Spoštovani kolegice in spoštovani kolegi, spoštovani vabljeni gostje!

Pričenjam 14. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora, tako sem prejel pooblastila, in sicer s pooblastilom sodelujejo naslednje poslanke in poslanci, in sicer mag. Mateja Tonina nadomešča poslanec Janez Cigler Kralj, Jerneja Vrtovca nadomešča mag. Janez Žakelj, Lenarta Žavbija nadomešča Tomaž Lah, poslanca Janeza Janšo nadomešča poslanec Rado Gladek in pa poslanca Deana Premika nadomešča poslanec Aleš Rezar.

Pozdravljam tudi goste, ki so z nami danes, še posebej Njegovo ekscelenco Daga Harteliusa, veleposlanika Kraljevine Švedske v Republiki Sloveniji ter seveda dr. Jernejo Jug Jerše, vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Na sejo so bili povabljeni tudi predstavniki Urada predsednice Republike Slovenije, kabineta predsednika Vlade, ministra za zunanje zadeve, Državnega sveta, poslanke in poslanci iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu. Naj omenim, da je na današnji seji zagotovljeno simultano toma tolmačenje iz angleškega v slovenski jezik in obratno.

Sedaj pa besedo predajam gospodu Franciju Brezniku, predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije.

Izvolite, gospod Breznik.

Hvala, kolega Baković.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, cenjeni gostje!

Začenjamo torej 26. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Naj na začetku povem, da na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo torej kolega Lenarta Žavbija, našega podpredsednika danes se zamenjuje kolega Dušan Stojanovič, ki ga lepo pozdravljam na današnji seji tega odbora.

Naj na začetku tudi sam pozdravim vse povabljene, ki ste danes z nami, še posebej torej Njegovo ekscelenco, gospoda Daga Harteliusa, veleposlanika Kraljevine Švedske, torej države članice, ki trenutno od 1. januarja predseduje Svetu Evropske unije ter našo predstavnico dr. Jernejo Jug Jerše, torej vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Oba srčno dobrodošla na današnji seji obeh odborov.

Sedaj prehajamo na določitev dnevnega reda seje tega odbora. S sklicem seje ste prejeli torej dnevni red seje odborov. Ker v poslovniškem roku s predsednikom Odbora za zunanjo politiko nisva prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen torej takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem te seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV PREDNOSTNIH NALOG PREDSTAVITVE KRALJEVINE ŠVEDSKE SVETU EVROPSKE UNIJE, TOREJ V ČASU OD 1. JANUARJA DO 30. JUNIJA 2023.

Prednostne naloge švedskega predsedstva so objavljene na spletni strani švedskega predsedstva v Svetu Evropske unije. Povezava nanje vam je bila posredovana na sklicu torej današnje seje.

Najprej pa seveda dajem besedo Njegovi ekscelenci, gospodu Dagu Harteliusu, veleposlaniku Kraljevine Švedske v Sloveniji, da nam predstavi prednostne naloge oziroma program švedskega predsedstva svetu za prvo polovico letošnjega leta.

Hvala.

Spoštovani poslanci!

V veliko časa mi je, da lahko danes v članom v zboru spregovorim nekaj besed o prednostnih nalogah švedskega predsedovanja Svetu EU, o nekaterih najpomembnejših točkah dnevnega reda EU in ključnih srečanjih naslednjih šestih mesecih.

Potrudil se bom tudi, da odgovorim na vsa vaša vprašanja. Ampak zdaj bom nadaljeval nagovor v angleščini.

Najprej se želim zahvaliti tudi za ratifikacijo prejšnje poletje naše vloge za članstvo v Natu. Hvala lepa.

