Spoštovane kolegice in kolegi, ostali prisotni. Pričenjam 17. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter vas vse prav lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da so se opravičili naslednji člani oziroma članice odbora. In sicer, Predrag Bakovič je upravičen, na seji pa kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo mag. Janeza Žaklja nadomešča Jožef Horvat, sodeluje tudi Gašper Ovnik, ki nadomešča poslanca Franca Prosa, Tamara Vonta nadomešča Teodorja Uraniča, Anja Bah Žibert nadomešča Zvonka Černača, Anton Šturbej pa nadomešča Danijela Krivca.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red z dvema točkama, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejela nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O HOMOLOGACIJI MOTORNIH VOZIL IN MOTORJEV TER SISTEMOV, SESTAVNIH DELOV IN SAMOSTOJNIH TEHNIČNIH ENOT NAMENJENIH ZA TAKA VOZILA, GLEDE NA NJIHOVE EMISIJE IN TRAJNOST BATERIJE (EVRO 7) TER RAZVELJAVITVI UREDB (ES) ŠT. 715/2007 IN (ES) ŠT. 595/2009.

Gradivo k tej točki je poslala Vlada 12. 1. 2023 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Odbor navedeno gradivo obravnava v skladu s prvim in drugim odstavkom 154.h člena Poslovnika Drž1avnega zbora in Odbor za zadeve Evropske unije posreduje svoje mnenje. Na sejo so bili za obravnavo te točke kot predstavniki Vlade povabljeni predstavniki Ministrstva za infrastrukturo. Besedo dajem predstavniku Vlade oziroma Ministrstva za infrastrukturo, državnemu sekretarju mag. Andreju Rajhu, da nam predstavi predlog stališča.

Izvolite.

Hvala lepa. Lep pozdrav tudi v mojem imenu.

Pred nami je tehnični predpis, torej dokument, Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o homologacij motornih vozil in motorjev ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, glede na njihove emisije in trajnost baterije, ter razveljavitvi uredb Evropskega sveta 715/2007, številka 595/2009.

Osnovni namen predloga uredbe je, da se prenesejo zahteve glede nove emisije, stopnje nižjih emisij motornih in priklopnih cestnih vozil z najmanj štirimi kolesi, tako imenovani Euro-7. Predlog uredbe združuje zahteve glede emisij za vse kategorije motornih in priklopnih cestnih vozil z najmanj štirimi kolesi. Evropska komisija ugotavlja, da se bi na tak način s predlogom znižale emisije NOX pri osebnih avtomobilih in lahkih tovornih vozilih za najmanj 35 %, pri avtobusih in težkih tovornih vozilih pa za najmanj 56 %. Nadalje se pričakuje zmanjšanje deleža prašnih delcev pri tovornih vozilih za najmanj 13 %, pri avtobusih in težkih tovornih vozilih pa za najmanj 39 % odstotkov. Predlog uredbe predvideva pri osebnih avtomobilih in lahkih tovornih vozilih tudi zmanjšanje delcev iz zavor za najmanj 27 %. Predlog uredbe bo tako imel tudi količino delcev mikroplastike iz pnevmatik vozil. Predlog uredbe hkrati predvideva, da se bo ta uredba za vozila kategorij M1 in N1, torej osebni avtomobili in lahka tovorna vozila ter njihove sestavne dele in samostojne tehnične enote, začela uporabljati 1. 7. 2025, za vozila kategorij N1, N3, M2 in M3, torej za težka tovorna vozila in avtobuse ter njihove sestavne dele in samostojne tehnične enote ter za priklopna vozila kategorij O3 in O4 pa od 1. 7. 2027. Za vozila kategorij M1 in N1, osebni avtomobili in lahko tovorna vozila, izdelana v malih serijah do tisoč 500 vozil na leto, se bo uredba začela uporabljati šele 1. 7. 2030.

Predlog uredbe je bil v medresorskem usklajevanju med Ministrstvom za infrastrukturo, Ministrstvom za gospodarstvo in Ministrstvom za okolje in prostor. Glede na to, da je uredba še v začetni fazi sprejemanja, bo v nadaljevanju zagotovo deležna še nekaj popravkov, saj je Ministrstvo za gospodarstvo podalo nekaj pripomb ali pa dvomov glede stroškov in smiselnosti prenosa direktive v taki obliki, saj vemo, da bo po letu 2035 prenehalo se v bistvu proizvajati vozila na notranje izgorevanje, torej z dizelskimi motorji. Zato tudi pričakujemo v nadaljevanju, da bo ta uredba predmet nadaljnjih usklajevanj.

