Lepo pozdravljeni na 14. nujni seji Odbora za kulturo, ki jo s tem seveda tudi pričenjam. Vas lepo pozdravljam ob tejle, bom rekla, kar razmeroma pozni uri za petek.

Obveščam vas, da nisem prejela nobenih opravičil, obenem pa sem prejela kar nekaj pooblastil in jih zdajle kar enega za drugim navajam. Poslanca Andreja Hoivika na današnji seji zamenjuje poslanec Franc Rosec, poslanca Tomaža Lisca nadomešča Jožef Jelen, poslanko Andrejo Rajbenšu nadomešča poslanec Lenart Žavbi, poslanko dr. Tatjano Greif nadomešča poslanec Miran Popovič, poslanko Vero Granfol nadomešča poslanka Andreja Živic in poslanca Dušana Stojanoviča nadomešča poslanka Mojca Šetinc Pašek.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red, ki ima eno točko in to je pobuda pobudnikov za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija s predlogom za začasno zadržanje izvrševanja navedenega predpisa. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je pač dnevni red takšen, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Prehajamo torej na OBRAVNAVO POBUDE POBUDNIKOV ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA OCENO USTAVNOSTI ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA S PREDLOGOM ZA ZAČASNO ZADRŽANJE IZVRŠEVANJA NAVEDENEGA PREDPISA, ki nam ga je posredovalo Ustavno sodišče.

Pobuda je objavljena v sistemu UDIS in ste jo člani in članice zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal. Prav tako ste prejeli tudi mnenje Vlade in mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. S pridobitvijo obeh mnenj, torej tako Zakonodajno-pravne službe kot Vlade, so bili tudi izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo zadeve na seji odbora. Obravnava poteka na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora. Na sejo sta vabljeni predstavnica Zakonodajno-pravne službe in predstavniki Ministrstva za kulturo.

Najprej dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Miri Palhartinger. Izvolite.

Dober dan. Hvala za besedo.

Naše mnenje se nanaša na predlog za začasno zadržanje izvršitve novele Zakona o RTV Slovenija 1B. V tem predlogu je poudarjeno, da z zadržanjem izvršitve zakona ne bi nastale nikakršne škodljive posledice. Na drugi strani pa naj bi takšne škodljive in težko popravljive, nepopravljive celo, posledice nastale pobudnikom, pa tudi celotni RTV Slovenija. Če jih na kratko predstavim, te očitke, zaradi takojšnjega ex lege prenehanja mandatov bi bilo dvema od pobudnikov prekinjeno delovno razmerje, dva naj bi izgubila pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, poseženo naj bi jim bilo v pravico do varovanja zasebnega življenja iz 8. člena evropske konvencije o človekovih pravicah, na individualni ravni pa odvzeta funkcija zagotavljanja samostojnosti, neodvisnosti in avtonomnosti RTV Slovenija. Zatrjujejo, da je resnični namen depolitizacije RTV kadrovska čistka politično nezaželenih kadrov. Menijo pa tudi, da bi bilo mogoče, da določeni upravičenci za imenovanje zaradi nedoločnosti postopkov dalj časa ne bi uspeli imenovati posameznih članov sveta, kar bi okrnilo izvajanje javne službe.

V mnenju se sklicujemo na načelo prilagajanja prava družbenim razmeram, ki je eno od načel pravne države iz 2. člena Ustave. Na razmere, v katerih je zaradi političnega obvladovanja dveh ključnih organov RTV vzpostavljen vpliv na njeno delovanje ter ogrožena novinarska in uredniška neodvisnost se je zakonodajalec odzval s spremembo koncepta vodenja, upravljanja in nadzora ter načina imenovanja njihovih članov. Namen spremembe je onemogočiti posege v programske, organizacijske in druge odločitve RTV, z njo pa je neločljivo povezano tudi prenehanje mandatov članov obstoječih organov, kar je vsebina prehodne ureditve 22. člena. Ob tem opozarjamo tudi, da ti nosilci teh funkcij kljub prenehanju mandatov s svojim delom nadaljujejo in sicer do konstituiranja oziroma imenovanja novih organov.

