/ manjka posnetek začetka seje/… poslanca Franca Propsa nadomešča Tine Novak, obratno, Mirjam Bon Klanjšček nadomešča Lenart Žavbi ter Tamaro Kozlovič nadomešča Andreja Rajbenšu. Drugih pooblastil nisem prejel.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije. V skladu s 64. členom poslovnika ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem. Proceduralno bi pa predlagal, da združimo obravnavo 2. in 3. točke dnevnega reda, saj je obema točkama osnova program spodbujanja gospodarstva italijanske in madžarske narodne skupnosti, Zakon o skladnem regionalnem razvoju. Zato predlagam, da se točki obravnavata skupaj. Če se s tem strinjate, o tem niti ni treba glasovati.

Obveščam vas, da da so na sejo vabljeni gospod Stane Baluh, direktor Urada Vlade za narodnosti, ki ga nadomešča njegova namestnica, minister z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, pozdravljam gospoda državnega sekretarja Dejana Židana, Regionalni razvojni center Koper, Regionalni razvojni center Murska Sobota oziroma Razvojni center Murska Sobota, Obalna samoupravna narodna skupnost italijanske narodne skupnosti / naslov v italijanskem jeziku/, Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost / naslov v madžarskem jeziku/, predstavniki italijanskih in madžarskih občinskih samoupravnih narodnih skupnosti ter Italijanska unija. Vse navzoče prav lepo pozdravljam!

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG PROGRAMA IN NAČINA DELA KOMISIJE ZA NARODNI SKUPNOSTI ZA MANDATNO OBDOBJE 2022-2026.

K tej točki ste prejeli naslednje gradivo: Predlog programa in načina dela Komisije za narodni skupnosti za mandatno obdobje 2022-2026, številka 020-04/22-21-1 z dne 28. 9. 2022, kar je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje.

Odpiram razpravo članov in članic komisije. Izvolite, gospod Kaloh.

Hvala lepa.

Tudi z moje strani lep pozdrav vsem deležnikom, ki so danes z nami, državnemu sekretarju Židanu in seveda vsem ostalim na tej strani mize!

Veseli me, da smo se danes zbrali v tako velikem številu. Pri prvi točki bi jaz samo izpostavil oziroma tudi mogoče s strani vladne strani želel odgovor, ker program se sprejema po navadi ob začetku vsakokratnega mandata, zdaj sicer je res, da sploh nima nekih posebnosti pri tej prvi točki, ampak me zanima zdaj sicer je res, da sploh nima nekih posebnosti pri tej prvi točki, ampak me zanima vseeno, zakaj je zdaj ta točka šele po sedmih mesecih po začetku mandata na dnevnem redu danes. Meni se zdi, da vseeno bi morala biti prej, na začetku mandata. Prosim vas za to pojasnilo.

Gospa Helbl, ste vi tudi želeli besedo? Potem bomo dali odgovor, izvolite.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem! Zelo podobno vprašanje, kot ga je imel kolega Dejan. Torej, zdaj s tem programom dela zamujamo že skorajda dobro leto. Zdi se mi, da ga dajemo malce na stranski tir.

Hkrati pa me tudi zanima, glede na to, da je v prejšnji vladi bil sprejet dogovor, kako je s tem programom oziroma s temi točkami sodelovanja z Vlado.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Še kdo želi besedo? Če ne, dovolite, da bi jaz podal odgovor na obe vprašanji.

Prvič, zakaj to sprejemamo danes. Nekako naša odločitev je bila, bom rekel, Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti, da tega programa ne bomo sprejemali na ustanovni seji, ker mislim, da s tem nismo naredili nič narobe. Torej, delo zaradi tega nemoteno poteka, to je druga seja komisije.

Kar se pa dogovora tiče, potekajo usklajevanja. Sicer to ni zdaj, bom rekel, točka dnevnega reda, ampak usklajevanja potekajo in verjamem, da se bodo tudi kmalu zaključila in bo do tega dogovora med poslancema, ne pa med komisijo in Vlado, tudi prišlo.

Želi še kdo mogoče postaviti kakšno vprašanje? Če ne, bi predlagal, da sprejmemo… Zaključujem razpravo.

Ugotavljam, da se je komisija seznanila s Predlogom programa in načinom dela Komisije za narodni skupnosti za mandatno obdobje 2022-2026.

