Hvala lepa. Lep pozdrav tudi v mojem imenu.

Pred nami je tehnični predpis, torej dokument, Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o homologacij motornih vozil in motorjev ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, glede na njihove emisije in trajnost baterije, ter razveljavitvi uredb Evropskega sveta 715/2007, številka 595/2009.

Osnovni namen predloga uredbe je, da se prenesejo zahteve glede nove emisije, stopnje nižjih emisij motornih in priklopnih cestnih vozil z najmanj štirimi kolesi, tako imenovani Euro-7. Predlog uredbe združuje zahteve glede emisij za vse kategorije motornih in priklopnih cestnih vozil z najmanj štirimi kolesi. Evropska komisija ugotavlja, da se bi na tak način s predlogom znižale emisije NOX pri osebnih avtomobilih in lahkih tovornih vozilih za najmanj 35 %, pri avtobusih in težkih tovornih vozilih pa za najmanj 56 %. Nadalje se pričakuje zmanjšanje deleža prašnih delcev pri tovornih vozilih za najmanj 13 %, pri avtobusih in težkih tovornih vozilih pa za najmanj 39 % odstotkov. Predlog uredbe predvideva pri osebnih avtomobilih in lahkih tovornih vozilih tudi zmanjšanje delcev iz zavor za najmanj 27 %. Predlog uredbe bo tako imel tudi količino delcev mikroplastike iz pnevmatik vozil. Predlog uredbe hkrati predvideva, da se bo ta uredba za vozila kategorij M1 in N1, torej osebni avtomobili in lahka tovorna vozila ter njihove sestavne dele in samostojne tehnične enote, začela uporabljati 1. 7. 2025, za vozila kategorij N1, N3, M2 in M3, torej za težka tovorna vozila in avtobuse ter njihove sestavne dele in samostojne tehnične enote ter za priklopna vozila kategorij O3 in O4 pa od 1. 7. 2027. Za vozila kategorij M1 in N1, osebni avtomobili in lahko tovorna vozila, izdelana v malih serijah do tisoč 500 vozil na leto, se bo uredba začela uporabljati šele 1. 7. 2030.

Predlog uredbe je bil v medresorskem usklajevanju med Ministrstvom za infrastrukturo, Ministrstvom za gospodarstvo in Ministrstvom za okolje in prostor. Glede na to, da je uredba še v začetni fazi sprejemanja, bo v nadaljevanju zagotovo deležna še nekaj popravkov, saj je Ministrstvo za gospodarstvo podalo nekaj pripomb ali pa dvomov glede stroškov in smiselnosti prenosa direktive v taki obliki, saj vemo, da bo po letu 2035 prenehalo se v bistvu proizvajati vozila na notranje izgorevanje, torej z dizelskimi motorji. Zato tudi pričakujemo v nadaljevanju, da bo ta uredba predmet nadaljnjih usklajevanj.

Hvala lepa.

Pozdravljam to uredbo. Še posebej me veseli, da se je začelo naslavljati tudi prašne delce, ki nastanejo od pnevmatik. Me pa zanima, ali so na tem področju kakšne raziskovalne dejavnosti, kako narediti pnevmatike, ki bi proizvajale manj prašnih delcev oziroma da bi se manj trošile, ker eno je napisati predpis, drugo je pa potem izvajati to v praksi.

Hvala.

Hvala lepa, gospa predsednica.

Vsem prav lep pozdrav!

