Pozdravljeni!

Vse članice in člane odbora in ostale prisotne lepo pozdravljam. Bomo kar začeli s 14. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da nisem prejela obvestila, da je kdo od članov odsoten, zadržan. Na seji pa kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo naslednji poslanci, poslanec Jani Prednik nadomešča poslanca Soniboja Knežaka, poslanka dr. Vida Čadonič Špelič nadomešča poslanca Jerneja Vrtovca, poslanec Andrej Hoivik nadomešča poslanko Suzano Lep Šimenko in poslanec Borut Sajovic nadomešča poslanca Tineta Novaka.

Članice in člane obveščam, da ste 13. 1. 2023 prejeli predlog za širitev z 2. točko dnevnega reda seje odbora. Ta 2. točka je Predlog zakona o okrepitvi skupnega sklada za rezervacije z jamstvom Republike Slovenije za zagotavljanje izredne makro finančne pomoči Ukrajini, nujni postopek EPA 550/IX. Ali želi predstavnik Ministrstva za finance podati mnenje o tem predlogu? Ne. Ali želijo svoja stališča o predlogu predstaviti predstavniki poslanskih skupin? Tudi ne.

Torej prehajamo na odločanje o predlogu za širitev z 2. točko dnevnega reda seje odbora.

Moram povedati še eno pooblastilo, poslanec Rastislav Vrečko nadomešča poslanko Andrejo Kert.

Zdaj pa prehajamo na odločanje o predlogu za širitev z 2. točko dnevnega reda seje odbora.

Glasujemo.

Ugotavljam, da je predlog za širitev z 2. točko sprejet.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje in širitvijo.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - MNENJE ODBORA O ZAHTEVI DRŽAVNEGA SVETA ZA PONOVNO ODLOČANJE DRŽAVNEGA ZBORA O ZAKONU O SPREMEMBAH IN O DOPOLNITVAH ZAKONA O FINANČNI UPRAVI, EPA 304/IX.

Državni svet je na 1. izredni seji 21. 12. 2022 na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančni upravi EPA 304/IX, ki ga je Državni zbor sprejel na 5. redni seji, 15. 12. 2022. Zahteva Državnega sveta je bila Odboru za finance kot matičnem delovnem telesu posredovana v mnenje na podlagi 147. člena Poslovnika Državnega zbora.

K obravnavi te točke so vabljeni Državni svet, Ministrstvo za finance in Zakonodajno-pravna služba.

Kot gradivo ste s sklicem seje prejeli zahtevo Državnega sveta z dne 21. 12. 2022 za ponovno odločanje o zakonu, prejeli ste tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 12. 1. 2023.

Pričenjamo z obravnavo zahteve Državnega sveta za ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančni upravi. Besedo… predstavnika Državnega sveta še ni? Ga ni.

Potem pa dajem besedo predstavniku Vlade, Tilnu Božiču.

Hvala spoštovana predsedujoča.

SpoštovanI poslanke, poslanci pa seveda tudi drugi. Najlepša hvala za besedo.

Kot veste je Zakon o finančni upravi določil takrat podlago za ustanovitev združenega organa, to se pravi, predhodno carinska uprava pa davčna uprava sta se takrat združili v Finančno upravo Republike Slovenije, to je bilo v letu 2014. S predlogom zakona, ki je ponovno pred vami oziroma se o njem ponovno odloča, se odpravljajo odstopi od sistemske ureditve, ki je bila sprejeta z novelo v začetku prejšnjega leta in se nanaša na imenovanje direktorjev finančnih uradov, na način odločanja - v tem primeru kolegijsko - in ukrepe v zvezi s položajem inšpektorjev, s katerimi se posega v njihovo samostojno dela. Tu gre predvsem za dodelitev posameznega postopka drugemu inšpektorju v vodenje in odločanje in tudi morebiten odvzem pooblastil inšpektorju. Predlagamo način, ki je nekako skladen s primerljivimi področji, se pravi, tudi kar se tiče drugih resorjev in gre za zagotavljanje enotnosti oziroma enak položaj direktorjev finančnih uradov s primerljivimi položaji drugih javnih uslužbencev, ki so vodje notranjih organizacijskih enot. Gre za vzpostavljanje enakega načina odločanja finančne uprave, kot to velja za druge upravne organe. Gre tudi za zasledovanje primerljive ureditve položaja davčnih inšpektorjev, kot to velja za inšpektorje z drugih področij in zagotovitev njihovega samostojnega in neodvisnega izvajanja postopkov davčnih nadzorov ter s tem preprečitev morebitnih arbitrarnih posegov s strani predstojnika organa. Poleg ukrepov, ki so namenjeni vzpostavitvi sistemske ureditve na področju delovanja finančne uprave so predlagani še ukrepi za izboljšanje učinkovitosti delovanja finančne uprave. Temu so namenjene spremembe ureditve finančne preiskave, pri čemer pa se s predlogom - to naj posebej poudarim - ne vzpostavlja nobena nova možnost za finančno preiskavo.