Švedska je prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije v času zgodovinskih izzivov za države članice in za Unijo kot celoto. Nezakonita, nesprejemljiva in neizzvana invazija Rusije na Ukrajino ogroža evropsko varnost, kar ima hude posledice za migracije ter svetovno oskrbo s hrano in energijo. Ukrajina se bori za svoje preživetje ter varnost in življenje svojih državljanov. EU in njene države članice so Ukrajini do zdaj zagotavljale podporo in vesel sem bil, ko sem danes videl ukrajinsko zastavo pri vhodu v parlament. Zagotoviti je treba nadaljnje sodelovanje z zanesljivimi partnerji, vključno z močno čezatlantsko povezavo. Na evropska gospodarstva močno vpliva ta ruska vojna in nenehna manipulacija z oskrbo z energijo. Zaradi naraščajoče inflacije, obrestnih mer in cen energentov se podjetja in državljani spopadajo s težavami. Čeprav so bili sprejeti odločni in kratkoročni ukrepi, je nujno, da ostanemo trdni pri prehodu na zeleno gospodarstvo in zaščitimo temelje našega gospodarskega modela za dolgoročno rast. Naša enotnost in pripravljenost za ukrepanje ostajata ključnega pomena za varnost, odpornost in blaginjo EU na podlagi naših skupnih vrednot.

Najprej nekaj besed o vlogi predsedstva EU. Mislim, da je to treba omeniti. Za nas je to že tretjič po letu 2001 in 2009, in lahko vidimo jasno razliko pred lizbonsko pogodbo in po njej. Danes predsedstva po načelu rotacije delujejo v veliko bolj stabilnem in predvidljivem okolju, ki je povezano s petletnim parlamentarnim obdobjem, delovnim programom komisije in tesnim sodelovanjem med triom predsedstvom, ter seveda tudi v trialogi z evropskim parlamentom. Vendar se načrti v zunanjem svetu pogosto spreminjajo, zlasti v zadnjih treh letih, od hrvaškega predsedovanja naprej, je realno zahtevala veliko kriznega upravljanja. Pandemija, motnje v oskrbovalnih verigah in nato napad Rusije na Ukrajino, energetska kriza in inflacija so vplivali na dnevne rede in naloge predsedstev. Mimogrede, Slovenija je v času svojega predsedovanja v drugi polovici leta 2021 opravila impresivno in zelo kompetentno delo in to nam pomaga tudi danes.

Zdaj bom prišel k prednostnim temam našega predsedovanja.

Prva je varnost. Hiter in odločen odziv EU na invazijo na Ukrajino je odraz naše moči, ko delujemo skupaj. Švedsko predsedstvo bo dalo prednost nadaljnji gospodarski in vojaški podpori v Ukrajini ter podpori Ukrajini na njeni poti v EU. Za to bodo potrebna nadaljnja prizadevanja na nacionalni ravni in ravni EU. Potrebni so nadaljnji koraki za obnovo in reformo v smeri vključevanja v EU. Potrebe Ukrajini in za Ukrajino so ogromne. Ključnega pomena bo ohraniti enotnost in dolgoročno perspektivo. Prav tako moramo razviti sodelovanje na podlagi nove platforme za usklajevanje med donatorji iz držav skupine G7.

Druga vprašanja, povezana z Ukrajino, bodo vključevala potrebo po podaljšanju začasne zaščite beguncev, nadaljevanje dela na področju odgovornosti za vojne zločine in uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo Ukrajine. Vrh z Ukrajino bo potekal 3. februarja, čez nekaj tednov. V zvezi s perspektivo EU za Ukrajino, bo komisija poročala v začetku poletja. Da bi okrepili varnost naše Unije in državljanov, moramo v tesnem sodelovanju s partnerji doseči soglasje o trdni evropski varnostni in obrambni politiki. Nadaljnji koraki bodo temeljili na našem skupnem ukrepanju proti ruski agresiji na Ukrajino ter izvajanju strateškega kompasa in drugih pobud, na primer na področju hibridne odpornosti.

Glede Kompasa, strateškega Kompasa pričakujemo, da bodo sklepi o izvajanju približno 80-ih ukrepov obravnavani na zasedanju Sveta za zunanje zadeve v tako imenovani razširjeni sestavi 20. marca. Upamo oziroma deklaracija EU Nato je bila sprejeta pred 10-mi dnevi. Pričakujemo tudi sprejetje okvira za pristop k obvladovanju krize in drugih podpornih ukrepov v zvezi z Moldavijo, to je še ena zelo ranljiva država. Pakt o civilnih vidikih skupne varnostne in obrambne politike bo, upajmo, dogovorjen na majskem zasedanju Sveta za zunanje zadeve, da okrepimo sposobnosti civilnega obvladovanja krize.