Za nas je povsem razumljivo, da ima pomisleke Ministrstvo za gospodarstvo, ampak to naše stališče bo šlo naprej. Tudi razumem, kar Vlada piše v svojem gradivu, da nekih sprememb, če hočete, pravnega reda, to se pravi, zakonodaje v Sloveniji, ne bo, jasno, uredba deluje direktno. Je pa dejstvo, da ta uredba, jaz si želim, da bi imela takšne okoljske učinke, kot je tu navedeno, malo sem skeptičen, so zelo visoki odstotki. Kot drugo pa – zaključujem -, trdim, da bodo seveda prevozna sredstva, avtomobili, dražji, ker to bomo plačali mi, končni potrošniki. Tu Vlada navaja enkrat 35 milijard, pa še dodatnih 18 milijard, na koncu bo to najbrž vse skupaj 100 milijard in to bomo plačali mi oziroma tisti, ki bodo avtomobile kupovali. Vlada piše tudi, kar je pa zelo zanimivo in se že dolgo tega ne moremo resno lotiti, piše o problematiki manipulacije z avtomobilskimi števci; mislim, da vsi veste, o čem govorim. Tu pa moramo naše potrošnike zaščititi, mi smo to poskušali v času Šarčeve vlade, bili smo preglasovani. Gre za to, da preprosto dilerji, prodajalci, predvsem, jasno, rabljenih avtomobilov velikokrat kupca ogoljufajo. Imamo veliko primerov - pa vam zdaj ne bom kratil dragocenega časa -, ko se ti dejansko srce trga, da neka mlada diplomantka nastopi službo, kupi avto in ta avto se ji potem sesuje v roku dveh, treh tednov. Ampak pri nas enostavno, bom direkten, so očitno ti avtomobilski lobiji, ne vem, kako jih naj drugače imenujem, močnejši od politike in ne dovolijo močnejših zakonskih sankcij za tiste, ki te manipulacije izvajajo, se pravi nas potrošnike goljufajo. Ker Vlada to navaja, sprašujem gospoda državnega sekretarja, nekdanjega kolega, ki mu čestitam, da je bil včeraj imenovan na to pozicijo, ali namerava Vlada tudi v tej smeri narediti kakšne korake; če ne, bomo potem to mi v opoziciji naredili, seveda ne prej kot v sto dneh, da ne bo kdo slabe volje.

Tako, določena pojasnila bom dal jaz, določena moja dva sodelavca.

Torej, kar se ocene stroškov tiče, smo jih povzeli s strani Evropske komisije. Tudi naše gospodarsko ministrstvo je izrazilo določene pomisleke, da lahko te zadeve postanejo še dražje. In zato sem poudaril, da je uredba šele v začetni fazi in da bo zagotovo predmet nadaljnjih usklajevanj.

Kar se raziskovalnih del na področju obrambe pnevmatik tiče, vemo, da je Evropa, Evropska komisija zagnala številne programe, razvojne programe glede inovacij in seveda na različnih naslovih izvaja in podpira študije, študije razvoja in raziskav. Nenazadnje, Horizont 2020 je največji raziskovalni projekt Evropske komisije in zagotovo v tem smislu te zadeve tudi naslavlja. Za kaj več pa bi predal besedo mojemu sodelavcu. Tako izvolite, prosim.

Hvala lepa za besedo. (Robert Jerončič, Ministrstvo za infrastrukturo.)

Glede delcev iz pnevmatik in delcev iz zavor. Pripravljajo se seveda predpisi, ki bodo to zadevo omejevali. In posredno na ta način, ko bodo to predpisi omejevali, bodo tudi proizvajalci morali vedno boljše pnevmatike in vedno boljše zavorne obloge delati, na ta način se jih bo v to prisililo. Seveda se pa tega ne moremo zdaj iti samo v Sloveniji, ampak bo to pač globalni predpis.

Ja, vozila bodo precej dražja, kakor je napisano, kaj vse pomeni, ko bodo morali proizvajalci dati v proizvodnjo za to. Številke nekako ne gredo skupaj s tem, kar prikazuje komisija, ko pravi, da bodo osebna vozila dražja nekako okoli 300 evrov. Verjetno ste vsi že kaj prebrali, da tako predsednik Tavares iz Volkswagen skupine kot tudi predsednik Atlantisa, Stellantisa, pardon, so povedali, da bo pri vozilih prišlo nekako tudi do 5 tisoč evrov razlike; na ta način morda niti manjša vozila ne bodo več taka, da bi se jih sploh izplačalo še delati. Tako je zelo vprašljivo, ali se splača, bi rekel, res tak vložek dati v to, ker moramo imeti 2035 že brezemisijska vozila.

Glede manipulacij števcev je pa zadeva naslednja. To ni samo slovenski problem, ampak je problem celotnega sveta. Zadeve se bodo uredile po našem mnenju tisti trenutek, ko bodo števci, ko ne bodo več samo prikazovalni, ko to ne bo nek samo opozorilni element ali pa nek neodvisen števec, ko bo to neko zakonsko merilo. Ko bo zakonsko merilo, ki bo zapečateno, ki ga bo treba, bi rekel, redno pregledovati, overjati, takrat bo ta zadeva lahko, bi rekel, ugledala, bi rekel, pravo luč in bo pravilno delovala. Do takrat pa, bi rekel, bo ta stvar zelo težko izvedljiva, čeprav so napisane sankcije, seveda, za vsakega manipulatorja. Ampak človeka dobiti s prsti v marmeladi, pravijo inšpektorji, da je izredno težko.

Hvala.

Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje o pobudi za začasno zadržanje izvrševanja druge alineje desetega odstavka in enajstega odstavka 141. člena Gradbenega zakona, ki so jo vložili Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in drugi. Pobudnice navajajo, da izpodbijana ureditev kljub drugačni ureditvi v osrednjem delu predpisa pooblaščenim arhitektom in krajinskim arhitektom začasno do uskladitve Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti onemogoča opravljanje funkcije vodje gradnje, razen če so opravili poseben del strokovnega izpita iz vodenja del. V skladu z zakonom o ustavnem sodišču in ustaljeno ustavno sodno presojo Ustavno sodišče pri odločanju o začasnem zadržanju tehta na eni strani med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega zakona, in na drugi strani med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če bi se izpodbijane zakonske določbe izvrševale, pa bi se kasneje izkazalo, da zakon ni bil protiustaven. V mnenju navajamo, da pobudniki škodljivih posledic nadaljnjega izvrševanja izpodbijanih določb gradbenega zakona ne konkretizirajo, kar posledično pomeni, da tudi ni izkazana njihova težka popravljivost. Izpostavljamo, da prehodna ureditev Gradbenega zakona ni posegla v položaj pooblaščenih arhitektov in krajinskih arhitektov, saj ti po Gradbenem zakonu ne morejo opravljati naloge vodja gradnje zaradi ureditve v Zakonu o arhitekturni in inženirski dejavnosti, ki podrobneje določa poklicne naloge, izpodbijana prehodna ureditev pa omogoča opravljanje teh nalog pooblaščenim arhitektom in krajinskim arhitektom, ki so opravili poseben del strokovnega izpita iz vodenja del, zato pobudnikom škodljive posledice zaradi izvrševanja izpodbijanih določb ne bodo nastale. Nasprotno pa bi škodljive posledice nastale prav pooblaščenim arhitektom in krajinskim arhitektom, ki so opravili poseben del strokovnega izpita iz vodenja del, če bi bilo izvrševanje izpodbijane ureditve zadržano. Zato zaključujemo, da zakonski pogoji za začasno zadržanje niso izpolnjeni in da je predlog za začasno zadržanje neutemeljen.

Hvala.

Spoštovana predsednica, spoštovane članice in člani odbora, hvala za besedo.

Torej, v zvezi s pobudo Zbornice za arhitekturo in prostor in drugih pobudnikov, s predlogom za začasno zadrževanje izvrševanja druge alineje desetega odstavka in enajstega odstavka 141. člena Gradbenega zakona, tudi mi menimo, da je predlog za začasno za zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb neutemeljen. Pravni okvir upravnega spora je pravzaprav že predstavila Zakonodajno-pravna služba in se z njihovimi argumenti tudi v celoti strinjamo, bi pa v nadaljevanju tudi podal nekaj pojasnil, s katerimi utemeljujemo, da ni razlogov, da bi Ustavno sodišče dokončne odločitve o zadevi v celoti ali delno zadržalo izvrševanje izpodbijanih določb zakona zaradi možnega nastanka težko popravljivih škodljivih posledic. Torej, pod točko 1: pobudnikom z Gradbenim zakonom in njegovimi dopolnitvami težko popravljive škodljive posledice niso nastale. Razlog je v tem, da arhitekti vodenja gradnje od sprejemanja Zakona o arhitekturni inženirski dejavnosti ne morejo opravljati; pod točko dva: tudi investitorjem zaradi izpodbijane ureditve škodljive posledice ne nastajajo, ker delo vodenja gradnje na gradbiščih opravljajo posamezniki, ki so pooblaščeni strokovnjaki, vodje del ali gradbeni delovodje v skladu z zakonom, ki ureja poklicno in strokovno izobraževanje, ali mojstri s področja gradbeništva v skladu z zakonom, ki ureja obrt, po naši oceni je na trgu dovolj usposobljenih posameznikov, da lahko gradbene investicije nemoteno tečejo; pod točko tri: prav tako tudi oporekamo, da težko popravljive posledice nastajajo državi oziroma gospodarstvu in financam, predvsem v delu, ki se tiče morebitnega pomanjkanja gradbenih izvajalcev, ki morajo imeti pri sebi zaposlenega vodjo gradnje, kar narekuje 16. člen Gradbenega zakona, torej gre sklepati, da negativnih posledic samo zato, ker pri vodenju gradnje arhitekti ne sodelujejo, za gospodarstvo ni; pod točko štiri: pobudniki s svojo pobudo za ugotovitev neustavnosti dela 141. člena Gradbenega zakona utemeljujejo pravzaprav z napačno domnevo, da jim gradbeni zakon pravico vodenja gradnje v 18. členu arhitektom to tudi dovoljuje; in pod peto točko: to, kar je že Zakonodajno-pravna služba opozorila, je v bistvu bistvo nerazumevanja določbe tega 141. člena, ki je ravno v tem, da je omenjena prehodna določba vsaj nekaterim arhitektom, torej tistim, ki so opravili strokovni izpit še pred delitvijo na obe zbornici, opravljanje vodenja gradnje dopušča in bi začasno zadržanje navedenega predpisa prav njim povzročilo škodljive posledice. Izpostavljamo pa tudi, da bi morebitna vprašanja opravljanja vodenja gradnje arhitektov morali urediti v okviru Zakona o arhitekturni in inženirske dejavnosti, ki je sistemski zakon, ki podrobneje določa poklicne naloge na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov. Po našem mnenju urejanje obravnavane problematike znotraj gradbenega zakona s sistemskega vidika ni ustrezno. Za morebitna pojasnila so vam tudi na voljo z gospodom Galonjo, ki je tudi vodja sektorja za sistem prostora in graditve in je bil tudi eden nosilcev zadnjih zakonodajnih sprememb tega zakona.

