Dobro jutro vsem skupaj.

Spoštovane kolegice, kolegi, vabljeni na sejo, ostali prisotni.

Pričenjam 15. nujno sejo odbora.

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti poslanec Rado Gladek. Na seji kot nadomestni člani oziroma članice pa sodelujejo: dr. Tatjana Grajf namesto Milana Jakopoviča, Andrej Hoivik namesto dr. Anžeta Logarja in pa Zoran Mojškrc namesto Suzane Lep Šimenko.

S sklicem ste prejeli predlagan dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Tako prehajamo na 1. PRVO TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAHTEVO DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OCENO USTAVNOSTI TRETJE ALINEJE 2. TOČKE 26. ČLENA, 12. TOČKE PRVEGA ODSTAVKA 44. ČLENA, 6. TOČKE ČETRTEGA ODSTAVKA 90. ČLENA, PRVEGA ODSTAVKA 111. ČLENA, 118., 122. IN 135.Č ČLENA ZAKONA O DOHODNINI TER DRUGEGA ODSTAVKA 16. ČLENA IN 20. ČLENA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI, TO JE ZDOH-2AA, KI JE BIL OBJAVLJEN V URADNEM LISTU, ŠTEVILKA / NERAZUMLJIVO/ /22, PREDLOG ZA ZAČASNO ZADRŽANJE IZVRŠEVANJA PREDPISA.

Ustavno sodišče je Državnemu zboru dne 20. 1. 2023, posredovalo zahtevo Državnega sveta Republike Slovenije za oceno ustavnosti in določilo osemdnevni rok za izjavitev Državnega zbora glede predloga za zadržanje izvršitve izpodbijanih določb. Odboru sta bili v zvezi s predlogom za zadržanje izvršitve izpodbijanih določb posredovani mnenji Vlade in Zakonodajno-pravne službe, zato so izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo. V skladu z 265. členom Poslovnika Državnega zbora bo odbor kot matično delovno telo podal svoje mnenje.

K obravnavi točke so bili vabljeni Ministrstvo za finance in pa Zakonodajno-pravna služba. Kot dodatno gradivo k tej točki ste prejeli gradivo Ustavnega sodišča z dne 20. 1., mnenje Vlade Republike Slovenije z dne 26. 1. ter mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 26. 1. 2024. Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Lenči Arko Fabjana. Ja, izvolite.

Dober dan, dobro jutro.

Glede tega, da se dobimo, imamo pripombo, da se dobimo torej v manj kot 24. urah po sklicu, tako da v prihodnje lepo prosim, da nas nekako upoštevate, da kot poslanci moramo predelati gradivo. Mi smo včeraj okoli druge ure na poti domov izvedeli za današnjo sejo in vsaj 24 ur pred sejo bi naj bila seja sklicana.

Lepa hvala.

Hvala lepa za opozorilo. Žal tule smo v časovni stiski in to je bil edini možni termin, ko sem ga lahko sklicala, zaradi tega, ker osemdnevni rok poteče in moramo dati ta odgovor. Poročila pa smo prejeli tudi s strani Vlade šele popoldne, ne vem katero uro je bilo. Takoj, ko je bilo, smo tudi sklicali. Drugače, zaradi tega sem se tudi odločila, da prej pošljemo samo obvestilo, mogoče bi bilo prav, da bi bilo vsaj to obvestilo poslano že nekoliko prej. Tako da, sprejmem kritiko, vendar žal tukaj je bil res ta časovni pritisk res velik, tako da hvala lepa za razumevanje.

Predajam besedo gospe Lenči Arko Fabjan.

Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je podala mnenje glede predlaganega začasnega zadržanja izvrševanja izpodbijanih določb Zakona o dohodnini. Ustavno sodišče je namreč do opredelitve vsebinskih navedb dalo ločen in daljši rok za odgovor. Pri tem pripravljeno mnenje izhaja enako kot vlagatelj zahteve iz 59. člena Zakona o Ustavnem sodišču, ki določa, da ustavno sodišče lahko zadrži izvrševanje izpodbijanega predpisa, kolikor bi lahko nastale na podlagi njega težko popravljive škodljive posledice. Glede te določbe se je že neka ustaljena ustavnosodna presoja, da morajo biti v predlogu za začasno zadržanje podane konkretne škodljive posledice. Ustavno sodišče namreč pri tem odločanju tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega predpisa na eni strani in na drugi strani škodljive posledice, ki bi nastale, če se izpodbijani predpis sploh ne bi izvrševal.

