Spoštovani članice in člani odbora in cenjeni gostje oziroma povabljeni na našo sejo, predlagam, da kar začnemo!

Pozdravljam vas in začenjam enajsto nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano!

Obveščam vas, da imam v tem trenutku eno pooblastilo, in sicer Aleksander Prosen Kralj nadomešča našo podpredsednico Matejo Čalušić. V tem trenutku je prišlo še eno pooblastilo in sicer dr. Tatjana Greif nadomešča Nataša Sukič.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje našega odbora.

S sklicem 17. januarja ste prejeli naslednji dnevni red: Pomen živinoreje za slovensko kmetijstvo in samooskrbo ter vpliv na dvig cen osnovnih živil.

30. januarja letos je bila vložena zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora, na kateri se bo med drugim obravnaval tudi Predlog novele Zakona o kmetijstvu, zato sem še istega dne predlagala širitev naše seje z naslednjo točko A1a: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu. Drugih predlogov za spremembo oziroma za širitev dnevnega reda nisem prejela. Želi kdo v imenu svoje poslanske skupine predstaviti stališče o predlogu za razširitev dnevnega reda? (Ne.) Ker vidim, da ne želi, predlagam, da glasujemo, da razširimo današnji dnevni red z novo A1. točko.

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancih, za je glasovalo 12 in nihče proti.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Tako ugotavljam, da je razširitev dnevnega reda sprejeta.

Zato lahko preidemo na A1. TOČKO - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KMETIJSTVU, ki ga je Državnemu zboru predložila v obravnavo Vlada. Kolegij predsednice Državnega zbora je 9. januarja sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Skupina poslank in poslancev, s prvopodpisanim mag. Borutom Sajovicem je 30. januarja podala zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora, na kateri se bo obravnaval ta predlog zakona, s čimer je bil izpolnjen tudi pogoj za širitev te nujne seje našega odbora.

Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli še mnenje Zakonodajno-pravne službe, z dne 24. januarja, včeraj tudi Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

K tej točki sem vabila Vlado oziroma ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zakonodajno-pravno službo, predstavnika Državnega sveta in Kmetijsko gozdarsko zbornico.

Vidim, da so vsi prebrani tudi tukaj prisotni in jih lepo pozdravljam!

Poslanske skupine Svoboda, Socialnih demokratov in Levice so vložile tudi amandmaje k predlogu zakona.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona v okviru skrajšanega postopka in najprej dajem besedo za kratko predstavitev ministrici gospe Ireni Šinko.

Izvolite.

Spoštovana predsednica, dr. Vida Čadonič Špelič, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani vsi ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Torej, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu je bil pripravljen z namenom, da uskladimo dejansko stanje s strateškim načrtom skupne kmetijske politike, ki se bo začela, ki se začne izvajati s 1. 1. 2023 in torej, da novo programsko politiko potem uskladimo in pripravimo tudi zakonodajno podlago.

Celoten zakon, spremembe zakona, lahko razdelimo na 5 sklopov oziroma 5 oddelkov in bi jaz kar vsakega posebej predstavila, in sicer prvi, prvi sklop predstavlja splošne prilagoditve za izvajanje strateškega načrta skupne kmetijske politike in sicer, tukaj so predstavljeni poenoteni, poenoteni izrazi in pa jasnejša določanja. Potem tukaj se tudi dodajajo prehodne določbe za namen podaljšanja predloga v novo programsko obdobje za pašne in pa agrarne skupnosti ter za namen spremljanja in načrtovanja ukrepov za naprej, iz skupne kmetijske politike se predlaga tudi izvajanje anket, za katere je potrebna privolitev strank, za to mora imeti pravno podlago v zakonu.

Druga, drugi sklop se nanaša na posebno ureditev upravnega postopka, torej gre za odstopanja od upravnega postopka in se v tem dejansko urejajo na način, da se dodatno poenostavljajo določeni postopki, ki omogočajo potem vlagateljem zahtevkov, da izboljšajo svoj pravni položaj. Potem, določbe za izvajalce, za podpore v obliki finančnih instrumentov. Torej v tem obdobju, torej v tej skupni kmetijski politiki, smo dejansko uvedli tudi finančne instrumente in ti finančni instrumenti morajo imeti pravno podlago v tem zakonu, zato smo tudi dali podlago in pa izvajalca. Potem, na novo se izvajajo ukrepi in sicer za hitro pomoč, za krizne situacije. Torej v tistih primerih, ko bomo nekako dajali pomoč za krizne situacije, ko pride do kakršnihkoli problemov, lahko potem imamo pravno podlago v tem zakonu, da lahko to hitro, potem na hitro ukrepamo.