Kar se tiče novega pooblastila za sledenje položaju in gibanju blaga se bo uporabljalo v najmanjši možni meri, saj je omejeno na taksativno našteta področja in zgolj v okviru finančne preiskave. Uporabljalo bi se za preiskovanje in odkrivanje najtežjih kršitev predpisov o obdavčenju s področja trošarin, carin in davka na dodano vrednost ter za zagotovitev medsebojne pomoči organov Evropske unije in državam članicam Evropske unije. Za uporabo je predviden dodatni pogoj, ki določa, da se sledilna naprava lahko uporablja le, kadar naloge ni mogoče izvesti z drugimi pooblastili in tehničnimi pripomočki iz tega zakona. Torej, lahko uporablja samo v primerih, ko naloge ni mogoče doseči drugače oziroma je ni mogoče opraviti z uporabo drugih pooblastil in tehničnih pripomočkov, ki jih imajo na podlagi zakona uradne osebe finančne uprave dejansko na voljo. Se pravi, mora biti za ukrep, ki je primeren in nujen za uresničevanje legitimnih ciljev. Za uporabo tega ukrepa so predvidene številne varovalke, ki zagotavljajo, da se bo ukrep uporabljal v najmanjši možni meri in na način, ki preprečuje posege v zasebnost posameznika. Če pogledamo ta novi 18.a člen, kot je predlagan, se pravi, celotna struktura člena je narejena na način, da dejansko deluje kot nekakšen lijak, ki pripelje do tistih ozkih možnosti, ko je tak ukrep možno uporabiti. Se pravi, gre za situacijo, ko neka uradna oseba sme pri opravljanju finančne preiskave - kaj to pomeni? - za to področje finančnih preiskav je pristojnih približno 15 uradnih oseb od 3 tisoč 600 zaposlenih na finančni upravi. Mora biti seveda najprej finančna preiskava, da sploh lahko znotraj te pride do potem uporabe tega ukrepa in seveda morajo biti podani razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim so bile storjene, kot že omenjeno najtežje kršitve predpisov, predpisov o obdavčenju s področja trošarin, carin in davka na dodano vrednost. To je seveda vključno z zagotovitvijo medsebojne pomoči pristojnim organom Evropske unije in držav članic Evropske unije. Zakaj? Ker v številnih državah članicah seveda to tudi imajo in v okviru medsebojne pomoči tudi ta izziv naslavljajo. Tam bi bilo, potem možno pridobiti podatke o položaju in gibanju blaga. Uporabljalo bi se teči tehnično sredstvo, ki omogoča seveda uporabo in ki omogoča sledenje. Zdaj, tukaj je tudi naslednja reč, se pravi, to se lahko uporabi le, če glede na okoliščine, kot že prej omenjeno, ne bi bilo mogoče tega izvesti z uporabo drugih pooblastil in tehničnih pripomočkov. Se pravi, gremo na sistem izpadanja. Samo v skrajnem primeru se tak režim lahko uporabi. Dodatno je tudi omejitev, da se lahko to napravo namesti le na zunanji del prevoznega oziroma prenosnega sredstva, prevozno – kaj? - to je recimo cisterna, kjer bi bilo noter neko gorivo. Se pravi, ko pa govorimo o prenosnem, govorimo pa recimo o zabojniku, ladijskem, ker sta seveda ločljiva. Od tu naprej, se pravi, podatki o lokaciji in gibanju blaga se smejo uporabiti le v postopkih, ki niso v nasprotju z namenom, seveda iz prvega odstavka, od tu naprej pa potem se zadeva dodatno razdela in tudi eksplicitno pove, da podatki, ki ne bodo uporabljeni za dokazovanje kršitev iz prvega odstavka tega člena se brišejo takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v 10 dneh od njihovega nastanka. Je pa seveda še dodatek zraven, da uradna oseba ne sme z uporabo sadilne naprave neposredno ali posredno identificirati in s tem pridobivati osebnih podatkov o osebah, ki so povezane z blagom, ki se mu sledi. Tudi je primerjalno seveda zraven napisano vozniki, razkladalci tovora, potniki in seveda katere druge fizične osebe.