Kar zadeva obrambne zmogljivosti, obstaja upanje, da bo kratkoročni akt o javnih naročilih dokončan v trialogih z evropskim parlamentom spomladi, upamo, da bo sveženj za kibernetsko obrambo sprejet maja ali junija.

Druga prednostna naloga je odpornost, da bi ohranili gospodarsko rast, se je treba spopasti tudi z dolgoročnimi izzivi. Odpornost po definiciji zahteva takšno dolgoročno perspektivo. Moč, odpornost in svetovni položaj Evrope so odvisni od naše gospodarske učinkovitosti, ta je tesno povezana z enotnim trgom in svetovnimi trgovinskimi priložnostmi. Evropski gospodarski akterji imajo koristi od delovanja na največjem enotnem trgu na svetu, ki, mimogrede, letos praznuje 30. obletnico. EU mora še naprej zagotavljati najboljše možne pogoje za trdno in odprto gospodarstvo, ki temelji na svobodni konkurenci, zasebnih naložbah in uspešni digitalizaciji. Prepričan sem, da se s temi stališči strinjate tudi v Sloveniji.

Med pandemijo se je začela razprava o dobavnih verigah in zanesljivosti oskrbe, izvedeli smo o odvisnostih, na primer od polprevodnikov in Kitajske, te razprave pa še vedno potekajo. Izumili smo nov izraz »franchshorin« razvijanje sodelovanja in soodvisnosti s partnerji, ki so tudi dobri prijatelji in zavezniki zato, da zagotovimo strateško oskrbo brez protekcionizma.

Pred kratkim je svet začel preučevati ameriški zakon o zniževanju inflacije, komisija o tem razmišlja in mislim, da bomo spomladi o tem imeli razprave. Predviden je tudi dialog z ZDA, ki bo, upajmo, konstruktiven, v zvezi s tem.

Pred spomladanskim zasedanjem evropskega sveta pričakujemo tudi posodobljen predlog strategije za enotni trg, obstaja tudi nekaj zamisli za kompas konkurenčnosti. Pričakovati je mogoče številne zunanjetrgovinske razprave, na primer o Kitajski, nadaljevali se bodo pogovori z Avstralijo in nadaljnji pogovori z nekaterimi drugimi državami, kot sta Mehika in Čile.

Tretja prednostna naloga je blaginja. V obdobjih industrijskega in tehnološkega prehoda imajo tisti, ki prvi ukrepajo, konkurenčno prednost, torej ti, ki so prvi ukrepali in investirali v tehnološki razvoj. Evropska podjetja in panoge so že vodilni pri prehodu. Skupni evropski koraki k neodvisnosti od fosilnih goriv niso nujni le za zeleni prehod, temveč tudi za našo varnost. Na svetu je veliko povpraševanje po evropskih podjetjih, ki ponujajo zelene rešitve, saj lahko pomagajo pri prehodu na krožno gospodarstvo. Za prehod v prihodnost, ki bo gospodarna z viri in brez fosilnih goriv, bodo potrebne velike naložbe v inovativne panoge, ki lahko najboljše zamisli in inovacije pretvorijo v funkcionalne rešitve. In mislim, da je Slovenija v dobrem položaju, da je del tega procesa. Zagotoviti moramo ustrezen regulativni okvir in politike za privabljanje teh naložb. Številni elementi svežnja, pripravljeni na 55, so za svet v zaključni fazi. Promet, telekomunikacije, umetna inteligenca, podatkovna zakonodaja, elektronska identifikacija, kibernetika, reforma energetskega trga in drugi. Tudi na okoljskem področju je upati, da bodo razrešena vprašanja povezana z zelenim prehodom in krožnim gospodarstvom.