Hvala, spoštovana predsednica, za dano besedo. Lep pozdrav vsem, predvsem državnemu sekretarju.

Jaz naj povem, v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bomo prav gotovo soglasno podprli, da tu ni utemeljenih razlogov. Tako da ko včasih, predsednica, smo mogoče na dveh bregovih. Mi smo zelo podrobno proučili mnenje Zakonodajno-pravne službe in se seveda sto procentno strinjamo z njihovim mnenjem. Jaz sem tudi vesel, ko sem poslušal zdaj državnega sekretarja na tem novem ministrstvu, tudi tu ima vso našo podporo glede njegovega stališča, tako da bomo mi soglasno podprli, ker to ima zdaj dolgo brado. Jaz ne bi želel kratiti časa, ampak se mi zdi pa, da je treba tu enkrat narediti presek v dobrobit vseh gradenj v Republiki Sloveniji.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav! Jaz bi rada vseeno to malo razčistila zadeve. Ko se je sprejemal ta gradbeni zakon pod prejšnjo Vlado, smo se mi v Levici takrat zavzeli za to, da bi bili tudi pooblaščeni arhitekti lahko vodja gradnje. In takrat smo v sporu arhitekti-gradbeniki zavzeli stran arhitektov, ker smo se pač zelo dosti ukvarjali s to zadevo. In smo na to temo imeli tudi nujno sejo, smo predlagali in pripravili smo amandmaje za takratni gradbeni zakon, čeprav ne na ta konkretni člen, no, po pravici povedano. Zdaj meni ni jasno, jaz dvomim, da bi arhitekti ne razumeli, tisti, ki so že opravili strokovni izpit, da lahko vodijo. Po mojem ni stvar tako preprosta. Ne bi šli arhitekti v takšno pobudo za zadržanje člena in na Ustavno sodišče, če bi bilo, saj pa »valjda« razumejo to stvar. Tako da dajte, mislim, jaz zdaj več od tega ne vem, ampak mi je malo nenavadno vse skupaj, no. In v imenu konsistentnosti, kar je Levica počela, jaz ne morem kar slepo podpreti mnenja, da se ta člen ne bi zadržal oziroma da bi dvomila v to, kar so arhitekti zdajle sprožili, ker mi smo takrat, saj pravim, se zelo dosti z njimi tudi pogovarjali, ukvarjali in stvari po mojem ne morejo biti tako, saj pa razumejo oni stvar po mojem. Ne moremo reči, da je ne razumejo. Tako da prosim za dodatna pojasnila. Hvala.

Hvala lepa, gospa predsednica. Čisto na kratko. Absolutno podpiram mnenje Vlade. Zelo strokovno, zelo korektno narejeno, ravno tako tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki ga bom seveda podprl. Za laično javnost, ki nas spremlja, pobudniki, ki so pač dali to zahtevo, ja, tudi sam ugotavljam, ko sem bral njihovo pobudo, dejansko pobudniki nikjer ne konkretizirajo škodljivih posledic, ki bi nastale z izvajanjem tega člena oziroma odstavkov tega člena, ki jih izpodbijajo. Tako da smo tukaj na strani Vlade in na strani naše Zakonodajno-pravne službe, ki ga bom podprl. Hvala lepa.