Nadalje, se pravi, se ne smejo ti podatki zbirati in obdelovati niti v povezavi s podatki o fizičnih osebah, ki so zbrani pa na podlagi drugih pooblastil, ki jih uradne osebe finančne uprave uporabljajo na podlagi tega zakona. Se pravi, tudi kombinacija ni dovoljena, kar bi bilo še, se pravi, posredno, posredno. Od tu naprej, se pravi, pa spet gre za najtežje kršitve predpisov, s katerimi je lahko resno ogrožen finančni interes oziroma interes varstva in varnosti Republike Slovenije oziroma Evropske unije. In gre seveda za tiste prekrške, ki so opredeljeni kot hujši davčni prekrški.

S tem je nekako jasno določeno, da zakon ne daje pravne podlage za zbiranje in obdelavo osebnih podatkov. Gre torej za ukrep, ki bo zagotovil učinkovito varstvo javne koristi in ne bo posegal v ustavno pravico, ki ureja človekove pravice in temeljne svoboščine, varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic, varstvo osebnih podatkov in ni v neskladju z načelom pravne države. Glede na to, da Zakon o finančni upravi ne ureja niti ne sme urejati vsebine kazenskega prava in kazenskega postopka, pa tudi ne more biti v nasprotju z načelom zakonitosti v kazenskem pravu.

Nenazadnje Vlada iz pregleda primerjalno pravne ureditve za uporabo geolokacijskih naprav za sledenje ugotavlja, da carinski organi v številnih državah članicah Evropske unije z namenom preventivnega delovanja in odkrivanja kršitev uporabljajo sledilne naprave. Tako na primer odredba sodnika ali tožilca ni potrebna v recimo Nemčiji, na Madžarskem, na Hrvaškem, v Litvi, na Cipru, Irski, Poljski, Finski, pri čemer velja pri tem tudi omeniti, da obstajajo tudi nekateri splošni sistemi sledenja, kot recimo, na Poljskem in na Madžarskem, kjer se pa sledi vsemu blagu, ki je, se pravi v tranzitu ali pa vsemu blagu, ki bi se ga lahko štelo za tveganje. To so odpadki, recimo kemikalije, goriva, tobak. In v tem primeru se sledi vsemu, ne zgolj tistemu, kar bi eventualno v okviru neke finančne preiskave in kasneje nekega suma in tega bi se potem tak ukrep uporabil, se pravi izjemno ozko. Tudi v okviru načrta finančne uprave, ki se pripravlja za letošnje leto na podlagi objektivnih, se pravi kriterijev se je ugotovilo koliko tega bi bilo potrebno glede na lansko leto, glede na pretekle tudi izkušnje in je bilo ocenjeno, da takšnih primerov bo na letni ravni največ deset. Je pa seveda za tistih deset primerov to zelo pomembno.

S predlogom zakona se določa tudi pravna podlaga za uporabo pooblastila za ugotavljanje namenske uporabe označenih energentov za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije ter vozil prirejenih za prevoz čebeljih panjev, povezano z novelo zakona o trošarinah, ki na novo določa pravico do nakupa davčno označenega goriva za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije in vozil, prirejenih za prevoz čebeljih panjev, s čimer se je dejansko doseglo, da se takoj lahko kupi gorivo po nižji ceni brez kasnejšega povračanja trošarine in še dodatno nižje, kot bi to eventualno bilo v prejšnjem letu oziroma po preteklem sistemu.