V Zakonu o kmetijstvu še tudi niso bile urejene lokalne skupnosti, LASI, torej lokalne akcijske skupnosti in podlaga za lokalne akcijske skupnosti se ravno tako daje v tem zakonu. Potem, na novo se definira upravni pregled in pa pregled na kraju samem in sicer v, prej je bil dejansko ta, ta določba v evropski zakonodaji, v novi zakonodaji pa teh določb ni, zato moramo pravne podlage potem urediti v slovenski zakonodaji. Določa se tudi določen najdaljši čas, ki lahko poteče od napovedi pregleda na kraju samem in pa potem s strani agencije in pa potem rok, do kdaj mora ta, ta pregled biti izveden.

Potem dodatno so še alternativne napovedi, možnosti, tako na primer, da je lahko tudi na drug način se napove ta pregled in pa izvedba pregleda na kraju samem brez predhodne najave, torej v tistih primerih, ko je to mogoče izvesti brez prisotnosti, vendar tega pregleda pa ni možno izvesti brez prisotnosti strank, torej ni nujno, da se ga napove, vendar stranka pa mora biti vedno prisotna.

Potem je tukaj nov sistem za spremljanje površin, torej AMS(?) sistem, torej nov umetno inteligenčni sistem in pa potem na podlagi tega se »dodrobno« definira tudi dodatni terenski ugled tega v teh primerih. Torej, kadar z gotovostjo ne bomo, možno na podlagi AMS sistema ugotoviti, ali je situacija jasna ali ne, potem je lahko dodatni, dodatni pregled na kraju samem.

Potem je nova aplikacija, pravna podlaga za novo aplikacijo, ki je komunikacijska obligacija z našimi vlagatelji, torej, to je aplikacija Sopotnik in se bo dejansko uporabljala za seznanitev strank z dejanskim njihovim stanjem, torej od pregleda vloge pa vse do tega, da lahko komunicirajo s stranko in potem stranka lahko tudi na ta način čim prej komunicira z Agencijo za kmetijske trge. Definirajo se upravne sankcije, potem definira se namerno, namerno neskladnost pri pravilih pogojenosti, ki vemo, da so osnovni standardi, definira se tudi preprečitev pregleda na kraju samem, torej, če kdo želi preprečiti pregled na kraju samem, kaj to pomeni, določi se znesek, kjer je možno opustiti izterjavo, torej najnižji znesek, do katerega se lahko potem sredstva izterjajo oziroma ne in pa določi se tudi rok, v katerem morajo dejansko agencije začeti postopek, da lahko sploh agencija potem izvede postopek vračila sredstev.

Potem, razširja se nabor za informativne odločbe torej in pa tudi kdaj, da se lahko odpovedo tudi stranke pravici odpovedi do pritožbe, uvajajo se določene novosti glede javnih razpisov, dodatno se pa ureja področje zahtevkov za izplačilo. Potem naslednje področje je plačilo za opravljeno začasno ali pa občasno delo v kmetijstvu. Tukaj dejansko s tem želimo določiti višino najnižje bruto urne postavke za opravljeno začasno ali občasno delo, ki pa, ki pa je vezano na znesek minimalne plače. Torej tukaj ne sme biti to plačilo nižje od minimalne plače.

