Spoštovani članice in člani komisije, lepo pozdravljeni, lepo dobro jutro! Spoštovani ostali vabljeni gostje, lep dober dan tudi vam! Pričenjam torej 5. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne more udeležiti, aha, samo en član, ki se je opravičil, to je gospod Jani Prednik. Na seji pa nihče ne sodeluje kot nadomestni član oziroma nadomestna članica komisije.

S sklicem ste prejeli dnevni red seje komisije in tudi, ker v poslovniškem roku ni bilo nobenih dodatnih predlogov za samo spremembo, je določen dnevni red seje takšen kot je bil predlagan s samim sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - REVIZIJSKO POROČILO RAČUNSKEGA SODIŠČA Z NASLOVOM RAČUNOVODSKI IZKAZI IN PRAVILNOST POSLOVANJA ZAVODA ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE ZA LETO 2020.

Komisija revizijsko poročilo z dne 23. 11. 202, ki je objavljeno tudi na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem, obravnava na podlagi 39. člena Poslovnika Državnega zbora.

K tej točki smo vabili Računsko sodišče, gospo Jano Ahčin, gospoda Marjana Papeža, generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Računsko sodišče Republike Slovenije in tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Za besedo za uvodno predstavitev revizijskega poročila dajem predstavnici Računskega sodišča. Prosim.

Lepo pozdravljeni! Najlepša hvala za besedo. (Mojca Planinšek, namestnica predsednice.)

Na začetku bi poudarila, da sta reviziji obeh blagajn, to se pravi pokojninske in zdravstvene, obvezni reviziji Računskega sodišča. Po Zakonu o Računskem sodišču moramo revidirati obe blagajni za vsako leto njunega poslovanja, kar seveda posledično pomeni, da smo tako rekoč ves čas prisotni in ves čas nadziramo njihovo poslovanje, kar po naši oceni rezultira tudi v tem, da se število nepravilnosti zmanjšuje in da je seveda se pa pri vsakem poslovanju vsako leto vendarle najdejo nekatere nepravilnosti. Cilja revizije sta bila dva, in sicer izrek mnenja o računovodskih izkazih in pa izrek mnenja o pravilnosti poslovanja. Obema blagajnama smo v delu, ki se nanaša na računovodske izkaze, izrekli pozitivno mnenje in obema blagajnama smo v delu, ki se nanaša na pravilnost poslovanja, izrekli mnenje s pridržkom. Podrobneje vam bo pa ugotovitve obeh revizij predstavila vrhovna državna revizorka Nataša Musar Mišeljić.

Hvala.

Najlepša hvala.

Prosim, beseda je vaša.

Hvala lepa. (Nataša Musar Mišeljić.)

Torej glede nepravilnosti, ki so vplivale na izrek pridržka k mnenju o poslovanju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, velja seveda poudariti predvsem nepravilnosti, ki se tičejo temeljne dejavnosti zavoda, to je zbiranje in obdelovanje podatkov ter na njihovi podlagi seveda določanje in izplačevanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pri tem smo ugotovili, da ZPIZ v matičnih in drugih evidencah, ki jih vodi, ni zagotovil pravilnih in popolnih podatkov, ki vplivajo ali pa bi lahko vplivali na odmero pokojnine, zaradi česar je v najmanj 88 primerih, kar je zaradi ene sistemske pravzaprav napake, ki se jim je dogodila, kar 110 % več kot lani, nepravilno določil in izplačal pokojnino. V nekaterih primerih je potem to vplivalo še na izplačilo dodatkov, to je pač letnega dodatka in pa enkratnega solidarnostnega dodatka zaradi epidemije covida. To so te, bom rekla, najpomembnejše ugotovitve.

