Dobro jutro. Pričenjam 7. sejo Mandatno-volilne komisije in vas vse skupaj prav lepo pozdravljam. Obveščam vas, da imamo dve nadomeščanji, in sicer Miha Kordiš nadomešča dr. Mateja Tašner Vatovca in pa Lenart Žavbi nadomešča Boruta Sajovica.
S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red. 1. točka - predlog za imenovanje predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, 2. točka - Predlog za imenovanje namestnice Varuha človekovih pravic, 3. točka - predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožnega sodnika na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani in 4. točka - administrativne zadeve.
17. januarja sem predlagala razširitev dnevnega reda seje z naslednjima točkama, in sicer 2.a točka - predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Celju in pa 3.a točko - predlog sklepa o spremembi sklepa o sestavi in imenovanju predsednice, podpredsednika, članov in namestnikov članov preiskovalne komisije o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank in strankarske politične propagande v medijih pred in med volitvami poslancev v Državni zbor leta 2022 s finančnimi sredstvi podjetij v državni lasti, državnih institucij ter subjektov iz tujine. Želi kdo v imenu poslanske skupine predstaviti stališče do teh širitev? Ugotavljam, da ne.
Torej glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 2.a točko.
Glasujemo. Za je glasovalo 14 poslank in poslancev, proti nihče.
(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Sedaj pa glasujemo še o predlagani razširitvi dnevnega reda za novo 3.a točko.
Glasujemo. Za je glasovalo 14 poslank in poslancev, proti nihče.
(Za je glasovalo 15.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Nekatera gradiva za današnjo sejo ste prejeli v varovani predal v sistemu Udis, ker vsebuje osebne podatke. Če jih nameravate navajati, vas prosim, da na to predhodno opozorite, da bomo v takem primeru skladno s 101. členom Poslovnika sejo zaprli za javnost.
Sedaj pa prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA IMENOVANJE PREDSEDNIKA VRHOVNEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE, ki ga je Državnemu zboru predložila ministrica za pravosodje, del gradiva ste, kot že reč eno, prejeli v predal sistemu Udis. K tej točki sem vabila dr. Dominiko Švarc Pipan, ministrico za pravosodje, ki jo prav lepo pozdravljam. Predsednika Vrhovnega sodišča imenuje Državni zbor na predlog ministra pristojnega za pravosodje po predhodnem mnenju Sodnega sveta in občne seje Vrhovnega sodišča. Ministrica za pravosodje Državnemu zboru predlaga, da za predsednika Vrhovnega sodišča imenuje dr. Miodraga Đorđevića, vrhovnega sodnika svetnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Besedo dajem ministrici.
Izvolite.
Dominika Švarc PipanHvala lepa za besedo. Lep pozdrav, dobro jutro vsem članicam in članom Mandatno-volilne komisije.
Kot ste že sami omenili, na podlagi določbe 62.a člena Zakona o sodiščih predsednika Vrhovnega sodišča imenuje Državni zbor na predlog ministrice, pristojne za pravosodje, po predhodnem mnenju Sodnega sveta in občne seje Vrhovnega sodišča, in sicer za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Na tokratni javni poziv sodnikom k vložitvi kandidatur za prosto mesto predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije 21. septembra 2022, se je prijavil en kandidat, in sicer vrhovni sodnik svetnik dr. Miodrag Đorđević. Ministrstvo za pravosodje je v skladu z zakonsko določbo pridobilo predhodno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča in Sodnega sveta. Kandidat za predsednika Vrhovnega sodišča je 18. novembra 2022 prejel podporo občne seje Vrhovnega sodišča, kandidaturo je obravnaval tudi Sodni svet, ki prav tako podpira kandidaturo dr. Miodraga Đorđevića za mesto predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Sodni svet je v svojem mnenju pri kandidatu izpostavil predvsem njegove strokovne in vodstvene kvalifikacije, ima dolgoletne sodniške izkušnje, sodelovanje pri mednarodnih dejavnostih, bogate strokovne dejavnosti, zlasti na temo človekovih pravic, insolvenčnega prava in varstva konkurence. Poleg omenjenega se je po mnenju Sodnega sveta kandidat dr. Miodrag Đorđević izkazal tudi pri dosedanjem vodenju Vrhovnega sodišča Republike Slovenije kot njegov podpredsednik in kot vodja oddelka za spremljanje sodne prakse. Na podlagi teh dveh pozitivnih strokovnih mnenj občne seje Vrhovnega sodišča in Sodnega sveta kot ministrica, pristojna za pravosodje, Državnemu zboru v imenovanje na mesto predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije predlagam kandidata dr. Miodraga Đorđevića. Hvala.