S spremembami, ki imajo namen izboljšati uspešnost in učinkovitost ter transparentnost delovanja finančne uprave se zagotavlja pravna varnost strank, ki so udeležene v postopkih, ki jih vodi finančna uprava. Naj omenim, da je danes tukaj prisoten tudi generalni direktor finančne uprave, prisoten je tudi, se pravi, lahko rečemo vodja področja preiskav. To pa vse zaradi tega, da so lahko odzivi na vaše poizvedbe danes lahko kar se da konkretni.

Tako da spoštovane poslanke in poslanci, predlagam oziroma prosim, da predlog zakona ponovno podprete.

Hvala.

Hvala lepa.

V vmesnem času se nam je pridružil tudi predstavnik Državnega sveta, gospod državni svetnik Andrej Poglajen.

Izvolite besedo.

ANDREJ POGLAJEN (svetnik Državnega sveta): Spoštovani poslanke in poslanci!

Prvo bi se rad opravičil za krajšo zamudo. Razmere na cestah s koncev, katerih prihajam, so včasih malo neprilagodljive, sploh v času zime.

Se pravi, da nadaljujem naprej. Dne 15. 12. je Državni zbor Republike Slovenije z 38 glasovi za ter 28 glasovi proti sprejel novelo zakona o finančni upravi Republike Slovenije. Dne 21. 12. 2022 je državni svet z 28 glasovi za ter 2 glasovoma proti izglasoval predlog odložilnega veta na omenjeni zakon. V nadaljevanju vam bom nekako predstavil vse zakonske ter ustavne neskladnosti, ki jih prinaša omenjena novela zakona.

Kot že omenjeno na sami seji Državnega sveta, ZFU ima v svoji prvinskosti številne večje anomalije ter odstopanje od prvotnega namena zakona, ki je bil, poudarjam, uskladitev slovenske zakonodaje z zakonodajo Evropske unije z namenom preprostejšega pretoka blaga ter storitev. Državni svetniki smo največjo problematiko predloga nekako videli v spremembi 100. člena, ki bi se po novem v prvem odstavku oglasil, citiram: »Finančna preiskava pomeni izvajanje dejanj, ukrepov in postopkov po tem zakonu in po zakonu, ki ureja davčni postopek, ko so dani razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim so bili kršeni predpisi o obdavčevanju ali drugi predpisi iz pristojnosti finančne uprave. Dejanja in ukrepi finančne preiskave se izvajajo zaradi preprečevanja preiskovanja in odkrivanja najtežjih kršitev predpisov o obdavčevanju in drugih predpisov za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna finančna uprava. Finančna preiskava se lahko uvede tudi zaradi izvajanja dejanj in ukrepov po tem zakonu in zakonu, ki ureja davčni postopek za zagotavljanje za zagotovitev medsebojne pomoči organom Evropske unije, držav članic EU in tretjih držav. Najtežje kršitve predpisov obdavčevanja ali drugih predpisov iz pristojnosti finančne uprave so ravnanja ali dejanja davčnih zavezancev in drugih oseb ali in inštitucij, s katerimi je lahko resno ogrožen finančni interes oziroma interes varstva in varnosti Republike Slovenije oziroma EU.« Konec citata. V drugem odstavku se na koncu stavka črta stavek, ki se glasi, citiram: »Nalog za preiskavo izda predstojnik.« Konec citata. Spremenil bi se tudi četrti odstavek tako, da se glasi, citiram: »Če so dani razlogi za sum o premalo obračunanih obveznih dajatvah ali obstoju drugih nepravilnosti iz pristojnosti finančne uprave, se v okviru finančne preiskave lahko opravi inšpekcijski nadzor, ki začne v skladu s predpisom, ki ureja postopek nadzora.« Konec citata.