Poleg njih smo pa pri samem poslovanju zavoda v ožjem smislu ugotovili nepravilnosti pri nabavi materiala, storitev in osnovnih sredstev, kjer so najmanj za dobrih 700 tisoč vrednosti tega materiala, storitev in osnovnih sredstev oddali v nasprotju z zakonom o javnem naročanju. Določena odstopanja od določb zakona smo ugotovili tudi pri oddaji storitev izvedenskih mnenj. V letu 2020 smo se posebej posvetili eni zadevi, in sicer zavod je, ker je izplačevalec seveda pravic, je hkrati lahko tudi v položaju dolžnikovega dolžnika, se pravi, po domače povedano, če nekomu pač rubijo prihodke, ta rubež izvaja zavod. Pogledali smo, kako to počne, in ugotovili kar nekaj, bom rekla, odstopanj od izvršilnih naslovov, na podlagi katerih so bili ti rubeži opravljeni. Pri poslovanju, bom rekla v smislu stroškov dela pa smo ugotovili, da zavod v notranjih aktih ni določil potrebnega števila javnih uslužbencev za delo na posameznih delovnih mestih in pa da dodatka za dvojezičnost ni določil glede na predpisane kriterije. Veliko večino teh nepravilnosti je zavod do izdaje revizijskega poročila že odpravil, predvsem vse tiste najpomembnejše, torej tiste, ki se nanašajo na izplačilo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Bo pa moral do 21. februarja predložiti odzivno poročilo, v katerem bo izkazal še odpravo nepravilnosti glede malo prej omenjenega, torej določitve števila potrebnih delavcev za delo na posameznem delovnem mestu in pa glede javnega naročila storitev vzdrževanja tiskovnih pol.

Toliko za eno osnovno informacijo. Če so kakšna vprašanja pa seveda z veseljem.

Najlepša hvala.

Gospod Papež, izvolite.

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Zdaj bom takole rekel, da nič kaj posebnega, kar bi, da bi rekli, da je zavod slabo, slabo posloval. Če samo omenimo, da zadnje spremembe zakonodaje v zadnjih dveh letih, kar šest sprememb, vplivajo tudi po tem, da je kakšna napaka več, ker moramo posegati tudi za nazaj. Zadnja tri leta dosegamo rekordno število rešenih zahtevkov in storitev. Če smo postavili rekord v letu 2022 s 450 tisoč storitvami in zahtevkov rešenih lansko, predlani 2021 500 tisoč, v lanskem letu 506 tisoč, to je nenormalna situacija in jasno, posledično lahko pride do kakšne več napake. To ne pomeni, da se napake že prej ne odkrivajo. Imamo sistem kontrole na prvi stopnji in tudi revizija tako odločb, pozitivnih, ne vseh, ker včasih je bilo v zakonu, da moramo vse, pa nismo imeli dovolj števila kadrov in tudi revizija izvedenskih mnenj, tako da zelo pomembno je, da vsa leta so pozitivno mnenje.

Za računovodske izkaze s pridržkom pa bom rekel, bom prej najbrž šel v penzijo, preden bo pozitivno mnenje, ravno zaradi teh podatkov matične evidence. Ker smo ogromno naredili v teh letih, ne, tudi s pomočjo Računskega sodišča. Vsako leto omenim, so, je situacija bistveno, bistveno boljša kot je bila pred leti na tem področju, ampak ker gre za podatke od 70. leta naprej, se jasno najdejo tudi kakšne pomanjkljivosti.

Za javna naročila, ko slišimo, da za 700 tisoč bi kdo rekel, a, 700 tisoč so pa nekaj narobe naredili. Ne, v praksi je lahko tako, ne, tudi če ne bi Računsko sodišče ali bom rekel, ugotovilo ali pa da bi poslovali čisto po predpisih, pa to delamo ne z namenom, da bi Računsko sodišče potem ugotovilo, da ni, ker določena javna naročila, ki jih izvedemo, so tudi, bomo rekli, mejne zadeve, ko so lahko drugačna tolmačenja, ampak to bi lahko pomenilo, da ne bi bilo 700 tisoč, ampak bi lahko bilo 730 tisoč, če bi po predpisih. Tako da ta občutek, da ne bo kdo tudi, ko Računsko sodišče objavi 700 tisoč, pa si ljudje mislijo, ja, a sedemsto tisoč so pa nekam dali, ne? Za javna naročila, za katera je zavod izvedel v višini 700 tisoč, so bile določene pomanjkljivosti.