Četrti sklop se nanaša na zbiranje…, na evidence in pa na zbiranje podatkov in sicer izboljšujejo se obstoječe pravne podlage, to tako za evidence, različne oblike povezovanja in pa organizacije proizvajalcev. Potem izvaja se, uvaja, uvaja se nova evidenca in in sicer za analizo voluminozne krme. In sicer, te evidence se dejansko uvajajo za tiste vlagatelje zahtevkov, ki bodo pač kandidirali na ukrepe kmetijske politike, na podlagi katerih se potem lahko preverja ali ta pogoj sploh izpolnjujejo. Na enak način se uvaja evidenca o delovnih opravilih. Torej, v teh primerih, ko se uvaja evidenca o delovnih opravilih, gre torej za tiste, za tiste zavezance, ki bodo dejansko kandidirali na določene ukrepe. Na novo se vzpostavlja, potem evidenca krajinskih značilnosti, ki je pač pogoj torej kot pogojeno za osnovna plačila. Evidenca bo služila torej za ugotavljanje dejanskega stanja, da se, potem na podlagi tega ukrepi kmetijske politike lahko izvajajo. Popravlja in dopolnjuje se pa tudi besedilo člena, ki določa evidenco posebnih kultur in pa spremlja in pa dopolnjuje se tudi glede pridobivanja in uporabe podatkov. Torej, razširili oziroma dopolnili smo torej tudi tiste pravne podlage, kjer lahko agencija pridobi določene podatke iz različnih evidenc in na podlagi tega, potem po uradni dolžnosti preverja podatke in ni treba, da potem stranke oziroma vlagatelji te podatke sami prenašajo. Pri podatkih registra kmetijskih gospodarstev se pa pač ukinjajo plačilne pravice, torej, ne bo več vodila evidenca o plačilnih pravicah na ta način, ker plačilne pravice se z letošnjo perspektivo ukinjajo in se pač izvajajo neposredna plačila. Peto področje pa se nanaša na verigo preskrbe s hrano. Torej, tukaj se pa dejansko predlaga sprememba v tej smeri, da se ureja kršitev obveznosti varuha verige preskrbe s hrano in se ga lahko na podlagi teh določb predčasno razreši, če ne opravlja svojega dela.

Toliko bi jaz na kratko predstavila zakon. Dobili smo tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe. V celoti smo skoraj sledili mnenju te Zakonodajno-pravne službe in v tem smislu so bili pripravljeni tudi amandmaji in v kolikor je potrebno bi pa, potem kasneje obrazlagali posamezne amandmaje.

Hvala.

Najlepša hvala, gospa ministrica. Ker so bili že omenjeni amandmaji in tudi delo Zakonodajno-pravne službe, sprašujem gospo Lenčo Arko Fabjan, če želi podati mnenje? Želi.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je, kot je ustaljeno, podala pisno mnenje in v njem smo najprej uvodoma pojasnili kaj pomeni zahteva po jasnih in nedvoumnih opredelitvah. Ocenili smo namreč, da določene opredelitve te zahteve ne izpolnjujejo. Kot pa je uvodoma že povedala gospa ministrica, so pripravljeni v tem delu amandmaji, ki sledijo mnenju Zakonodajno-pravne službe in predlagane rešitve nadgrajujejo tako, da so jasne. Kljub pripravljenim amandmajem treh poslanskih skupin pa ostajajo določena vprašanja odprta. Zakonodajno-pravna služba ocenjuje, da so rešitve nejasne, to je pa predvsem v delu, kjer bo zakon urejal sankcije. In sicer gre za to, da iz zakona izhaja, da imamo sankcije, upravne sankcije in administrativne sankcije. Zdaj administrativne sankcije so bile v Zakonu o kmetijstvu uveljavljene na podlagi Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ki se od uporablja od 26. januarja letos. Zakonodajno-pravna služba je že takrat ob obravnavi Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence opozorila na vidik pravne varnosti iz 2. člena Ustave, ko en zakon posega v drug zakon in dejansko te posledice vidimo v tem primeru, ko imamo tako paleto sankcij. Predvsem je problem, zaradi tega, ker so se v pravni teoriji se upravne sankcije in administrativne sankcije ta opredelitev uporabile kot sopomenka, zato je v mnenju opozorjeno tudi na odločbo Ustavnega sodišča glede administrativnega sankcioniranja, ko je Ustavno sodišče poudarilo, da mora področni zakon v celoti urediti vsa temeljna materialna in postopkovna vprašanja administrativnega sankcioniranja ter v celoti zadostiti ustavno pravnim jamstvom kazenskega postopka in vprašanje je, ali so te zahteve izpolnjene. Do nejasnosti prihaja namreč tudi, zaradi rešitev glede postopka, saj iz zakona izhaja, da se vodi postopek tako po upravnem postopku kot posebnem upravnem postopku in je vprašanje, če so zadosti jasne te ločnice. Predvsem gre to za pripombi k 6. in 18. členu, aktualna pa ostaja potem tudi pripomba, ki se k 37. členu, ki se nanaša na vodenje grafičnih površin na zemljiščih. Pripombo smo pa dali zaradi tega, ker so grafične enote krajinskih značilnosti že predmet obdelave podatkov in v bistvu to pomeni, da se vzpostavi posebna evidenca podatkov, ki so že predmet zbiranja. problem pa nadalje vidimo v tem, da je za že to vzpostavljeno evidenco predvideno podrobnejše podzakonsko urejanje, ki je v pristojnosti ministrstva pristojnega za kmetijstvo, za to novo rešitev je pa ravno tako predvideno podrobnejše podzakonsko urejanje, vendar pa naj bi se to izvajalo v soglasju ministra, pristojnega za urejanje narave. Hvala.