Hvala lepa.

Hvala.

Odpiram razpravo članic in članov odbora. Želi kdo besedo? Kolega Gregorič, izvolite.

Pozdravljam to uredbo. Še posebej me veseli, da se je začelo naslavljati tudi prašne delce, ki nastanejo od pnevmatik. Me pa zanima, ali so na tem področju kakšne raziskovalne dejavnosti, kako narediti pnevmatike, ki bi proizvajale manj prašnih delcev oziroma da bi se manj trošile, ker eno je napisati predpis, drugo je pa potem izvajati to v praksi.

Hvala.

Hvala.

Kolega Horvat, izvolite.

Hvala lepa, gospa predsednica.

Vsem prav lep pozdrav!

Za nas je povsem razumljivo, da ima pomisleke Ministrstvo za gospodarstvo, ampak to naše stališče bo šlo naprej. Tudi razumem, kar Vlada piše v svojem gradivu, da nekih sprememb, če hočete, pravnega reda, to se pravi, zakonodaje v Sloveniji, ne bo, jasno, uredba deluje direktno. Je pa dejstvo, da ta uredba, jaz si želim, da bi imela takšne okoljske učinke, kot je tu navedeno, malo sem skeptičen, so zelo visoki odstotki. Kot drugo pa – zaključujem -, trdim, da bodo seveda prevozna sredstva, avtomobili, dražji, ker to bomo plačali mi, končni potrošniki. Tu Vlada navaja enkrat 35 milijard, pa še dodatnih 18 milijard, na koncu bo to najbrž vse skupaj 100 milijard in to bomo plačali mi oziroma tisti, ki bodo avtomobile kupovali. Vlada piše tudi, kar je pa zelo zanimivo in se že dolgo tega ne moremo resno lotiti, piše o problematiki manipulacije z avtomobilskimi števci; mislim, da vsi veste, o čem govorim. Tu pa moramo naše potrošnike zaščititi, mi smo to poskušali v času Šarčeve vlade, bili smo preglasovani. Gre za to, da preprosto dilerji, prodajalci, predvsem, jasno, rabljenih avtomobilov velikokrat kupca ogoljufajo. Imamo veliko primerov - pa vam zdaj ne bom kratil dragocenega časa -, ko se ti dejansko srce trga, da neka mlada diplomantka nastopi službo, kupi avto in ta avto se ji potem sesuje v roku dveh, treh tednov. Ampak pri nas enostavno, bom direkten, so očitno ti avtomobilski lobiji, ne vem, kako jih naj drugače imenujem, močnejši od politike in ne dovolijo močnejših zakonskih sankcij za tiste, ki te manipulacije izvajajo, se pravi nas potrošnike goljufajo. Ker Vlada to navaja, sprašujem gospoda državnega sekretarja, nekdanjega kolega, ki mu čestitam, da je bil včeraj imenovan na to pozicijo, ali namerava Vlada tudi v tej smeri narediti kakšne korake; če ne, bomo potem to mi v opoziciji naredili, seveda ne prej kot v sto dneh, da ne bo kdo slabe volje.

Hvala.

Izvolite, če boste dali še kakšna pojasnila.

Tako, določena pojasnila bom dal jaz, določena moja dva sodelavca.

Torej, kar se ocene stroškov tiče, smo jih povzeli s strani Evropske komisije. Tudi naše gospodarsko ministrstvo je izrazilo določene pomisleke, da lahko te zadeve postanejo še dražje. In zato sem poudaril, da je uredba šele v začetni fazi in da bo zagotovo predmet nadaljnjih usklajevanj.

Kar se raziskovalnih del na področju obrambe pnevmatik tiče, vemo, da je Evropa, Evropska komisija zagnala številne programe, razvojne programe glede inovacij in seveda na različnih naslovih izvaja in podpira študije, študije razvoja in raziskav. Nenazadnje, Horizont 2020 je največji raziskovalni projekt Evropske komisije in zagotovo v tem smislu te zadeve tudi naslavlja. Za kaj več pa bi predal besedo mojemu sodelavcu. Tako izvolite, prosim.

Hvala lepa za besedo. (Robert Jerončič, Ministrstvo za infrastrukturo.)

Glede delcev iz pnevmatik in delcev iz zavor. Pripravljajo se seveda predpisi, ki bodo to zadevo omejevali. In posredno na ta način, ko bodo to predpisi omejevali, bodo tudi proizvajalci morali vedno boljše pnevmatike in vedno boljše zavorne obloge delati, na ta način se jih bo v to prisililo. Seveda se pa tega ne moremo zdaj iti samo v Sloveniji, ampak bo to pač globalni predpis.