Po proučitvi za utemeljitve oziroma navedb vlagatelja v zvezi z začasnim zadržanjem je v mnenju narejena ocena, da so te trditve zgolj splošne in pavšalne, ni namreč nekega konkretnega navajanja škodljivih posledic. Celo več, mogoče je zaključiti, da ta predlog temelji na vlagateljevi oceni končnega izida postopka, se pravi, nekako pričakuje, da bodo izpodbijane določbe ocenjene za neustavne, vendar to samo po sebi ne zadošča za utemeljitev začasnega zadrževanja izvrševanja določb. Navedene morajo biti konkretne škodljive posledice. Zdaj, pri tem vprašanju ali bi morebiti nastale konkretne škodljive posledice, mnenje izhaja iz ocene, da je treba upoštevati ne samo izpodbijane materialne določbe Zakona o dohodnini, temveč tudi postopkovne določbe, te pa ureja Zakon o davčnem postopku. In sicer na podlagi teh določb Zakona o davčnem postopku se v bistvu v tekočem letu odmerja dohodnina za preteklo leto. To pomeni, da se bo dohodnina na podlagi izpodbijanih določb, ki se uporabljajo za davčna leta, ki se začnejo s 1. 1. leta 2023, odmerjala šele v letu 2024 in morebitne škodljive posledice bi za davčne zavezance lahko nastale šele v letu 2024, torej na podlagi izdanih odločb o odmeri od dohodnine, kajti šele takrat bodo te izpodbijane določbe za davčne zavezance konkretno uporabljene in bodo torej relevantne z vidika varstva njihovih pravic, interesov in pravnih koristi.

Glede na to je v mnenju narejen zaključek, da je ta predlog za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb preuranjen. Hkrati je pa tudi poudarjeno, da to ne preprečuje Ustavnemu sodišču, da ne bi ponovno odločalo o morebitni nujnosti zadržanja izvrševanja izpodbijanih določb in sicer to lahko stori Ustavno sodišče tekom postopka tako po uradni dolžnosti kot na ponovni predlog vlagatelja izpodbijanih določb. In po eni strani v bistvu se lahko tudi naredi zaključek, da je ta obravnava tega predloga za začasno zadržanje pred Državnim zborom v bistvu obravnava v postopku ponovnega ocenjevanja izpolnjevanja zahtevanih pogojev iz 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču. Ustavno sodišče je namreč na podlagi nekega drugega predloga drugega vlagatelja v drugi zahtevi za oceno ustavnosti, ker so bile pa izpodbijane posamezne iste določbe, kot so tukaj, že ocenilo, da niso izpolnjeni pogoji za začasno zadržanje iz prvega odstavka 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču in je to začasno zadržanje zavrnilo. Glede na to je narejen enak zaključek oziroma predlog, da pogoji za začasno zadržanje izvrševanje izpodbijanih zakonskih določb niso izpolnjeni. V mnenju je potem v bistvu podana še dodatna utemeljitev na drugih primerih, kako je z odmero dohodnine oziroma ja, od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. Ti dohodki so sicer obdavčeni cedularno. Potem je tudi primer kako je z obdavčevanjem dohodkov povezanih s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, opredeljeno je tudi do akontacij, kjer ne tečejo obresti, se pravi, niso davčni zavezanci na primer obremenjeni za čas plačevanja akontacij, tako da je dejansko narejen zaključek, da gre za preuranjeno zahtevo za začasno zadrževanje izpodbijanih določb.

Hvala.

Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnik Ministrstva za finance? Izvolite, gospod državni sekretar Tilen Božič.

Spoštovana predsednica, hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, poslanci, seveda tudi ostali.

Naj že uvodoma poudarim, da po mnenju Vlade Republike Slovenije predlog vlagatelja za začasno zadržanje izvajanja novele Zakona o dohodnini ni utemeljen.