Hvala lepa za vaše mnenje. Gotovo, da bomo na koncu morda v razpravi poslanke in poslanci prosili pravnika, gospoda Hafnerja kot vodjo sektorja za pravne sistemske zadeve v kmetijstvu, da nam da odgovor glede teh sankcij, zato ga prosim, da se pripravi. Z nami je tudi predsednik Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gospod Tomažič. Želite besedo? Izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsedujoča. Komisija Državnega sveta je na 1. seji novega sklica podprla predlog zakona, saj ugotavlja, da ga je treba čim prej sprejeti zaradi začetka letošnje subvencijske kampanje. Komisija poudarja, da bi moral zakonodaja zakon v prvi vrsti izboljšati pravni položaj kmeta in ga administrativno izboljšati in razbremeniti ter mu olajšati delo pri uresničevanju njegovega poslanstva. Pripravljavci zakonodaje bi morali ustvariti pogoje za ohranitev in nadaljnji razvoj kmetijstva, ker smo od njega neposredno odvisni vsi. Hrana je pomembna in ni samo dobrina, ampak tudi strateško orožje v zadnjem času. Čeprav predlog zakona med cilje navaja zmanjševanje administrativnih bremen, komisija meni, da vsakokratni popravek zakona administrativno dodatno obremenjuje kmeta.

V preambuli nas je tudi zmotilo, da usklajenost predloga zakona bi moralo biti tudi napisan ne samo z lokalnimi skupnostmi, ampak tudi z nevladnimi organizacijami in tu podpiramo, da bi zmeraj bil usklajen s Kmetijsko-gozdarsko zbornico.

Omenil bi samo nekaj glede na razpravo komisije. Komisija se zaveda pomena zbiranja podatkov za učinkovito delo državnih organov tudi v okviru strateškega načrta skupne kmetijske politike, podpira pa stališče, da je treba zbrati podatke v celotni verigi preskrbe s hrano, ne zgolj samo pri kmetu. Glede na predlagani prostovoljnih anket se komisija strinja s pomisleki nevladnih organizacij, nenazadnje raznovrstne ankete že sedaj izvaja Statistični urad Slovenije. Komisija meni, da predvidene prostovoljne ankete niso zagotovilo za pridobitev administrativnih in verodostojnih podatkov. Komisija se sprašuje, zakaj bodo morali kmetje voditi evidenco krajinske značilnosti, res, da gre za podukrep in s tem tudi plačilo.

Komisija izpostavlja problematiko digitalizacije in digitalne pismenosti kmetov. Vemo, da je kmetov veliko starejših, da je povprečje komaj 61 let lastnikov kmetijskih gospodarstev, predvsem na starejšo populacijo, saj bo moral kmet dvakrat mesečno poročati o delovnih opravilih, tisti, ki ne bo računalniško pismen, bo moral najbrž obiskovati svetovalno službo.

Glede analiz krme komisija poudarja, da na podlagi tovrstnih ukrepov ni moč izmeriti obsega toplogrednih plinov, ki jih proizvaja govedo, predvsem pa živinoreja iz okoljskega vidika ni tako problematična kot se to želi prikazati v javnosti. Ta ukrep bi moral zasledovati pravilnost obrokov živali ne pa zaradi plinov, oprostite, tu je kar nekaj tistih, ki smo agronomi in živinorejci.

Komisija pozdravlja predlagane nove ukrepe, ki bodo upravičeni zagotoviti hitro pomoč v kriznih situacijah. Komisija opozarja ali zakonodaja, ki se spreminja za potrebe strateškega načrta skupne kmetijske politike, prinaša preveč ovir in ukrepov, ki bodo vplivali na zmanjševanje pridelave hrane ali še dodatno poslabšali prehranske varnosti Slovenije. Če dopolnim mojo misel, upam, da prehranska varnost Evrope, posebnost Slovenije ne gre po poti energetske krize, ker vsi ukrepi nekako zmanjšujejo pridelavo, posebno te okoljski, ne pa jo povečujejo, to se pravi, da SKP ni za to, da bomo pridelali več, ampak zato bomo pridelali manj.