Glede na razpravo predlagam, da komisija sprejme naslednji sklep k 1. točki dnevnega reda, in sicer: Predlog programa in načina dela Komisije za narodni skupnosti za mandatno obdobje 2022-2026. Komisija za narodni skupnosti potrjuje in sprejema Predlog programa in načina dela Komisije za narodni skupnosti za mandatno obdobje 2022-2026. Glasujemo. Navzočih je… članic in članov, za je glasovalo 15, nihče proti.

(Za je glasovalo 15.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na združeni 2. IN 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – PROGRAM SPODBUJANJA GOSPODARSKE OSNOVE ITALIJANSKE IN MADŽARSKE NARODNE SKUPNOSTI ZA OBDOBJE 2021-2024 TER PROGRAM SPODBUJANJA GOSPODARSKE OSNOVE MADŽARSKE IN ITALIJANSKE NARODNE SKUPNOSTI ZA OBDOBJE… dejansko za isto obdobje oziroma ki se tudi delno že izvaja.

Kot gradivo k tema točkama ste prejeli gradivo s strani italijanske narodne skupnosti in madžarske narodne skupnosti, ki smo ga objavili na spletni klopi.

Besedo najprej dajem predstavniku Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, državnemu sekretarju, gospodu mag. Dejanu Židanu. Izvolite, gospod.

Hvala, gospod predsednik.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, predstavniki narodnih skupnosti in vsi ostali, lep pozdrav! Hvala za vabilo.

Dovolite, da takoj na začetku povem, da se, kar vam je poznano, struktura Vlade spreminja. To v praksi pomeni, da sklicevanje na 14. in 15. člen Zakona o skladnem regionalnem razvoju se bo spremenil na ta način, da bo jasno, da je tudi za tematiko, ki jo danes obravnavano, pristojno ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj, torej Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.

V tem trenutku imamo nekaj aktivnih programov - če dovolite nekoliko širšo sliko, gospod predsednik -, nekaj aktivnih programov na pristojnem ministrstvu. Imamo programe 2021-2024 za madžarsko narodno skupnost v vrednosti 2,8 milijona, imamo aktivni program za italijansko narodno skupnost v vrednosti 1,4 milijona evrov, ponovno živi program tudi na podlagi istega sklica za investicije v romsko infrastrukturo, ki bodo izvedene sedaj po nekaj letih ponovno razpis. Ta program je vreden nekaj čez 2 milijona. In na samem ministrstvu, sicer pa je sklic nekoliko drugačen, sklic je na Zakon o zamejcih, pa imamo tudi program za krepitev gospodarskih temeljev porabske v Porabju, torej slovenske manjšine v Porabju, ki ob tem, da je bil nazivno ni bil aktiven in smo ga aktivirali prejšnje leto. In je prvi razpis v vrednosti 400 tisoč evrov v tem trenutku, se razlikuje. Vsak čas bomo šli v drugega, ki bo namenjen krepitvi gospodarstva na področju turizma.

Kar se tiče samega izvajanja programov, poznate, da gre za večletni program, torej 2021-2024. Ta program je nastal v skladu z zakonom. Zakon jasno predpisuje način, kako se program pripravi. V prvem koraku je seveda zelo pomembna aktivnost obeh narodnih skupnosti in razvojne agencije pristojne in seveda potem takoj skupaj usklajevanje tako z uradom pristojnim, kakor tudi s pristojnim ministrstvom. To govorim zato, ker zelo podpiram predloge sklepov, ki smo jih sedaj dobili, da se verjetno prvič v zgodovini začne že zelo hitro priprava novega programa, ki sega od 2025 naprej. Če bo takšen sklep sprejet, bo tokrat prvič, da bo na razpolago več kot leto in pol, da se program kvalitetno pripravi in ne, da se bo pripravljal zadnje mesece iztekajočega se štiriletnega obdobja v sili. Tako da dovolite, da v imenu Vlade ta sklep podprem.

Podpiram tudi predlog sklepa, da se tudi na teh programih prouči nekaj, kar je generalno prošnja tudi na drugih programih, ki se izvajajo v Sloveniji. In to je, da se več uporabi možnost predplačila. Tako da sklep, da Vlada prouči to možnost, seveda tukaj je na vašem področju. Mi ga bomo razumeli nekoliko širše. Podpiramo, ker imamo podobna vprašanja tudi na nekaterih gospodarskih, obrtniških, kulturnih sofinanciranjih in podobno.