V omenjeni spremembi zakona je za enega izmed največjih časopisov znotraj Slovenije svoje mnenje podal tudi predstojnik katedre za upravno pravo Pravne fakultete v Ljubljani prof. Rajko Pirnat, ki je med drugim dejal, citiram: »Zadeva je res mejna. Bolje bi bilo, če bi v uporabi sredstev za tajno sedenje odločala oseba izven Fursa, se pravi izven Finančne uprave Republike Slovenije.« Ob tem pa je tudi dodal, da »Knovs v danem primeru ni odgovoren za nadzor nad uporabo tajnih podatkov oziroma sredstev Fursa.« Svoje pomisleke so podali številni predstavniki strokovne javnosti, le-ti pa na žalost niso bili upoštevani s strani predlagateljev zakona.

Če nadaljujem, upoštevajoč vsa mnenja strokovne javnosti ter same spremembe ZFU se seveda pojavi vprašanje nadzora nad uporabo tajnih sredstev, ki so po novem znotraj Fursa. Glede na to, da gre za uvedbo uporabe tajnih naprav, s katerimi lahko pride do nesorazmernih posegov v človekove pravice brez kakršnegakoli zunanjega nadzora in ustreznih pravnih varovalk, je takšen predlog zakona zelo zaskrbljujoč, ob tem pa močno posega v človekove pravice ter svoboščine. Omenjeni argumenti so v bistvu brezdvomna predpostavka, da predlog zakona ni v skladu z vladavino prava Republike Slovenije.

V obrazložitvi s strani državnega sekretarja Ministrstva za finance je bilo povedano, da zakon ureja sledenje blagu, ki je del davčnega postopka, vendar pa je v danem primeru teorija nekako več kot parcialno kontradiktorna sami praksi. Transportno blago se prevaža v transportnih sredstvih, ki pa imajo, kot vsi vemo, nekega upravljavca oziroma če hočete, voznika. Sam še ne poznam, da bi na slovenskem ozemlju nekako koristili transportna sredstva, ki opera tega upravljavca nimajo. Dodatno spornost povzroča tudi dejstvo, da je omenjen način omejevanja svoboščin postavljen v okviru upravnega postopka in da s tem izvzema iz Zakona o kazenskem postopku - v nadaljevanju bom uporabljal kratico ZKP. ZKP v svojem 149.a členu jasno opredeljuje zakonske predpostavke, ki morajo biti utemeljene, da se tajno opazovanje oziroma sedenje odobri. ZKP v petem odstavku od 149.a člena tudi določa - ponovno citiram – »Ukrep tajnega opazovanja s pisno odredbo dovoli državni tožilec na pisni predlog policije, razen v primerih iz šestega odstavka tega člena, ko je potrebna odredba preiskovalnega sodnika.« - konec citata. Pogoji za pridobitev odredbe sodišča so določeni v sedmem odstavku omenjenega člena - ponovno citiram – »Predlog in odredba, ki postaneta sestavni del kazenskega spisa morata vsebovati, prvič, podatke, ki omogočajo določljivost osebe, zoper katero se predlaga oziroma odreja ukrep.

Drugič. Utemeljitev oziroma ugotovitev utemeljenih razlogov za sum.

Tretjič. V primeru iz drugega odstavka tega člena podatke, ki omogočajo določljivost osumljenca iz prvega odstavka tega člena ter utemeljitev verjetnosti, da bi izvajanje ukrepa privedlo do identifikacije osumljenca, lokacije, kjer se nahaja oziroma njegovega prebivališča.

Četrtič. V primeru izvajanja ukrepa v zasebnih prostorih, če v to privoli v imetnik prostora oziroma poda pisno soglasje imetnik prostora.

Petič. Način izvajanja ukrepa je njegov, njegov obseg in trajanja ter ostale pomembne okoliščine, ki narekujejo uporabo ukrepa.

Šestič. Utemeljitev oziroma ugotovitev neogibne potrebnosti uporabe ukrepa v razmerju do zbiranja podatkov na drugi način.« - konec citata.