Najlepša hvala.
Sedaj pa odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati o tej točki? Izvolite, Anja Bah Žibert.
Hvala lepa, predsedujoča za besedo. No, predstavitev ministrice je bila zelo kratka, nekdo bi lahko rekel eksaktna, lahko bi pa tudi povedali, da so s predlaganim kandidatom povezane tudi nekatere druge zadeve, ki po mnenju Slovenske demokratske stranke predstavljajo tako pomembno dejstvo, da menimo, da Miodrag Đorđević ni primeren za predsednika Vrhovnega sodišča. Ampak morda nekoliko, da grem od začetka, kar se mi zdi temeljno pri vsem skupaj, ta kandidatura, nekako spoštovanje, tudi odraz hude negativne selekcije v sodstvu in nad tem bi se mogel zamisliti tudi sam Sodni svet. Nenazadnje, spoštovani, glejte, gre za najvišjo funkcijo najvišjega sodišča v državi, Vrhovnega sodišča. Dva razpisa sta bila pred tem in na nobenega od teh razpisov se ni prijavil nihče, potem je bila ponovitev, pravijo, v tretje gre rado, se je prijavil en sam kandidat Miodrag Đorđević. Zdaj, jaz mislim, da to tudi nekaj sporoča, sporoča to, da interesa pravzaprav sploh ni. Zakaj ga pa ni? Zato, ker je pomembno pred kvalitetami, kakovostmi in dosedanjim delom to, da je naš in zato ljudje, tudi res strokovnjaki s področja sodstva ne želijo več kandidirati na posamezne sodniške funkcije v državi. Poglejte, res je nenavadno, en sam kandidat, po drugi strani imamo v Sloveniji še vedno v povprečju za Evropsko unijo, najvišje, smo med državami z največ sodnikov na število prebivalcev, prav tako dajemo tudi kar nadpovprečen proračun v primerjavi z evropskimi državami, kar se tiče pravosodja, kaže pa to nenazadnje govori tudi imenovanja ostalih funkcij na sodniška mesta, ki smo jih obravnavali na Mandatno-volilni komisiji, če boste malo pogledali nazaj, velikokrat je Sodni svet ob svoji predstavitvi poudaril, da se pač niso, ni bilo predlogov za določene funkcije in da so pač iskali nove oziroma so nekateri v času kandidiranja tudi odstopali in to je. problem. Zakaj pa menimo, da seveda kandidatura Miodraga Đorđevića jo pač v Slovenski demokratski stranki ne podpiramo. Poglejte, gre za gospoda, ki je očitno nekako tudi željan res teh funkcij. 2009 ko je bila na oblasti leva politična opcija SD je takrat prav Miodrag Đorđević že kandidiral na mesto predsednika Vrhovnega sodišča. Takrat so mu odrekli podporo v Sodnem svetu, odrekli so mu podporo vrhovni sodniki. Ministrstvo za pravosodje, se pravi iz leve politične opcije, spoštovani, pa je takrat zapisalo, da pač v javnem interesu je, da Vrhovnemu sodišču predseduje ugleden in radikalno neodvisen vrhovni sodnik z najvišjimi moralnimi kakovostmi in sposobnostmi, opravljena naloga vodstvenega mesta. In zato ga ne podpirajo. Sprašujem se, kaj je danes drugače? Nekdo, ki teh kvalitet ni imel že takrat, jih danes kar naenkrat očitno ima. Miodrag Đorđević je tudi želel postati sodnik Evropskega sodišča leta 2015, vendar je takrat Borut Pahor njegovo kandidaturo ni predlagal Državnemu zboru, tako da je tudi tam nekako izpadel. 2019 je kandidiral za podpredsednika Vrhovnega sodišča. Takrat mu je uspelo, vendar tudi ne z vsemi glasovi takratne koalicije levega političnega pola. Se pravi, ni imel podporo tudi ne leve politične opcije v popolnosti, opozicija pa je tudi takrat temu nasprotovala.