Evropska unija temelji, kot vemo, na demokratičnih vrednotah, ki utirajo pot koheziji, svoboščinam posameznika, nediskriminaciji, večji gospodarski uspešnosti in svetovnemu vplivu, zato je spoštovanje načela pravne države in temeljnih pravic bistven element švedskega in pravzaprav vsakega predsedovanja svetu. Zaradi tega je to naša četrta prednostna naloga. Pričakujemo, da se bodo nadaljevala zaslišanja v skladu s členom 7, dialog o vladavini prava v posamezni državi in delo v zvezi z režimom pogojenosti. Predlog akta o svobodi medijev, ki ga je komisija predstavila 22. septembra, zajema številna pomembna in aktualna področja, zato upamo, da bomo do maja dosegli splošni pristop,. Prav tako načrtujemo ministrsko srečanja o demokraciji in pravni državi v Stockholmu, 21. in 22. junija v Stockholmu.

Torej, najlepša hvala za vašo pozornost.

Najlepša hvala.

Zahvaljujem se torej Njegovi ekscelenci, gospodu Dagu Harteliusu za tole predstavitev in tudi seveda čestitam za lepe stavke, izrečene tudi v slovenskem jeziku.

V nadaljevanju pa bi za kratek komentar švedskega programa predsedovanja Svetu Evropske unije prosil tudi dr. Jernejo Jug Jerše, vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

Prosim.

Hvala lepa.

Spoštovana predsednika odborov, spoštovani veleposlanik, spoštovane poslanke in poslanci, predstavniki Vlade, cenjeni gostje!

Njegovi ekscelenci, veleposlanik Kraljevine Švedske Dagu Harteliusu se zahvaljujem za predstavitev prednostnih nalog švedskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Kot je veleposlanik že povedal, Švedska predsedovanje prevzema v obdobju, ki je za Evropsko unijo in Evropo ključno. Pomoč Ukrajini pri njeni obrambi pred zločinsko rusko agresijo, zmanjševanje energetske odvisnosti EU od ruskih fosilnih goriv in prilagajanje podnebnim spremembam s pospešitvijo prehoda v vzdržno, konkurenčno in zeleno gospodarstvo bodo močno zaznamovali prihodnje mesece.

Švedska si je zadala štiri prednostne naloge. Kot prvič, Švedska je varnost in enotnost EU postavila za prvo prednostno nalogo. Zdaj mineva skoraj leto dni od začetka grozljivega ruskega napada na Ukrajino, vendar Ukrajinci se borijo z enakim žarom kot prvi dan. V njihovem boju jih bomo podpirali tako dolgo kolikor bo to potrebno. Evropska enotnost in odločnost je pri tem ključnega pomena. Verjamem, da bo Evropska unija v času švedskega predsedovanja še naprej povečevala pritisk na Rusijo in njeno gospodarstvo ter še naprej neomajno podpirale Ukrajino. Ta teden je unija Ukrajini nakazala prvo tranšo paketa pomoči v vrednosti 3 milijard evrov. Celoten paket je težak 18 milijard evrov. Gre za največji paket makro finančne pomoči, ki ga je Evropska unija kadarkoli zagotovila partnerski državi. Še januarja bo začela delovati tudi mednarodna donatorska platforma, ki bo namenjena usklajevanju različnih oblik za pomoč in obnovo Ukrajine.