V nadaljevanju mnenja smo posamezne navedbe iz predloga za začasno zadržanje presodili kot večinoma splošne in pavšalne torej takšne, da ne izkazujejo nastanka zakonsko zahtevanih težko popravljivih in konkretnih škodljivih posledic izvrševanja novele. Navedbi, da začasno zadržanje izvršitve te novele ne bo imelo nikakršnih škodljivih posledic, ker naj bi še v tem primeru se še naprej uporabljala prejšnja zakonska ureditev ni mogoče slediti. Posebej pa smo opozorili tudi, da zakonodajalec njene morebitne neustavnosti pri spreminjanju pravzaprav tudi ni dolžan posebej utemeljevati.

Kot neutemeljene smo v mnenju ocenili tudi zatrjevane posledice oziroma navedbe o njih, ki naj bi nastale zaradi ex lege prenehanja mandatov delovno razmerje, izguba pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. Državni zbor posebej opozarja tudi na neutemeljenost izhodiščne ocene predlagateljev, da je temeljni namen v zakonu določene depolitizacije, izvedba kadrovske čistke politično nezaželenih kadrov na RTV. Ne gre namreč za enostranski oblastni poseg usmerjen v prenehanje zgolj posameznih mandatov temveč za nujno logično rešitev in na zakonski ravni določeno posledico vsebinske spremembe celotnega koncepta vodenja, upravljanja in nadzora, sestave organov in načina njihovega imenovanja. Poudarjamo, da je bila v dosedanjem zakonodajnem urejanju tudi v primeru Zakona o Radioteleviziji Slovenije takšna rešitev že večkrat uporabljena.

Odločitev o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa ne more izhajati niti iz sklicevanja na v pobudi zatrjevano protiustavnost izpodbijane ureditve tudi, če bi se pozneje v postopku ocene ustavnosti izkazalo, da je predpis protiustaven.

Navedbe, da posamezni od članov sveta ne bi mogli pravočasno biti imenovani pa so podane zgolj kot predvidevanja pobudnikov, katerih verjetnost ni izkazana, zato jih v postopku odločanja o začasnem zadržanju ni mogoče upoštevati.

Državni zbor posebej poudarja, da bi neizvrševanje novele preprečilo ali vsaj časovno še dodatno odložilo zagotovitev institucionalne in programske avtonomije RTV in omogočilo nadaljevanje stanja, v katerem je politični vpliv na delovanje RTV že vzpostavljen. Da bi se takšno stanje odpravilo, je treba v javnem interesu zagotoviti čimprejšnje izvrševanje zakona, ki bo s spremembo vsebine in organizacije vodenja, upravljanja in nadzora ter načina imenovanja organov zagotovil, da bo ta kot javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena uresničevala svojo ustavno in zakonsko vlogo, zato bi teža posledic morebitnega začasnega zadržanja izvrševanja novele močno prevladala nad težo posledic posega v položaj predlagateljev.

Nazadnje v mnenju sklenemo, da glede na navedeno predlog za začasno zadržanje ni utemeljen, zato predlagamo, da Ustavno sodišče ta predlog zavrne.

Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Vlade?

Izvolite, državni sekretar, Mark Rusjan, beseda je vaša.

Najlepša hvala za besedo. Lepo pozdravljeni poslanke, poslanci in ostali zaposleni v Državnem zboru.

Po mnenju Vlade Republike Slovenije je predlog za začasno zadržanje izvrševanja Zakona o Radiotelevizija Slovenija 1B neutemeljen, saj pobudniki niso uspeli izkazati obstoja težko popravljivih škodljivih posledic oziroma niso izkazali, da bi morebitne škodljive posledice, ki jih je povzročilo izvrševanje morebiti pozneje ugotovljenega protiustavnega zakona prevladale nad težo škodljivih posledic, ki bi nastale, če se zakon ne bi izvrševal in bi bila pozneje potrjena njegova ustavna skladnost.