Najbolj, kar me pa moti, je pa odzivno poročilo v zvezi z določitvijo potrebnega števila delavcev na posameznih delovnih mestih. To je, kot da bi nekomu pristrigli peruti, kar pomeni v vseh teh spremembah zakonodaje in stalnem prilagajanju zaradi bolniških in vseh. To pomeni, da če imaš, pa bomo speljali, ampak na tak način, da ne bo treba dejansko, da bo samo generalni direktor sprejemal sklepe z razporeditvijo, kjer piše na delovnih mest potrebnega števila zaposlenih. Kaj pomeni potrebno število zaposlenih? Ali je to število, ki je po kadrovskem načrtu, kjer smo omejeni in nam nočejo povečati, ali je tisto, ki mi presodimo? Če je po kadrovskem načrtu 804 potrebno število zaposlenih, je pa reč 100, recimo 900, ne, kar pomeni, da ta način bo pomenil dodatno administracijo, ker ko ugotoviš, da je na eni območni enoti, eni organizacijski enoti, se pravi nekdo izpadel, ga boš nekam drugam ali nekje drugje, boš mogel potem sklepe, da boš spreminjal. Bomo izvedli. Vrsto let smo se temu uspešno upirali, zdaj je prišlo odzivno poročilo in bomo tudi to sprovedli. Jasno, ne bomo šli v spremembo sistemizacije delovnih mest, kjer bi jih tam navedli, ker tam daje soglasje, ker daje soglasje svet zavoda, drugače kot na primer na Zavodu za zdravstveno, kjer daje samo sprejme generalna direktorica, kar bi pomenilo za dinamično izvajanje dela, bi mogli na svet zavoda za vsako spremembo, če bi nekoga razporedil, ne. Tako, da bi dejansko bistveno slabše opravljali to dejavnost, če bi bilo to temu tako oziroma kaj, ko bi se iskalo, ko bi iskali notranje rezerve, kaj bi rekli. Ja, pa moramo iti na svet zavoda ali pa tam pa spreminjati, ja, pa ne bomo. Pač je tako, na dosedanji način je bil fleksibilen in smo lahko dejansko takoj promptno odreagirali glede na stalne spremembe. Dvojezičnost, to smo že ene parkrat spreminjali, ne pa enkrat, pa naredimo tako kot en drug zavod, pa ni v redu, pa je v redu. Bomo tudi dejansko to spremenili. Kot je pa gospa namestnica rekla, ne, obvezna je revizija vsako leto za oba zavoda in skoraj celo leto so v zavodu, tako da bom malo pojamral, pa ni to namen, čedalje več časa sodelavci porabijo, da suportiramo Računsko sodišče. Vso dokumentacijo, vso dokumentacijo včasih, ko bi bile kakšne, bom rekel, pomembnejše naloge, ampak tiste, ki jih čuti sam zavarovanec, je, se mi zdi, da je preveč. Smo se že svoje čase pogovarjali, ne, ker letos se tako hitro obrne, res, da gre za velika sredstva, ampak zakonsko je vsako leto, da bi bilo dovolj na eno, na dve leti, jasno. Drugače je, če bi bili računovodski izkazi, da ne bi bilo pozitivno mnenje, potem je potrebno še to.

Da pa zaključim z vso zavzetostjo, se pravi, vsa priporočila, vse ugotovitve obravnavamo in tudi, kot je bilo rečeno, večino že odpravimo v samem, v samem poteku revizije in tudi ne, kot sem pa že prej omenil, za določene zadeve, posebej za področje matične evidence, je pa tudi Računsko sodišče v teh letih, kar veliko letih odigralo tudi pomembno vlogo, da smo prišli do situacije, kakršna je. In jaz tudi upam, ne, da bo, da nam bodo tudi povečali število kadrov, da ne bo stalnih sprememb, da bo prišlo do reforme. In jasno, da bodo tudi, da bodo tudi, bomo rekli, ugotovitev čedalje manj na priznavanju pravic in podatkih matične evidence. Ugotavljamo pa ravno zaradi vseh teh sprememb, obremenitev zaposlenih, da fluktuacija je pa v zadnjih dveh letih delavcev, tudi tistih strokovnjakov na tem področju bistveno večja kot je bila kadarkoli.

Evo, hvala lepa.

Najlepša hvala.

Želi še kdo besedo od vabljenih gostov? (Ne.) Nihče.

Odpiram razpravo poslankami in poslanci, da še besedo.

Izvolite, gospod Horvat.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik.

Prav lep pozdrav najprej odličnim gostom in tudi vam, kolegice in kolegi!

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je seveda izjemno kompleksen sistem. To ni kar zavod, vsem spoštovanjem do osnovnih šol in tako naprej, ampak izjemno kompleksen sistem. Z vidika poslanca, predstavnika zakonodajne veje oblasti, vem, da imamo poslanci veliko idej, kako spreminjati, izboljšati pokojninski sistem in tako naprej. Gospod generalni direktor je povedal, koliko sprememb je bilo v tem času. Mislim, da imamo zdaj številko 21 uradnega prečiščenega besedila ZPIZ-2, to smo uspeli, mislim, da lani aprila, v začetku aprila doseči, ker je že bil ta zakon, se opravičujem, kot in to na nek način kažem s prstom na nas, na to stran mize, je bil ta zakon že kot sračje gnezdo. In ko se postavim v vlogo recimo nekoga, ki mora informatizirati ta proces, je to velik problem.