Zdaj, zakaj, marsikaj se lahko je in se prebere o gospodu Miodragu Đorđeviću. Zame je zelo pomembno naslednje, da se upošteva pri takšnih imenovanjih res Zakon o sodniški službi zelo striktno. In 2. člen govori o tem, da sodnik mora pri uresničevanju svojih pravic vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe. Sodnik se mora posvečati svoji službi s polno predanostjo in izpolnjevati svoje obveznosti po svojih najboljših močeh. In zanimivo, sodnik Đorđević je eden od tistih, ki je dosegel, pazite, to je dosegel, mirovanje svoje sodniške funkcije v času, ko se je Slovenija soočala z najvišjimi, z največjimi sodnimi zaostanki in je šel opravljati službo v Makedonijo. Ampak pozor, vse lepo in prav, čeprav se mi zdi, da bi bilo takrat bolj primerno, da bi pomagal doma, ampak pozor, Zakon o sodniški službi pa jasno določa, da sodniška funkcija miruje le, če je sodnik napoten na mednarodno civilno misijo. In on ni bil napoten na mednarodno civilno misijo. Takrat so ga sicer pokrili, ampak dejstvo je, dejstvo je, da je pač takrat izrabil sistem in v težkem obdobju, bom rekla, sistema, ko smo se res soočali s hudimi zaostanki, ni deloval v Sloveniji, ampak se je raje odločil za misijo.
Zdaj, znane so tudi njegove, nekako njegova povezanost z afero Pro Plus, sicer se je od tega nekako poskušal distancirati, ampak vendar vsi veste, da je šlo pač za odločitev, ki je imela posledice potem na Evropskem sodišču za človekove pravice in nenazadnje je bilo to zelo zanimivo, ker je pač in nenazadnje je bilo to zelo zanimivo, ker je pač seveda Slovenija izgubila, da se je, potem v zvezi s tem zgodilo to, da je v bistvu prišlo do res čudnega zapisa na spletnih straneh Vrhovnega sodišča v smislu, da Slovenija pač upošteva tiste odločbe Ustavnega sodišča, ki se ji zdijo smiselne. V tem smislu je bil takrat zapisan, da je bila to huda afera, bila je, nenazadnje so, potem ta zapis takoj odmaknili. Nihče, tudi s predsednikom Vrhovnega sodišča pa ni nikoli pojasnil kdo je odgovoren za ta zapis, kdo stoji za tem in seveda verjetno bi zadeva obstala, če ne bi pravna stroka se na to odzvala in takrat javno pozvala, da je pa to povsem neprimerno, kar se pač gre Slovenija. Tako da nenazadnje nas čudi, vsaj mene osebno, da je ministrica za pravosodje to svojo odločitev tako hitro spremenila. Še pred kratkim je bilo v javnosti znano, da ste napovedali, da v koaliciji ne podpirate njegove kandidature, potem pa ste se vendarle odločili in ga danes predlagate za predsednika Vrhovnega sodišča, podporo pa so mu namenile tudi koalicijske stranke. To ste bojda izjavili. Zdaj, špekuliralo se je, da ne bi bilo to povezano s starostjo, pa seveda ne smemo dovoliti diskriminacije, da nekdo ne more kandidirati na funkciji, zaradi svoje starosti, to se absolutno strinjam, je pa pomenljivo to, da je pač to edini kandidat, ki se je prijavil na to funkcijo, spoštovani, ima starostno omejitev sedaj zato, ker pač ne bo mogel dokončati funkcije, čeprav lahko kandidira zaradi, to ni nobenega problema, ampak glejte, ne bo mogel dokončati mandata in njegova pretekla dejanja, veste tudi nekatere osebnostne lastnosti. Namreč dejstvo je, da pri sodnikih jasno piše, da mora skrbeti za ugled sodstva. Nekatere njegove osebne, osebna dejanja, ki so tudi javnosti znana in jih ne želim izpostavljati, ker so vezane tudi na družino in ni prav, vendar se je pač izkazale so se pač nekatere res negativne osebnostne lastnosti kandidata, res ni primeren za tako pomembno funkcijo v državi. Žalostno je in zamisliti se moramo resno zamisliti, zakaj je tako huda negativna selekcija v pravosodstvu, kdo stoji za tem, kajti kmalu bo tako, da se na neke sodniške funkcije, posebej ko gre za višja mesta, se pravi, predsedniške, podpredsedniške ali pa potem vrhovne sodnike ne bodo več želeli kandidirati ljudje, ki imajo integriteto, ki imajo sposobnosti, ki so učinkoviti, ampak pač svojega imena ne bodo izpostavljali, zato ker pač očitno je tisti političen ključ, da je naš pomembnejši od strokovnosti.
