Najlepša hvala za podano razpravo. naslednja je k razpravi prijavljena poslanka Sara Žibrat. Po tej razpravi bomo zaključili prvi krog in besedo predali ministru na čakanju, gospodu Simonu Maljevcu. Izvolite.

Najlepša hvala za besedo. Čeprav v

opoziciji imajo težave z razumevanjem koncepta solidarnosti, ne razumejo, da prestrukturiranje Vlade zahteva rebalans proračuna zaradi tega, ker se pristojnosti iz prejšnjih ministrstev prenesejo na nove proračunske porabnike, kar pa ne pomeni, da bodo ti proračunski porabniki porabili več denarja kot prejšnja ministrstva. Poleg tega mešajo delovanje Inštituta 8. marec s trenutnim ministrstvom in menijo, da kampanja samo ja pomeni ja, kampanja za čisto pitno vodo, za Družinski zakonik, za brezplačno šolsko kosilo nekako spada v pristojnost pristojnosti novega ministrstva. Se pa sama, nasprotno, zelo veselim tega novega ministrstva, ker bo dejansko naslovilo zelo pomembne teme prihodnosti. In prepričana sem, da so te teme prihodnosti poleg seveda koncepta ekonomske demokracije za mlajše generacije, predvsem stanovanjska politika. Zdaj kar se tiče stanovanjske problematike, se večinoma pogovarjamo predvsem o večjih središčih v Ljubljani, je pa dejstvo, da tudi v manjših mestih, recimo sama sem iz Ljutomera, cene na kvadratni meter so nevzdržne in se že približujejo recimo cenam v Mariboru. Verjetno veliko mladih tudi ne namerava čakati na gradnjo javnih najemnih stanovanj, poleg tega pa sama menim, da najem zasebnega kredita, da si lahko po svoje urediš stanovanjsko problematiko, ni najbolj solidarna oblika reševanja te problematike, ker najem zasebnega kredita pomeni, da se nekako omejiš pri nadaljnjih izbirah v življenju, recimo pri menjavi zaposlitve, pri selitvi. In most med tem javnim in zasebnim so stanovanjske zadruge, stanovanjske skupnosti, kjer lahko skupina stanovalcev skupaj načrtuje investicijo, skupaj najame kredit, seveda ob podpori države. In zato me zanima, kako mislite podpreti razvoj stanovanjskih skupnosti oziroma zadrug. Hvala.

Najlepša hvala za podana vprašanja. Za repliko je zaprosila poslanka Anja Bah Žibert, izvolite.

Hvala najprej predsedujoči, ker ste mi dovolili repliko, namreč na hearingih po navadi se podajajo vprašanja kandidatom za ministra in se spraševalci ali pa poslanci ne polemiziramo med seboj, ampak v redu, ker sem bila vsaj v enem delu izzvana, jaz bom tudi odgovorila. Spoštovana kolegica, res že nekaj dlje časa tlačim to zemljo, ampak solidarnost je vrednota, solidarnost je temeljna vrednota socialne države in za to ni dovolj eno ministrstvo in še kako razumem koncept solidarnosti, me pa čudi, da ga vi ne oziroma da ga tako zelo ožate.

Kot drugo, omenjali ste problem kreditov in kako je to slabo. S kreditom postaneš lastnik in to stanovanje prodaš kadarkoli in se lahko tudi odseliš, z najemnino pa si ob denar, ampak za to nimaš nič.