Ustavno sodišče je že večkrat presodilo, da je imenovanje za poslovodsko ali vodilno funkcijo z določitvijo mandata in zakonsko opravilno možnostjo predčasne razrešitve ni mogoče šteti za pridobljeno pravico, ki jo Ustava tudi varuje pred posegi zakonodajalca. Tudi po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča se imenovanje na vodstveni položaj v javnem sektorju povezan z varstvom javnega interesa in izvajanjem javnih nalog tudi na položaj direktorja javnega zavoda, torej biti direktor, šteje za privilegij in ne za pravico posameznika. Torej samo zaradi neimenovanja na ta položaj, izgube tega položaja, ne more priti do posega v pravno varovani položaj posameznika, ki bi presegal materialne posledice, ki mu ob izgubi takega položaja nastanejo, in ki so ob uspehu v sodnem postopku tudi popravljive. Posledično so to zaradi prenehanja mandatov oziroma funkcije pobudnikov, pobudnikom ne more nastati škoda, ki bi v pravnem smislu imela nepopravljive ali težko popravljive posledice. Posledica prenehanja mandatov oziroma funkcij pobudnikov pred potekom mandatne dobe ni težko popravljiva, temveč gre za poseg, ki ga je mogoče sanirati iz povrnitvi materialne škode, za katerega poprava posledic ostaja sistem učinkovitih pravnih sredstev in sodnega varstva pred rednimi sodišči, vključno z določitvijo ustrezne odškodnine v primeru dokazane protipravnosti.

V zvezi z očitkom pobudnikom, da naj bi zaradi / nerazumljivo/ postopka imenovanja članov sveta RTV Slovenija s strani posameznih upravičencev za imenovanje lahko prišlo do situacije, ko določeni upravičenci za imenovanje več časa ne bi smeli imenovati posameznih članov sveta RTV Slovenija, in bi naj posledično bilo delovanje RTV Slovenija dalj časa okrnjeno, Vlada pojasnjuje, da do takšnih posledic v nobenem primeru ne more priti, saj zakon o prehodni določbi drugega odstavka 22. člena jasno določa, da do konstituiranja novega sveta RTV Slovenija nadaljuje z delom tako obstoječi programski svet RTV Slovenija in nadzorni svet RTV Slovenija, kot tudi nanjo vezani odbori, in sicer v sestavi in pristojnostmi, ki jih imajo do uveljavitve tega zakona. Po oceni Vlade, bi nepopravljive posledice nastale prav v primeru zadržanja zakona. Temeljni namen zakona je namreč zagotoviti institucionalno in programsko avtonomijo RTV Slovenija ter zaščititi novinarsko oziroma uredniško neodvisnost. Sistemske spremembe, ki jih uvaja zakon, zagotavljajo delovanje RTV Slovenija kot javnega in ne državnega zavoda in zagotavljajo, da se strankarska politika ne more podrejati tega javnega zavoda, posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Navedeni cilj je predpogoj, da lahko RTV Slovenija opravlja svoje zakonsko določeno poslanstvo, utemeljeno na ustavno varovanih pravicah do svobode izražanja, javnega obveščanja in obveščenosti iz 39. člena Ustave.

Dogodki v zvezi z RTV Slovenija v zadnjih letih, ki so dosegli vrhunec stavka novinarskih sindikatov RTV Slovenija, so nedvomno pokazali, da je dosedanja zakonska ureditev omogočala razmere v katerih je lahko prihaja do omejevanja teh človekovih pravic in svoboščin oziroma do podrejanja programske politike RTV Slovenija s strani vladajoče politike, saj je ta omogočila njeno nesorazmerno politično zastopanost in obvladovanje dveh ključnih organov RTV Slovenija in s tem prevladujoči vpliv strankarske politike na programske odločitve RTV Slovenija. Ker je svoboda izražanja in tiska in drugih oblik javnega obveščanja, kamor sodi tudi RTV Slovenija, eden izmed ključnih institucionalnih pogojev učinkovitosti demokratičnega procesa, je zato takojšnja uveljavitev navedenih sistemskih sprememb zakona nujna, saj bi v nasprotnem primeru lahko nastala nepogrešljiva škoda ne le za ustavno zagotovljeno / nerazumljivo/ izražanja, ampak tudi za demokratično delovanje države. Zadržanje je povzročilo, da se podaljšuje trajanje globoko neustavnega stanja na RTV Slovenija, ki ga želita čim prej odpraviti poslanska večina, ki stoji za sprejemom zakona in ljudska večina, ki ga je s prepričljivo večino potrdila na referendumu.