Ja, vozila bodo precej dražja, kakor je napisano, kaj vse pomeni, ko bodo morali proizvajalci dati v proizvodnjo za to. Številke nekako ne gredo skupaj s tem, kar prikazuje komisija, ko pravi, da bodo osebna vozila dražja nekako okoli 300 evrov. Verjetno ste vsi že kaj prebrali, da tako predsednik Tavares iz Volkswagen skupine kot tudi predsednik Atlantisa, Stellantisa, pardon, so povedali, da bo pri vozilih prišlo nekako tudi do 5 tisoč evrov razlike; na ta način morda niti manjša vozila ne bodo več taka, da bi se jih sploh izplačalo še delati. Tako je zelo vprašljivo, ali se splača, bi rekel, res tak vložek dati v to, ker moramo imeti 2035 že brezemisijska vozila.

Glede manipulacij števcev je pa zadeva naslednja. To ni samo slovenski problem, ampak je problem celotnega sveta. Zadeve se bodo uredile po našem mnenju tisti trenutek, ko bodo števci, ko ne bodo več samo prikazovalni, ko to ne bo nek samo opozorilni element ali pa nek neodvisen števec, ko bo to neko zakonsko merilo. Ko bo zakonsko merilo, ki bo zapečateno, ki ga bo treba, bi rekel, redno pregledovati, overjati, takrat bo ta zadeva lahko, bi rekel, ugledala, bi rekel, pravo luč in bo pravilno delovala. Do takrat pa, bi rekel, bo ta stvar zelo težko izvedljiva, čeprav so napisane sankcije, seveda, za vsakega manipulatorja. Ampak človeka dobiti s prsti v marmeladi, pravijo inšpektorji, da je izredno težko.

Hvala.

Bi želel še kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo.

Predlagam, da preidemo na glasovanje. Ker k predlogu stališča ni bil sprejet noben amandma, dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja odbora: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil in motorjev ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, glede na njihove emisije in trajnost baterije Euro-7, ter razveljavitvi uredb ES številka 715/2007 in ES številka 595/2009, ki ga je predložila Vlada, in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.

Želi kdo obrazložiti svoj glas? (Ne.) Glasujemo. Navzočih je… članic in članov, za je glasovalo 8, proti nihče.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Določiti moramo še poročevalca, ki bo poročilo odbora predstavil na seji pristojnega odbora. Predlagam, da poročilo predstavi kolega Tomaž Lah. Je kdo proti? (Ne.) Hvala.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda. Hvala za predstavitev in lepo pozdravljeni.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – POBUDA ZBORNICE ZA ARHITEKTURO IN PROSTOR SLOVENIJE ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA OCENO USTAVNOSTI DRUGE ALINEJE DESETEGA ODSTAVKA IN ENAJSTEGA ODSTAVKA 141. ČLENA GRADBENEGA ZAKONA, OBRAVNAVA PREDLOGA ZA ZAČASNO ZADRŽANJE.

Ustavno sodišče je pobudo poslalo v mnenje Državnemu zboru na podlagi prvega odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora, odbor pa jo bo obravnaval na podlagi drugega odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora.

Prejeli ste naslednje gradivo: pobudo za oceno ustavnosti s predlogom za zadržanje z dne 10. 1. 2023, mnenje Zakonodajno-pravne službe glede predloga za začasno zadržanje z dne 20. 1. 2023 in mnenje Vlade glede predloga za začasno zadržanje z dne 19. 1. 2023. Vsa gradiva so objavljena na spletnih straneh Državnega zbora in na e-klopi.

Na sejo odbora ste bili vabljeni: Zakonodajno-pravna služba in Ministrstvo za okolje in prostor, ja, v bistvu gre za novo ministrstvo, Ministrstvo za naravne vire in prostor.

Ustavno sodišče je Državnemu zboru določilo 60-dnevni rok, da se izjavi o navedbi v pobudi, ter 10-dnevni rok, da se izjavi o predlogu za začasno zadržanje izpodbijanih določb. Ker je do sedaj odbor prejel mnenje Zakonodajno-pravne službe in Vlade o predlogu za začasno zadržanje, so izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo tega dela pobude na seji našega odbora kot matičnega delovnega telesa. O vsebinskih navedbah iz pobude za oceno ustavnosti pa bo odbor razpravljal po pridobitvi mnenj Vlade in Zakonodajno-pravne službe o pobudi v celoti.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Gospa Helena Rus, izvolite.