Hvala lepa.
Bom zelo kratka.
Naj najprej povem, da ne drži teza, da koalicija kandidata mimo Miodraga Đorđevića ali pa vsaj naša poslanska skupina Miodraga Đorđevića naj ne bi podpirala, tudi ne vem od kod to. Mi smo namreč imeli, mislim, da šele pred prejšnji teden, če se ne motim, na poslanski skupini prvič debato o kandidaturah za vodenje Vrhovnega sodišča, o kandidatu in takrat smo zelo jasno rekli in se na poslanski skupini tudi enotno strinjali, da mi kot zakonodajna veja oblasti na nek način ne moremo posegati in v odločitve Sodnega sveta in skratka njihov način kandidiranja in da v bistvu za nas kandidat ni sporen. Vidim pa, da je sporen pravzaprav, pa ne samo ta kandidat verjetno, zaradi svojega priimka, ne vem, kaj je vaš problem. z njim, predvsem za vas, kolegi iz SDS. In v bistvu ne samo on, ampak cela vrsta, cela kopica sodnikov na Vrhovnem sodišču je za vas spornih, razen verjetno dveh zakoncev, kajne, ker sta ta vaša. In vi ves čas funkcionirate v odnosu do pravosodne veje oblasti prav po tem principu, ki ste ga zdajle vi lepo razložili, naši, vaši. Imamo zdajle tule celo kopico vaših člankov iz preteklosti, kjer ste se obregali zoper konkretnega Miodraga Đorđevića. Recimo, vaša medijska hiša, ki ste jo vi ustanovili: »Javnosti je Đorđević znan po svojih totalitarnih prijemih in brutalnem poklicnem delovanju.« Konkretno, kakšnih? Nobenega argumenta. »Naj bi šlo za osebo z vprašljivimi kvalifikacijami za omenjeno funkcijo.« Kakšnimi? V teh člankih izpostavljate njegove domnevno sporne moralno etične kvalitete… / oglašanje v dvorani/ Berem iz člankov, ki ste jih vi objavljali…
Prosim! Prosim za mir med tem, ko kolegica razpravlja. In prosim, da je ne motite, ker tudi ona ni motila vas. Počakajte, da boste na vrsti, boste dobili besedo in boste povedali, kar želite.
Citiram iz člankov, ki ste jih vi oziroma so bili objavljeni na vaših portalih, ne mojih ali pa ne vem čigavih, jaz jih nimam.
Citiram naprej: »Ko govorimo o moralno etičnih kvalitetah, mislimo na Đorđevićevo in Florjančičevo pobudo na Komisijo za etiko in integriteto Sodnega sveta zaradi intervjuja, ki sta ga vložila v začetku leta, ker je bilo po njunem mnenju načelno načeto sporno ravnanje vrhovnega sodnika Jana Zobca. Komisija je pobudo sprejela v obravnavo. Zobec: »Neodvisnosti sodnikov ne ogrožata ne izvršilna ne zakonodajna oblast, pač pa jo ogroža in celo razgrajuje vodstvena struktura sodstva samega.« Dvomi ostajajo, enega papirja upokojeni vrhovni sodnik Branko Masleša namreč ni pokazal.« Skratka, vaš problem so vsi vrhovni sodniki, razen dveh. Se pravi, samo ta dva bi se smela prijaviti na razpise Vrhovnega za vodenje Vrhovnega sodišča, nihče drug, to je vaš problem.
Prav tako spremljamo, jaz sem zdaj tu, spremljamo vaš odnos do pravosodja že vrsto let. To ni za vas pravosodje, ampak, kako ste dejali – krivosodje. Glejte, tu se imenuje sodnike, Sodni svet jih predlaga, ne predlagamo jih mi, oni jih izberejo. Ljudje se tam, ko končajo vse možne kvalifikacije za sodnika, prijavljajo na razpise za izpraznjena sodniška mesta. Vi jih ne potrjujete, ker je to verjetno - kaj za vas? – krivosodje. Zakaj vas moti Miodrag Đorđević? Njegov glavni problem je verjetno njegovo ime in priimek, očitno. In to je vse, kar je.
Zato bom z velikim veseljem vse, kar ste povedali, kolegica, z velikim veseljem kandidata podprla, pa ne zaradi njegovega imena in priimka, ampak zaradi tega, ker ga je predlagal Sodni svet na podlagi nekih njegovih kompetenc in strokovnih kvalifikacij.
Hvala.