Kako zelo je bilo mogoče politično zlorabiti dosedanji zakon o RTV Slovenija, ki nima zadostnih varovalk pred tem, so najbolje ponazorili dogodki zadnjih let v katerih je prišlo do političnega podrejene RTV Slovenija s strani ene politične stranke, / nerazumljivo/ že omenjene stavke novinarjev ter zadnje leto tudi številnih politično motiviranih pritiskov na zaposlene, do posegov v program, groženj in kaznovanj novinarjev ter številnih odpovedi s strani novinarjev. Posledice navedenih ravnanj so se kazale in se še vedno kažejo v vedno manjšem ugledu RTV Slovenije v javnosti oziroma zaupanja v javnosti, njeno kredibilnost in verodostojnost, manjši medijski relevantnosti. Javno dostopne informacije izkazujejo drastičen padec gledanosti programa RTV Slovenija in obiskanosti spletnega portala MMC, slabši kvalitetnih programov in nižanju profesionalnih standardov. Gledanost RTV Slovenija je namreč času aktualnega vodstva in programskega sveta padla tudi za 20 %. MMC je po merjenosti obiskanosti spletnih strani padel iz 4. na 8. mesto. Ugled TV Slovenija in njenega programa je pod vodstvom aktualnega generalnega direktorja in njegovih sodelavcev padel za 17 odstotnih točk v primerjavi z drugimi mediji. S tem je aktualno vodstvo povzročilo RTV Slovenija tudi veliko poslovno škodo, pri tem pa sta padec ugleda in padec stopnja zaupanja nekaj, kar bo zelo težko, kar se bo zelo težko popravilo, še posebej, če bi se sedanje stanje podaljševalo.

Porušeno oziroma izgubljeno zaupanje javnosti v RTV Slovenija v smislu njene kredibilnosti in verodostojnosti ter njena manjša medijska relevantnost in ugled so dobrine, ki jih preverja zadržanja zakona in če bi se kasneje izkazalo, da le ta ni bil protiustaven, kasneje ne bi bilo več mogoče popraviti. S tem pa bi za RTV Slovenija ter za izvajanje njenih ustavnih funkcij ter za javni interes na področju medijev nastale težko popravljive oziroma celo nepopravljive posledice. Vlada s tem v zvezi poudarja, da ima država kot ustanoviteljica RTV Slovenija, pa tudi v funkciji izvršilne oblasti in zakonodajalca eminentno pravico in dolžnost, da zagotovi avtonomen, neodvisen in profesionalen javni medijski servis ter s tem varstvo omenjenih in drugih, sicer nepovratno izgubljenih temeljnih človekovih pravic in ustavnih dobrin. Zato se je s sprejemom zakona zakonodajalec odpovedal neposrednem vplivu pri imenovanju članov organa RTV Slovenija, prek katerega se je doslej strankarska politika podrejala javno RTV Slovenija. V primeru, da bi se zadržala ureditve v