Jaz ne bom dolgovezil. Poročilo Računskega sodišča je skrbno narejeno, tako kot vedno, lahko pa tukaj izrazim priznanje vodstvu, generalnemu direktorju ZPIZ-a. Pozitivno mnenje za leto 2020, me veseli, da so te pripombe Računskega sodišča v mnenju, zaradi katerega je zavod dobil mnenje s pridržkom, da je to praktično že odpravljeno. Je pa tudi res, tu se pa tudi strinjam z gospodom Papežem, nekatere zadeve smo mi zakonodajalci napisali popolnoma nerealne, nečloveške, neživljenjske, neživljenjske, res je. Ko imamo pred seboj pol milijona procesiranih nekih primerov, to je fantastičen zalogaj, ob tem pa seveda v tej situaciji, da so to ljudje, ki dejansko so postavljeni v okvir plač v javnem sistemu oziroma sistema plač v javnem sektorju in je najbrž tudi tukaj zaradi teh omejitev ali pa, če hočete, nekonkurenčnih plač problem fluktuacija, odhodi strokovnjakov, kar pa tudi nas skrbi, lahko rečem. In se tukaj zahvalim tudi generalnemu direktorju.

V letu 2020 je bilo z Državnim zborom izjemno kooperativno sodelovanje. Kot sem že uvodoma povedal, poslanci imamo veliko idej, zaznamo, kot se reče, na terenu, probleme, jih hočemo rešiti, ko pa moramo v zakon zapisati na primer finančne učinke zakona, tega ne znamo. In zato je tukaj vedno bil izjemno dober servis s strani zavoda, tako da v bistvu kot član Komisije za nadzor javnih financ sem zadovoljen, da smo v letu 2020 imeli takšno situacijo, torej dobro računovodsko poslovanje, pozitivno mnenje, da so, da smo se seznanili s pripombami Računskega sodišča, na drugi strani tudi z življenjskim pogledom na te pripombe.

Sicer pa, kar zadeva pa COVID-19 oziroma epidemijo, ki je udarila v letu 2020, smo gotovo vsi na skupni strani, ker želimo to leto čim prej pozabiti.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Še kakšno vprašanje? (Da.)

Izvolite, gospa Pekošak.

Samo eno mnenje svoje. Hvala za predstavitev, tudi jaz sem vesela, da je mnenje pozitivno. Verjamem, da vse vse zakone spraviti v prakso je zelo težko. Fluktuacija, tudi vemo, kako je v današnjih časih z ljudmi, da

je težko dober kader obdržati.

Samo omenila bi, kar se pa tiče kontrole, to pa žal je potrebno, no. Verjamem, da je to za vaše ljudi velik zalogaj, da pač je treba revizorjem kazati dokumentacijo zaradi časovnega okvira, ampak menim, da na dve leti ni, ne more priti v poštev za tak velik in pomemben zavod, da bi kontrola bila na dve leti. In v vsakih takih pomembnih inštitucijah pač mora biti in upam, da boste našli eno pot, skupno, da bo, da bo lažje to potekalo, no.

Hvala lepa. To je to, kar sem želela dodati.

Najlepša hvala.

Izvolite.

MARIJAN PAPEŽ (generalni direktor ZPIZ): Ja, saj ne pričakujem, da bo, ne, ampak to smo se enkrat pogovarjali, pa že zadnja leta ne, tako da ni.

Ko je gospod poslanec omenil covid, ne, če bi gledali v času covida, kako je zavod v letu 2020 odreagiral in posloval, bi pa mogli, bomo, bomo rekli, pa ne tisto, bomo rekli, samohvala. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je v tistem času organiziral delo tako, da so bili delo od doma, ker smo že več kot desetletje delali na digitalizaciji, tako da tam bi, bomo, bi jaz kot dal oceno, je pozitivno mnenje, plus, ne. Se pravi, res smo odlično. In ko gledam nazaj za tisti čas ali bi kaj drugače odreagiral, bi rekel ne, ne. Tako da sem zadovoljen. In tista pripadnost delavcev, kako smo od dela delali, od doma je bila odlična. Pa še enkrat pravim, zaradi tudi odlične podlage v digitalizaciji, ki nismo delali zaradi covida, ampak je v tistem času tudi izredno dobro prav prišla.