Kot omenjeno, 2. točka sedmega odstavka omenjenega člena določa, da je potrebno za pridobitev odredbe opredeliti oziroma utemeljiti utemeljen razlog za sum. Ob opravljeni pravnoformalni primerjavi četrtega odstavka 100. člena ZFU ter 2. člena sedmega odstavka 149.a člena ZKP lahko ugotovimo, da pooblastila Furs po noveli zakona, ki jo določa ZFU nesorazmerno prekoračijo pooblastila organa odkrivanja brez obsegajoče prej omenjene predpostavke, da za nadzor nad tajnimi podatki Furs ni odgovoren praktično nihče ter že ob prej omenjeni odredbi, ki jo policija potrebuje za opravljanje sledenja. ZFU je potrebno gledati tudi z vidika zagotavljanja človekovih pravic ter temeljnih svoboščin, na katerih v bistvu temelji Ustava Republike Slovenije. ZFU nesorazmerno posega v 15., 35. ter 38. člen Ustave Republike Slovenije in neskladen z navedenimi določili. Prav tako se zastavlja vprašanje skladnosti z 2. členom Ustave Republike Slovenije, načelom pravne države in načelom zakonitosti v kazenskem postopku.

Glede na sodno prakso, tudi mednarodno, je za vsak tak poseg v zasebnost potrebna predhodna odobritev sodne veje oblasti, bodisi v obliki odredbe ali drugega pravnega akta. Takšna določitev pooblastil v ZFU je vprašljiv tudi z vidika 8. člena evropske konvencije o varnosti človekovih pravic.

Za zaključek bi nekako rekel tako. Vsi državni svetniki apeliramo na vse predlagatelje zakona, da znotraj zakonov dopuščate čim manj anomalij, ki bi omogočale, ki bi omogočale takšne ali drugačne posege v človekove in ustavne pravice državljanov Republike Slovenije.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi besedo še predstavnica Zakonodajno-pravne službe za predstavitev mnenja o zahtevi? (Da.) Mag. Metoda Hrovat Pirnat.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Kratko bom predstavila mnenje.

In sicer, Državni svet je v svoji zahtevi kot največjo težavo omenil 11. člen zakona in ga celo v celoti navaja, vendar pa na drugi strani popolnoma z ničemer ne pove, zakaj je ta člen največja težava. Nekoliko podrobnejše je zahteva glede 4. člena zakona, ki uvaja ukrep sledenja z uporabo tehničnih pripomočkov za pridobivanje podatkov o položaju in gibanja gibanju blaga. Mnogo teh navedb se nanaša na primernost ureditve tega ukrepa, glede česar pa se Zakonodajno-pravna služba ne opredeljuje, saj gre za vprašanja vsebinske narave.

Kar zadeva pravne argumente zahteva navaja primerjavo tega ukrepa z ukrepom tajnega opazovanja v kazenskem postopku in navaja, da po mnenju Državnega sveta ukrep sledenja blaga predstavlja nesorazmerni poseg v 15., 35. in 38. člen Ustave.

Predlagatelj zakona je v obrazložitvi podrobno pojasnil razloge za ta ukrep in navedel prepričljive pravne argumente tudi sklicujoč se na prakso Ustavnega sodišča. Argumente zakaj po njegovem mnenju ukrep ni v neskladju z Ustavo. Z ukrepom sledenja blagu se ne posega v zasebnost nobene osebe, saj se sledilna naprava namesti na zunanjo stran vozila, medtem ko je v okviru zasebnosti varovana le notranjost vozila. Hkrati s tem ukrepom Finančna uprava ne sme slediti nobeni osebi, slediti njenemu gibanju ali komunikacijam ali sploh kakorkoli pridobivati osebne podatke katerekoli osebe. Zato tudi ni mogoče govoriti o kršitvi zasebnosti, 35. člen Ustave ali varstvo osebnih podatkov, 38. člen Ustave. Kako naj bi bil kršen 15. člen Ustave, pa v zahtevi Državni svet ne navaja. Primerjava ukrepa sledenja blagu v upravnem postopku z ukrepom tajnega opazovanja, ki je del kazenskega postopka, pa je neprimerna, saj gre za dva povsem različna ukrepa. Res pa je, da dokazov, pridobljenih z ukrepom sledenja blaga ne bo mogoče uporabiti v kazenskem postopku, ker ne izpolnjuje pogojev iz 149.a člena Zakona o kazenskem postopku. Zakonska ureditev ukrepa sledenja blaga torej po mnenju Zakonodajno-pravne službe vsebuje dovolj varovalk in omejitev, da ji ni mogoče očitati neskladnosti z Ustavo, če je ta ukrep seveda izveden skladno z zakonom. V primernost te ureditve pa se Zakonodajno-pravna služba, kot že rečeno, ne more spuščati.