zakonu, ki določa, da s sprejetjem zakona preneha mandat članov programskega sveta in članov nadzornega sveta, mandat nanjo vezanih odborov ter mandat generalnega direktorja, direktor radia in direktorja televizije, bi se nadaljevalo politično delovanje organov upravljanja, vodenja in nadzora ter nadaljevali kršitve veljavnih predpisov in druge nepravilnosti, s tem pa je bilo posledično ogroženo izvajanje funkcije RTV Slovenija v skladu z39. členom Ustave. Rešitve, ki jih določa zakon bodo zagotovile, da se strankarska politika popolnoma umakne iz upravljanja in vodenja RTV Slovenija ter da se zaposlenim na RTV Slovenija povrne avtonomija in zagotovijo pogoji za strokovno in neodvisno delo. Vlada ocenjuje, da se civilno družbene institucije, ki bodo samostojno imenovale svoje člane organe RTV Slovenija, ne bodo pustile odvzeti oziroma omejiti svoje avtonomije pri imenovanju in delovanju teh članov v organih RTV Slovenija. Podpora zakonu na referendumu je izraz spoznanja velike večine volivcev, da je nujna depolitizacija RTV Slovenija in naj ostane strankarska politika pred vrati RTV Slovenija. Samo na ta način bo lahko RTV Slovenija v prihodnje opravljala svoje pomembno poslanstvo, utemeljeno na ustavnopravni pravici do svobode izražanja oziroma javnega obveščanja, ki je ključna za obstoj demokracije, vključno z zagotavljanjem in spoštovanja temeljnih načel novinarskega dela, kot so načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij, spoštovanje človekove osebnosti in dostojanstva ter načelo uravnoteženosti in svetovno nazorskega pluralizma. Res je sicer, da vodijo sistemske spremembe, ki preprečujejo politično podrejanje RTV Slovenija do prenehanja navedenih funkcije pred potekom mandatne dobe, vendar so posledice teh sprememb za pričakovane pričakovanja in privilegije funkcionarjev RTV Slovenija ne primerljivo manj pomembne, kot bi bile posledice zadržanja izvrševanja zakona za RTV Slovenija kot javnega zavoda, za demokratično delovanje družbe in za pravice in svoboščine njenih prebivalcev kot gledalcev in poslušalcev programov RTV Slovenija. Glede na navedeno Vlada predlaga, da Ustavno sodišče predlog za predlog za začasno zadržanje izvrševanja zakona zavrne. Hvala.

Hvala lepa. Zaključili smo torej z uvodnimi predstavitvami in prehajamo na obravnavo naslednjega mnenja.

Najprej mi dovolite, da ga preberem: Odbor za kulturo se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 12. januarja 2023 ter Zakonodajno-pravni službi predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije. Po opravljeni razpravi bomo o tem mnenju še glasovali. Želi kdo razpravljati? Izvolite, gospa Jeraj.

Hvala za besedo. Mi takega predloga, torej, da se zavrne zadržanje izvršitve novele zakona ne bomo podprli. Želja, da se pač spremenijo stvari na RTV-ju, da se zamenja vodstvo, ta huda želja od prvega dne nove vlade je seveda se je izkazala kot slon v trgovini s porcelanom, obglaviti, hitro narediti vse, kar lahko, da zadeve obrnete drugače. Čeprav so bili programski svetniki in posledično potem direktorji in vsi ostali imenovani skladno z zakonom, ki velja že 20 let, 18 ali koliko let, in vedno smo po enakem sistemu volili člane programskega sveta in doslej očitno to ni bil problem, do takrat, ko pač se je neka koalicija zamenjala in vam stvari več niso bile všeč.

Mi smo nasprotovali zakonu že od vsega začetka, najprej zaradi nujnega postopka, ki mora biti, torej se ve v katerih primerih se lahko poslužimo nujnega postopka in tako naprej. Mi ocenjujemo, da se je že tukaj pač kršilo vse kar se kršiti da. razumemo, da se pač želi nekaj narediti na področju Zakona o RTV in smo tudi sami se že večkrat pogovarjali o tem, kako bomo spremenili zakon vsaj v tistih delih, kjer se morda stvari niso izkazale ali pa niso več aktualne glede na to, da je bil zakon sprejet leta 2005. Ampak pričakovali bi, da se pripravi in sprejme nov zakon v nekem časovnem obdobju, da se iztečejo ti mandati, medtem se pripravi nova ureditev, glede na to, da praktično vse obračamo na glavo in ukinjamo pač neke funkcije, ki so po sedaj veljavnem zakonu veljale, in bi se to lahko naredilo tako, da se pač izognemo predčasnemu odpoklicu in izognemo tudi torej ocenam, da gre za politično obglavljanje pod pretvezo, da želimo neko avtonomijo in da želimo depolitizirati RTV.

Zdaj, veliko je v zakonu o nedorečenosti, o katerih smo tudi razpravljali na tem odboru. Torej izbor, zakaj točno teh organizacij, ki bodo po novem predlagale, celo imamo žrebanje, to je bilo že izvedeno, predsednico imamo po novem za žrebanje, lahko gre na loto. Vse skupaj izgleda malo hecno. In tudi tukaj torej se ene predstavnike imenuje za dve leti, druge za štiri. In že s tem, ker je pač to na podlagi žrebanja, se podre spet nek sistem, ki bi recimo lahko odražal pač tisto, kar želite, da odraža.