Vlada pri oblikovanju davčnih rešitev sledi temeljnim davčnim načelom in posebnim ciljem davčne politike, ki se želijo zasledovati. Osnovni cilj je zagotavljanje javnofinančnih prihodkov države, ki so potrebni za zagotavljanje skupnih potreb in ciljev. Država ima v skladu s 147. členom ustave pravico, da predpisuje davke in druge dajatve, ki jih pobira v javnem interesu, na podlagi svoje finančne suverenosti. Države z davki ne zasledujejo zgolj finančnih ciljev, temveč so davki hkrati tudi sredstva ekonomske, socialne, demografske in drugih politik. Država se pri izvajanju svoje socialne, servisne in razvojne funkcije pojavlja kot pomemben partner pri vzpostavljanju različnih razmerij do državljanov in gospodarstva. Davki so torej temeljni finančni instrument, s katerim država financira veliko večino svojih izdatkov, hkrati pa tudi pomemben instrument ekonomske regulacije in pravica do države, da predpisuje davke in druge dajatve, pa je tako povezana z načelom socialne države, ki je eno temeljnih ustavnih načel.

Glede navedb predlagatelja Vlada meni, da so navedbe glede težko popravljivih posledic povsem pavšalne, brez utemeljitev in navajanja konkretnih podatkov, tako glede vodenja postopkov pri davčnem organu kot tudi glede potrebe po vodenju postopkov s pravnimi sredstvi. Določbe, ki se izpodbijajo, se v večini nanašajo na dohodke in na določanje davčne osnove za dohodke, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, pri čemer pa se postopki odmere dohodnine za davčno leto, na katero se nanašajo spremembe, vodijo po zaključku davčnega leta, torej v tem primeru v letu 2024 za leto 2023. Prihodki iz naslova dohodnine predstavljajo enega izmed pomembnih stebrov javnofinančnih prihodkov. Kolikor z novelo ne bi posegli v dohodninsko zakonodajo, bi močno načeli prihodke od dohodnine in bi s tem znatno okrepili tveganja, ki se navezujejo predvsem na dogajanja na energetskih trgih in se že odražajo v visoki inflaciji in nižanju napovedi globalne gospodarske rasti.

Vlada na podlagi navedenega torej meni, da ni utemeljenih razlogov za zadržanje izvajanja novele Zakona o dohodnini.

Hvala.

Hvala lepa.

Odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja odbora: »Odbor se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 26. 1. 2023 ter ji predlaga, da ob smiselni uporabi 266. člena Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.«

Odpiram razpravo o predlogu mnenja. Želi kdo razpravljati? (Da.)

Izvolite, gospod Jožef Lenart.

Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica.

Dejansko vemo, da smo pri Zakonu o dohodnini prekoračili vse normalne roke in delali mimo poslovnikov, in sicer, da je šlo za to, da smo vse sprejemali po hitrem postopku. Glede na to, da je Državni svet najprej dal na zakon o veto, nato smo še enkrat zakon potrdili, danes dejansko imamo pred seboj zadržanje in mislim, da je prav, seveda se bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke odločili za to, da se učinkovanje zadrži, ker mislim, da pač ni bilo v redu. Gre se za do sedaj pridobljene pravice državljanov, gre se za to, da se jim dejansko slabša finančna situacija glede na to, kaj je v tem zakonu, zaradi tega smo tukaj zato, da se učinkovanje zadrži.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati? (Da.) Dobro.

Izvolite, Monika Pekošak, izvolite.

Hvala lepa.

Jaz pa menim, da ne moremo prevzemati takih tveganj in da vemo v kakšnem času se nahajamo, v času krize, energetske, v času inflacije in da smo mi dolžni tudi zagotavljati prihodke v javno blagajno in glede na to, da je bil izračunan, izračunano tveganje iz naslova zmanjšanih prihodkov iz dohodnine, menim, da je prav, da se ta odlok ne zadrži. To je pač moje mnenje in 170 milijonov javnih prihodkov manj je res veliko, ne, in pa če bi pa morali prilagoditi še davčno lestvico, pa s tem olajšave z rastjo cen življenjskih potrebščin, pa še dodatnih 190 milijonov.

Mislim, da je to dovolj velik razlog, da podpremo, da se ta odlok ne zadrži.

Hvala.