Drugič. Dobra novica je tudi, da je švedsko predsedstvo kot svojo drugo prednostno nalogo postavilo krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva in enotnega trga, seveda v kontekstu zelenega prehoda. Veleposlanik je tudi to že omenil, da enotni trg EU praznuje 30 let. Podjetjem v Evropski uniji, tako malim kot velikim, omogoča dostop do 450 milijonov potrošnikov. Vsi lahko izdelke kupujemo in prodajamo po celotni Uniji, tako fizično kot na spletu. V svetovnem merilu pa je enotni trg edinstvena zgodba o uspehu. Evropska komisija bo podprla prizadevanja švedskega predsedstva za nadaljnji razvoj in učinkovito delovanje notranjega trga, saj je ta temelj konkurenčnosti evropskega gospodarstva ter državljanom in podjetjem ponuja mnogo oprijemljivih koristi. Samo zeleno gospodarstvo bo konkurenčno gospodarstvo, zato z Next Generation EU našim 800 milijard evrov vrednim naložbenim načrtom, s skladom za pravični prehod in drugimi instrumenti pospešujemo vlaganja v čisto tehnologijo v vseh sektorjih gospodarstva. Čista tehnologija je zdaj najhitreje rastoči naložbeni sektor v Evropi. Samo med letoma 2020 in 2021 se je njen obseg podvojil. Evropa je danes vodilna na področju razvoja in uporabe čistih tehnologij. Vsi pa vemo, da se konkurenca na tem področju povečuje. To je zelo dobro za uresničevanje globalnih podnebnih ciljev, vendar moramo pri tem zagotoviti enake konkurenčne pogoje za vse, v nasprotnem primeru bi lahko bili evropska konkurenčnost in naložbe v Evropi ogrožene. Trenutno intenzivno sodelujemo z Združenimi državami, da bi zmanjšali negativne stranske učinke njihovega zakona o zmanjševanju inflacije na Evropo. Soočamo se tudi z nelojalno konkurenco iz Kitajske, ki namenja ogromne subvencije za proizvodnjo vetrnih turbin in sončnih kolektorjev, zato želimo skupaj s švedskim predsedstvom podjetja v Evropi prepričati, da smo odločeni ohraniti in povečati gospodarsko privlačnost Evrope.

Tretjič. Evropska komisija pozdravlja napoved švedskega predsedstva, da se bo posvetilo zelenemu in energetskemu prehodu kot svoji tretji prioriteti. Brez dvoma smo bili pred vojno preveč odvisni od ruskih fosilnih goriv. Rusija je to izkoristila in energijo uporabila kot orožje, vendar smo obvladali to energetsko krizo brez primere. Diverzifikacija nam je pomagala nadomestiti ruske energente, tako da nismo imeli izpadov električne energije. Cene plina so danes nižje, kot so bile pred ruskim napadom na Ukrajino. Od avgusta lani so cene na terminskih trgih padle za več kot 80 %. Naša skladišča plina so napolnjena v 83 %, kar je za ta letni čas izjemno. Ob tem smo tudi lanske napovedi za uporabo obnovljivih virov energije presegli za dvakrat. Tudi pri varčevanju za energijo smo uspešni. Do danes smo porabo zmanjšali za 20 %. Zmanjšanje porabe energije in povečanje deleža obnovljivih virov sta seveda pomembna koraka na poti k uresničitvi evropskega zelenega dogovora. Z njim želi Evropska unija doseči podnebno nevtralnost do leta 2050. Evropska komisija je torej predlagala vrsto ukrepov, ki jih je treba sprejeti za to pospešitev tega prehoda in zelo nas veseli, da se namerava švedsko predsedstvo posvetiti uresničevanju ciljev in zavez za zmanjšanje izpustov, ki so določeni v zakonodajnem svežnju pripravljeni na 55.

In še četrtič. Spoštovanje človekovega dostojanstva, enakopravnost, človekove pravice, vse to so temelji Evropske unije in tu bo naša Unija obstala ali padla. Predolgo smo mnogi demokracijo in pravno državo jemali za samoumevno. Danes jasno vidimo, boriti se moramo za naše demokracije vsak dan, zaščititi jih moramo pred zunanjimi grožnjami, s katerimi se soočajo in pred procesi, ki jih razjedajo od znotraj. Evropska komisija zato močno podpira zavezo švedskega predsedstva, da bo v demokracijo in vladavino prava postavila v središče svojega delovanja na čelu EU.

Za konec Evropska komisija z zadovoljstvom ugotavlja, da se prednostne naloge švedskega predsedovanja povsem ujemajo z našimi aktivnostmi in da bo Švedska nadaljevala obravnavo zakonodajnih predlogov, katerih cilj je narediti Evropo bolj zeleno, varnejšo in svobodnejšo. In pri teh prizadevanjih lahko računate na zavezanost Evropske komisije.

Želim vam odlično predsedovanje in se veselim sodelovanja v prihodnjih mesecih. Hvala lepa.