Zdaj, za nas je bilo sporno tudi, da zakon začne veljati dan po sprejemu. To je v nasprotju z Ustavo. S tistim dnem so tudi prenehali vsi mandati, kajti ta rok se lahko, ki je v Ustavi določen v 154. členu, se lahko skrajša le izjemoma in mora biti tudi zelo dobro utemeljen in obrazložen. Zdaj, več je sodb, tako naših sodišč, kot tudi sodišča Evropske unije, ki se ukvarjajo z mandati. O tem je bilo nekaj povedanega in bomo videli v nadaljevanju, kako se bo tudi to izteklo, torej o predčasnem prenehanju mandatov. Mi smo že imeli primer, ko se je člane nadzornega sveta predčasno umaknilo, pa je sodišče odločilo, da to ne gre, tako bomo videli v nadaljevanju, kaj bo pa tokrat reklo sodišče, ali bo spremenilo svojo prakso.

Zdaj govorite tudi torej, da se želi izključiti politika iz oblikovanja organov RTV in s tem dati neko avtonomijo, istočasno pa za predlagatelje predlagate Informacijskega pooblaščenca in Varuha človekovih pravic, ki ju imenuje Državni zbor, torej politika.

Torej, za nas je zakon v mnogih delih sporen, če ne celo neustaven. To bo seveda ugotavljalo Ustavno sodišče v nadaljevanju. In je bilo pričakovati, da bo sprožena ustavna presoja zakona in seveda tudi predlog za zadržanje izvršitve novele zakona in v Poslanski skupini SDS ne bomo podprli mnenja, ki pravi, da ki predlaga Ustavnemu sodišču, da zakona ne zadrži, torej izvajanje zakona ne zadrži.

Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati? (Da.) Iva Dimic, izvolite.

Hvala lepa, predsednica Odbora za kulturo. Državni sekretar.

Tudi v Novi Sloveniji ne bomo podprli predlaganega sklepa, ki ga je predsednica prej prebrala. Enostavno tudi v Novi Sloveniji mislimo, da sámo sprejemanje zakona po takem nujnem postopku in seveda pod imenovanjem depolitizacije na RTV-ju, da je potekalo ravno tisto, o čemer ne želite, da bi potekalo. Ravno, se mi zdi, da je politika posedla, posegla na področje RTV-ja toliko bolj močno s tem, ko je enostavno sprejela zakon, ki se ga praktično ne da izvajati, a ne, novelo. Ukinja organe, v katerih so doslej delovali pobudniki, in jih nadomešča s popolno novo strukturo vodenja, upravljanja, nadzora RTV-ja. Njihovih pravic praktično brez zadržanja novele ne bi bilo več mogoče učinkovito zaščititi, ker dejansko njihovi organi ne bi več obstajali in se pravi, da enostavno ni pravnega varstva. In se mi zdi, da so šle zadeve rokohitrsko rokohitrsko v močni želji seveda in seveda z večino koalicije, ki pa jo imate, to nobene ne osporava, ste praktično povozili vse na kar smo vas takrat že pri samem sprejemanju zakona po nujnem postopku opozarjali. Na nujni postopek, potem kasneje so se marsikdo, bom rekla, od vidnih ali pa prepoznavnih in cenjenih tudi poznavalcev medijske scene v Sloveniji in v širše svetovne, rekli, da se v bistvu res tak zakon ne bi smel sprejemati, da bi mogel vsaj doseči, da bi mogel iti po rednem postopku in bili vsi deležniki vključeni, kar se mi zdi, da je na vse skupaj temu pritrdila sama nova predsednica države, s tem, ko je rekla, da je bilo to bizarno, da je mogla ona tam vleči kuglice ven, iz tistega bobna. Direkten prenos, mislim da, je bilo to res malo bizarno, da ste predsedniku republike obesili eno funkcijo, za katero sam pravi, da jo ne želi. V bistvu vse pristojnosti morajo biti v skladu z Ustavo in v Ustavi določene vse svoje pristojnosti, tukaj pa je, kar zakon določil novo pristojnost, se pravi, da ste posegli na najvišji nivo, se pravi, na nivo predsednika države brez, da bi ga kdo karkoli o tem vprašal. Je dala vedeti, da si tega ne predstavlja, da bo ona še naprej kdaj žrebala. To govori o času, o želji, o dejanjih, ker se je tako mudilo. Pa smo rekli, nihče ne osporava, dajmo, peljite postopek po rednem, imeli bodo možnost povedati svoje zadeve, svoja videnja, soočiti različne poglede na samo RTV in se bodo zadeve uredile. Ne, niste želeli in so zadeve šle res, še enkrat rečem, na prav bizarno je bilo videti predsednico Natašo Pirc Musar pri žrebanju kateri predstavniki bodo sodelovali v svetu RTV. Meni je bilo to, verjamem, meni je bilo to hecno gledati kako se je mogla šele ona počutiti. Biti neka državnica in žrebati kuglice. Bilo je takrat sicer rečeno, da če je to jackpot, mogoče je res za nekoga ali za eno stranko to bil jackpot zagotovo pa me zanima seveda ali bo Ustavno sodišče pri tem prepoznalo katere pravice so jim bile s takim zakonom kršene? Že obstaja tudi nenazadnje neka sodna praksa, skratka, in v Novi Sloveniji mi ne moremo takega predloga podpreti.