Hvala.

Hvala lepa.

Odpiram razpravo o zahtevi Državnega sveta. Prosim poslance za prijavo k razpravi. A ha. Še kdo?

Poslanec, gospod Lenart. Izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsedujoča.

Lep pozdrav vsem prisotnim, še posebej gostom iz ministrstva in pa Državnega sveta!

Torej, slišali smo zahtev Državnega sveta za ponovno odločanje in sicer o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančni upravi. Morda spomnim, da nekako Državni svet je neposredno izvoljeno telo, ki ima to možnost, da dejansko da zavoro na nepremišljene in škodljive zakone. Med temi seveda zakoni smatram tudi pričujoči zakon o katerem se pogovarjamo. In sicer, v Slovenski demokratski stranki smo ves čas na strani državljanov in seveda tudi na strani tega, da Državni zbor nikoli ne sprejema ureditev in ne dovoli tudi našim uradom, da hodijo po robu zakona. Torej imamo na mizi zadevo o kateri ni potrebno veliko debatirati, seveda tudi o ponovnem odločanju, na katerega upamo, da se bo zgodilo, bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke glasovali proti. Zakaj? Zaradi tega, ker smo poskusili narediti finančno upravo bolj prilagodljivo in bolj prijazno ljudem, nikakor se ne moremo seveda ne strinjati s tem, da je sledenje blagu in posledično tem, ki ga prevažajo, prijazno do ljudi in tudi apeliramo na vse kolege in kolegice, in še posebej tisti del liberalni, ki se tako tudi imenuje, da tega zakona ne podprejo, in da dovolijo ponovno odločanje.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati? (Da.)

Borut Sajovic, izvoli.

Hvala lepa.

No če, bi rekel danes, prenos te seje pa naše debate gledajo tudi tisti, ki se v tej državi ukvarjajo s tihotapljenjem, kriminalom in podobnim, potem so zagotovo dobre volje. Vidijo, da v tej državi, ki se vse bolj ukvarja samo s človekovimi pravicami, nič pa z dolžnostmi in s tem kaj je potrebno narediti in ustvarjati, očino izgubljamo fokus. Hudo je, kadar gre za zakon, ki je uskladitev z evropsko zakonodajo in imamo seveda poslanke in poslanci podatke, da v številnih evropskih državah ta rešitev, ki se uporablja redko, izjemoma, odlično deluje in preprečuje kriminal, ki nas Slovenijo uvršča na eno, bi rekel, zelo nezavidljivo mesto. Dokler se nismo začeli ukvarjati s tem zakonom, sem bil prepričan, po člankih iz medijev, da je središče tihotapljenja na Balkanu Črna gora z okolico. Danes pa vidim, da se tega nečastnega ravnanja ogromno, ogromno, bistveno preveč dogaja tudi v naši Sloveniji. Jaz sem prepričan, da moramo tistim stvarem, ki lahko resno, resno škodujejo zdravju naših državljank in državljanov, odločno uopremo. Kajti v tobačnih izdelkih, ki so narejeni na črnem trgu, niso seveda testirani, niso preverjeni, se lahko znajde marsikaj. Zato podpiram in bom podpiral ukrepe, da to področje uredimo jasno, glasno in odločno, da se tisto, kar ni prav, preprosto ne počne.

Izkoriščam tudi priliko, prebral sem zahtevo Državnega sveta in zato tudi s tega mesta naprošam državnega svetnika, če mi še malo pomaga pri razjasnitvi tega 11. člena ZFU-B in nam pove v čem in zakaj je ta člen največja težava. Tako bi rekel, preprosto razumljivo, da bom vašo zgodbo bolje razumel in se pa odločil.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Gospod svetnik, izvolite.