Spoštovana, najlepša hvala za vaše besede in komentar.

Besedo pa dajem še mag. Marku Štucinu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za zunanje zadeve, v kolikor želi podati kratek komentar k programu švedskega predsedovanja.

Prosim.

Hvala, spoštovana oba predsedujoča, spoštovani poslanke in poslanci.

Jaz bom podal en kratek komentar na predstavitev, ki jo je opravil švedski veleposlanik Hartelius tudi na predstavitev stališč Evropske komisije glede prioritet švedskega predsedovanja, ki so bile predstavljene s strani predstavnice Evropske komisije Slovenije, gospe / Nerazumljivo/ Slovenija je s Švedsko v zadnjih mesecih vsekakor zelo intenzivirala svoje sodelovanje, nenazadnje smo Svetu Evropske unije mi predsedovali pred enim letom, pred dobrim letom in imamo še sveže izkušnje iz tega področja. Imeli smo različne konzultacije na različnih nivojih, ampak poudarjam, tudi na ravni ministrov, različnih ministrov v Vladi, jaz sem se tudi že udeležil pogovorov v Stockholmu z mojo švedsko pandanko, tako da ugotavljamo, da so te prioritete, ki jih je švedsko predsedstvo predstavilo in tudi že začelo uresničevati, zelo blizu temu kar si prizadeva tudi Slovenija. Vsem tem prioritetam, ki jih je veleposlanik predstavil, je treba nameniti absolutno vso pozornost, gre za ključne prioritete, s katerimi se Evropska unija v tem trenutku sooča, ki pa so predstavljene seveda tudi v okviru vojne v Ukrajini, ki vpliva na vse aktivnosti, ki jih vlade držav članic v tem trenutku izvajajo. Mi pozdravljamo te štiri prednostne naloge, kot so varnost in enotnost, konkurenčnost, zeleni energetski prehod, demokratične vrednote, vladavina prava in pri vseh teh prednostnih nalogah, kot rečeno, s Švedsko tudi že sodelujemo. Slovenija podpira politično, humanitarno in gospodarsko pomoč Ukrajini, celovito podporo EU pri obnovi Ukrajine, podpira tudi prednostne naloge predsedstva, švedskega predsedstva na področju širitve ter evropsko perspektivo Ukrajine, Moldavije in Gruzije. Ob tem opozarjamo tudi na Zahodni Balkan, glede česar smo s švedskim predsedstvom opravili tudi že kar nekaj pogovorov in se oboji strinjamo, da je prihodnost zahodnega Balkana v Evropski uniji. Švedski smo tudi ponudili nekatere ideje, kako, kako te reforme na področju držav Zahodnega Balkana še pospešiti. Slovenija podpira prioritete Švedske na področju skupne zunanje in varnostne politike, krepitev povezovanja notranje in zunanje varnosti, strinjamo se tudi s poudarki predsedstva na celostnem pristopu glede migracij, kjer naj bo v ospredju seveda iskanje ustreznih trajnostnih in sistemskih rešitev in tudi v tem kontekstu Slovenija izpostavlja pomen vključevanja partnerjev Zahodnega Balkana pri vključevanju teh, pri reševanju teh problemov.

Zdaj, prizadevanja za krepitev energetske neodvisnosti Evropske unije ter odpornosti evropskega gospodarstva so absolutno ključna, pri čemer seveda podpiramo zeleno in digitalno preobrazbo. Slovenija se prav tako zavzema za krepitev evropske industrije in trajnostne zunanjetrgovinske politike.

V sedanjih geopolitičnih razmerah je še toliko bolj pomembno izvajati ukrepe za zeleni prehod in podnebno nevtralnost, pri čemer se zavzemamo za sprejetje in izvajanje svežnja »Pripravljeni na 55«. Podpiramo tudi ambicioznost na področju obnovljivih virov in učinkovite rabe energije.