Hvala.

Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Izvoli, Mojca Šetinc Pašek.

Hvala.

Jaz osebno pa menim, da sta to, kar je predstavila naša Zakonodajnopravna služba, odgovor, ki ga je pripravila za Ustavno sodišče, če se ne motim, in tudi to, kar ste pripravili na Vladi pravzaprav dobra podlaga za naš sklep. Tisti, ki je, če se ne motim, ki se glasi, da Državni zbor meni, da je predlog za začasno zadržanje izvrševanja Zakona o RTV Slovenija / nerazumljivo/ neutemeljen in da, zato Ustavnemu sodišču predlagamo, da se to začasno zadržanje tudi zavrne.

Dodala bi še ene par stvari. Najprej, kolegi iz opozicije, kolikor vem smo pred dobrim mesecem pa pol doživeli tudi referendum o tem zakonu, o teh zakonskih spremembah, o katerih znova danes govorimo in pošiljamo neke odgovore Ustavnemu sodišču za ustavno presojo, ki je bila z vaše strani, ne z naše, z vaše strani, s strani tistih, ki ste jih vi nastavili v javnem zavodu RTV Slovenija na ključna nadzorniška mesta oziroma celo vodstvena mesta napovedana takoj, še preden so bile zakonske spremembe o RTV Slovenija praktično v proceduri. In ta referendum se je zgodil in rezultat tega referenduma je znan. Zakonske spremembe, ki smo jih mi predlagali, naša Vlada, naša koalicija, Ministrstvo za kulturo je podprlo 63 odstotkov volivk in volivcev. Skratka, volivke in volivci so, tako kot zaposleni na RTV Slovenija, ki stavkajo praktično skorajda celo leto, ugotovili, da je stanje na tem RTV Slovenija nevzdržno zaradi tega, kar je omogočil do zdaj veljavni zakon iz leta 2005 izpod avtorstva vašega kolega, cenjenega vašega kolega Branka Grimsa. Namen vašega zakona je bil takrat – kaj? - ravno to, kar očitate nam, se pravi politizacija, prevzem javnega zavoda, razumevanje javnega zavoda kot državnega zavoda, v katerem ima vsakokratna politična večina pravico, da si ta javni zavod, ki je posebnega kulturnega in medijskega pomena za to državo, da ga ta prevzame in si ga podredi. In to vam je tekom let seveda večkrat že uspelo, ne zgolj zdaj pred dvema, tremi leti, pred dvema letoma, ampak praktično od vsega začetka, odkar ste vložili leta 2005 prejšnjo novelo. In prejšnja novela zakona je imela številne probleme, med njimi je bila tudi neustavna in zato je prav, da se ta ustavna pobuda za ustavno presojo in zadržanje izvajanja zakona zavrne.