In podpiramo tudi predlog tretjega sklepa, da se naredi v bistvu vse ocene, sedanji program v izteku in predhodni, na podlagi tega, da se tudi korektno finančno ovrednotijo potrebe za novi program. To na kratko, gospod predsednik. Hvala.

Najlepša hvala, gospod državni sekretar. Besedo dajem gospe Mihaeli Brezar s strani Urada za narodnosti, če želi. Izvolite.

Lepo pozdravljeni! Najprej naj opravičim odsotnost direktorja mag. Stanka Baluha, ki je na službeni poti.

Na Uradu za narodnosti smo tudi veseli najprej tega programa dela, ki ga je komisija predstavila, ker je tudi v prejšnjih mandatih aktivno delovala.

Glede predlaganih sklepov, jih prav tako podpiramo in se pridružujem mnenju gospoda Židana. Drugega v tem trenutku ne bi. Hvala.

Najlepša hvala. Glede na to, da predsednika obeh krovnih organizacij sta opravičila današnjo prisotnost, zato bi jaz mogoče uvodoma samo toliko povedal kot predsednik komisije, da to sejo smo sklicali z namenom s to tematiko, da nekako vam predstavimo poslancem in seveda tudi širši javnosti kot neke vrste primer dobre prakse, ki se je pričela z letom 2015, se mi zdi, izvajati leta 2017, ko se je dejansko obema narodnima skupnostnima prvič ponudila priložnost, da, bom rekel, razen tistih kulturnih in jezikovnih vsebin se lahko nekako smo se začeli ukvarjati tudi z neko gospodarsko osnovo, ustvarjanje gospodarske osnove, čeprav mogoče ta izraz za to, kar smo v tem programu naredili, ni najbolj primeren. Ampak kljub temu mislim, da gre vsekakor zahvala takratni slovenski vladi in seveda tudi vsem slovenskim vladam, ki so s to, bom rekel, tradicijo nekako nadaljevali, da nam je to bilo omogočeno.

Zato bi jaz predlagal, da najprej predstavniki italijanske obalne samoupravne narodne skupnosti predstavijo svoj program, ravno zaradi tega, da boste z njimi seznanjeni, potem bi pa prosil, da še tudi predstavnik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti predstavi svojo prezentacijo.

Torej besedo predajam gospodu Andreju Bartoleju in Massimilianu Di Nardu, izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo.

Jaz bom samo na kratko povedal par uvodnih besed, nadaljeval s predstavitvijo, bo pa sodelavec Massimiliano Di Nardo, ki je prav na podlagi tega programa je tudi zdaj trenutno zaposlen in odgovoren za potek programa.

Pravilno ste izpostavili, program je začel delovati v jeseni jeseni leta 2018, kar se tiče italijanske narodne skupnosti s pomočjo takratne Vlade. In seveda je treba izpostaviti pomembnost razvoja regije in predvsem seveda gospodarske mreže italijanske narodne skupnosti, ki je pa možna prav s tem programom. Tukaj govorimo o sodelovanju z regionalno razvojno agencijo, o sodelovanju s primorsko gospodarsko zbornico, o sodelovanju z Univerzo na Primorskem in z vsemi inštitucijami in podjetniki na območju, ker tukaj gre za malo širšo zadevo, gre za seveda razvoj gospodarske mreže italijanske narodne skupnosti, ampak mišljeno je seveda tudi na območje Obale, kar je v našem primeru območje, kjer biva italijanska narodna skupnost. Vemo, da je to območje turizma, veliko je turistov, potrebno pa je razvijati različne panoge, ne pa samo turizem in še posebno se je zdaj pokazal ta program kot pomemben tudi v obdobju korone in po koroni. Tako da te naše, bom rekel, pomoči, tudi če niso velike, bom rekel, v višini sredstev, so pa so bile zelo, zelo pomembne za naše podjetnike, ki velikokrat so prav majhni podjetniki, majhna podjetja, ki potrebujejo tudi majhne finančne injekcije, da lahko gredo skozi neka težka obdobja ali pa da se razvijejo.

Tako da toliko na kratko v tem trenutku. In bom predal besedo sodelavcu, ki vam bo predstavil malo podrobneje program, ki je v teku in se pravi program leta za leto, za obdobje 2021-2024.

Hvala.