Slovenija je zavezana evropskim vrednotam in vladavini prava in v tej luči krepi sodelovanje z državami, ki se zavzemajo za tesnejše povezovanje na podlagi vrednot EU. Prepričani smo, da je spoštovanje vladavine prava v vseh državah članicah in institucijah Evropske unije ključno za uspešno delovanje in odpornost Evropske unije in tudi z njeno vlogo pomembnega globalnega akterja.

Tako da, spoštovani veleposlanik, vam in švedskemu predsedstvu Slovenija želi veliko uspeha pri izvajanju programa predsedovanja Svetu Evropske unije.

Hvala lepa.

Najlepša hvala, državni sekretar, za tole predstavitev stališč.

Sedaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev na to temo.

Izvolite, gospod Gregorič.

Gospod veleposlanik Hartelius, najlepša hvala za vašo predstavitev programa švedskega predsedstva.

Bilo je zelo poučno in jasno. Dovolite mi pa, da vseeno vam dam ene par konkretnih vprašanj oziroma če boste lahko mogoče bolj detajlno pojasnil stališče švedskega predsedstva v teh šestih mesecih. Ne vem, če bom uspel podati to strukturirano, ampak začel bom z Afriko. Afrika je problem, ki ga Evropska unija in Evropska komisija naslavlja že nekaj časa, ampak z ne največjim uspehom. Vsi vemo, da tam konkurira Kitajska, Evropa in ZDA, pa mogoče še Rusija v pomoči in to je dostikrat nekoordinirano in včasih rivalsko. Večkrat je bilo že slišati, da je za Afriko potreben Marshallov plan, tako kot bo verjetno potreben Marshallov plan za Ukrajino, ko bo enkrat vojna končana. In tukaj govorimo torej nekje o tisočih milijard evrov. Kajti sicer, če tega ne bo, bo Afrika ostala problem razvitosti, mogoče tudi korupcije in posledično begunskih tokov, ki ne bodo šli v Rusijo, ki ne bodo šli v Ameriko, ki ne bodo šli na Japonsko, ampak bodo šli v EU. To je ena stvar.

Drugo, ko ste omenili v, mislim, da je 2. točka vašega programa o zelenem prehodu, tukaj me zanima, kako, ali se bo v tem času dogajalo kaj na dodatnih programih za zmanjšanje CO2 emisij v transportu. Vemo, da je to zaenkrat trenutno nerešljivo. Ampak me zanima, kaj je na tem.

Potem pa na podpori visoke tehnologije Evropa, da se Evropa na tem res malo bolj osamosvoji. V delu je EU Chips Act, zakon o čipih, evropski. Pa me zanima, če je tu pričakovati kakšen preboj?

In podobno je v že nekaj časa v veljavi ali v implementaciji EU načrt za vodik. In tukaj me zanima, ali se ali se dela kaj na plinovodih za vodik in to je povezano verjetno tudi s transportom.

Pa še ena stvar, to ste sicer, mislim, da ste nekaj omenil, je digitalna neodvisnost Evrope. Evropa nima enega močnega programskega orodja ali pa softwara, kot so Microsoft, Apple in tako naprej in smo in smo več ali manj odvisni od tujih rešitev, nekako black box softwara.

Omenjen je bil že Zahodni Balkan. Jaz to v vašem nisem videl, ampak bi pa apeliral, jaz mislim, da države zahodnega Balkana potrebujejo vso možno pomoč, da bodo lahko, da se bodo lahko spopadle z Akikoominiter, ki ima po moji laični oceni že 200 tisoč strani in to prevesti v naše balkanske sosede ni enostavna naloga in tukaj rabijo vso pomoč.

In zaključil bi pa s tem, da sem videl tudi v vašem pisnem gradivu, ki je na vaši strani od predsedovanja, da praktično vsako poglavje, vsak odstavek govori ali pa se začne z nezakonitim napadom Rusije na Ukrajino. Okej, to zdaj vemo, ampak kje je rešitev? Nikjer, niti v enem stavku nisem slišal besedice mir. Mirovna prizadevanja, mirovna diplomacija. In jaz sigurno ne stojim za tem, da je več orožja, pomeni avtomatsko več miru. Tega ne sprejemam.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo ima gospa Andreja Rajbenšu.