Skratka, celotno dogajanje, ki ga spremljamo s tem nesrečnim RTV-jem, ki so dosegli svoje vrhunce s stavkami novinarjev, zaposlenih, so v bistvu pokazali, kako dosedanja zakonska ureditev zares omogoča razmere, kjer prihaja do omejevanja izvajanja tudi enega od členov Ustave, se pravi 39. člena Ustave, kot je prej omenil kolega iz Ministrstva za kulturo in kot je omenila predstavnica naše Zakonodajno-pravne službe.

V bistvu je sedanji, se pravi zakon gospoda Branka Grimsa, na nek način s strani vsakokratne vladajoče politike omogočal neke vrste nesorazmerno politično zastopanost, obvladovanje nadzornih organov RTV Slovenija, programskega in nadzornega sveta in tudi prevladujoči vpliv zgolj ene strankarske politike na programske odločitve RTV Slovenija.

Naj ob tem opomnim še na Ustavno sodišče, ki je med drugim v eni od svojih odločb zapisalo, da mora zakonodajalec z ustrezno zakonodajo zagotoviti programsko, organizacijsko, finančno samostojnost javnih medijev in to še posebej velja za

tiste medije, konkretno RTV Slovenija, ki jih ustanovi država in katerih glavni namen je zagotavljati uresničevanje ustavne pravice do javnega obveščanja in obveščenosti. To je ugotovilo Ustavno sodišče in s tem je v bistvu pokazalo na problem Grimsovega zakona, ki je pripeljal do takšne anomalije, kot smo ji priča danes. Zato so bile potrebne, tudi zato so bile potrebne spremembe Zakona o RTV Slovenija, ki uvajajo več stvari. Med drugim spreminjajo način nadzora in upravljanja v nek moderen način korporativnega upravljanja in to sem se kar ad hoc ne posega v nek mandat enega človeka, generalnega direktorja, ki si je vmes omogočil tudi bajno odpravnino, ki jo je podpisal z nereprezentativnima sindikatoma, kolikor je meni znano, ali pa v osebnostno pravico predsednika programskega sveta, da sta vložila pobudo za ustavno presojo, ki sta jo tako ali tako napovedala še preden je sploh prišlo do vložitve zakonskih sprememb v parlamentarno proceduro.

Skratka, sedanji zakon, ki je v veljavi, Grimsov zakon, je torej omogočal pravzaprav neke vrste celo dekado političnih zlorab, nima zadostnih varovalk in zato so bile te spremembe, ki smo jih mi naredili potrebne predvsem zato. In to so spoznali, kot sem že uvodoma dejala, tudi ljudje na referendumu. 63 % se je z našimi spremembami strinjalo. Zato menim, da je prav, da Ustavnemu sodišču pošljemo odgovore in mu predlagamo, da ta predlog za začasno zadržanje izvrševanja Zakona o RTV Slovenija zavrnejo, saj bi nastale v bistvu nepopravljive posledice oziroma te posledice nepopravljive za javni zavod bi se namreč samo nadaljevale.

To je to, kar sem želela reči. Verjamem pa, da bomo morali Ustavnemu sodišču še enkrat pošiljati odgovor, ko bo presojalo krovno, vsebinsko in tehtalo med osebnimi pravicami predsednika programskega sveta oziroma generalnega direktorja, ali še ostaneta na svojih položajih in še naprej omogočata takšne politične kršitve in politične vplive, kot se danes dogajajo na javnem - in ne državnem - mediju ali pa med pravicami najširše možne javnosti, vseh državljank in državljanov, kot je to zapisano v 39. členu Ustave. In vsi vemo, kaj tam noter piše. Tam noter piše, da imajo ljudje pravico do ustavno varovano pravico do svobode izražanja, javnega obveščanja in obveščenosti. In mislim, da je prav, da to prepustimo potem Ustavnemu sodišču, da o tem pretehta, o teh osebnih pravicah dveh posameznikov in pravicah najširše možne javnosti, torej vseh državljank in državljanov.

Hvala.