Komisija tudi podpira, da se bo v letošnjem letu popravil Zakon o kmetijstvu, da bo v celoti odprt in tudi daje pobudo, da bi se nekako. tudi zagotovilo varstvo lokalnih semen ter določilo vzdržno stanje divjadi in zveri in si prizadevali za administrativno razbremenitev kmetov, ker so bili poudarki na komisiji. Ponovno pa tudi poudarjamo, po potrebi, da bi v zakon nekako napisali, da se začne tudi s strani države govoriti, ministra za kmetijstvo o priporočenih odkupnih / nerazumljivo/, da bo potem veriga bolj stabilna, da ne bodo samo eni v verigi imeli profite, drugi pa, prvi kot kmet pa imeli slabše plačilo. Toliko z naše strani.

Hvala.

Hvala lepa.

Z nami je tudi direktor Kmetijsko gozdarske zbornice, gospod Janez Pirc, želite besedo? Izvolite.

Spoštovana predsednica, spoštovani članice in člani odbora, gospe poslanke in poslanci.

Spoštovana ministrica s sodelavci in ostali stanovski kolegi, predsednik Komisije Državnega sveta.

V okviru Kmetijsko gozdarske zbornice smo predlog zakona preučili, ga tudi obravnavali na svetu zbornice, najvišjem organu in ga tam tudi usklajevali z ministrico, ki je prišla s sodelavci. Verjamem, da je bil to edino pravi pristop, ker smo tam kar nekaj stvari, ki so nas kot stanovske organizacije in pa kmetje, najbolj skrbele. Imeli smo tri glavne pripombe oziroma tri glavne stvari, kjer smo imeli drugačen pogled, se pravi, izvajanje analize krme in evidence analize krme, ki so se nam zdele, da je stvar treba narediti učinkovito, se pravi, kmetje delajo analizo za to, da izboljšajo krmni obrok in te analize izvajajo tudi v tujini in drugje po svetu, laboratorijih, kjer imajo večji spekter elementov analiz in so tudi ugodne cenovno. Tako, da smo, naš skupni jezik in trenutno ta določba je usklajena. Upamo, da tudi podzakonski akt bo sledil tem, da bodo te analize učinkovite, da kmetom ne bo potrebno delati eno analizo za ukrepe, eno pa za sebe, zaradi kvalitete krvnega obroka.

Naprej smo imeli pri evidencah delovnih opravil, smo se tudi, se pravi, uskladili nekako in menimo, da je tisti, ki so, kateri ukrepi to določajo, bodo kmetje opravljali oziroma vodili te evidence. Želimo si pa predvsem to, da bodo te evidence praktične, enostavne. Je pa seveda na mestu pomislek, da vsi kmetje niso vešči, glede na starostno strukturo elektronskih evidenc in pa tudi nekje imamo še manko v Sloveniji glede dostopa do interneta oziroma do vseh teh tehnologij, tako da to bo še nek izziv v praksi pri izvedbi tega ukrepa ali kakorkoli.

Še ena zadeva je bila glavna evidenca tržne usmerjenosti. Tukaj smo, zbornica je nasprotovala tej uvedbi, tako da to smo bili proti zaradi tega, ker to poročanje in evidentiranje prodaje ni na drugih sektorjih, pa tudi v kmetijstvu menimo, da temu ni primerno. Predvsem pa, tudi ta anketa, sicer je zdaj še noter ostale, svet je bil proti uvedbi anket, sicer z razlogom, da anketiranje ne bo rešilo kmetijske politike kot take, še posebej pa z anketnim načinom dela težko načrtuješ nek strateški pristop ali pa razvoj. Ankete so element, če pospešuješ, iščeš neko rešitev za trg, neko usmeritev, ne pa za neko resno načrtovanje ali pa izvajanje ukrepov. Sprašujemo se, naše mnenje je to, da z anketo ne bomo dobili tistih podatkov, ki bi jih sicer želeli ali pa točnost teh podatkov bo zelo zelo vprašljiva in menimo, da bo to vprašanje teh zbirk, teh podatkov in pa uporabnost teh samih podatkov.

Naprej bi še izpostavil to. Amandmaji, ki so vloženi, smo jih proučili. Večina teh amandmajev sledi tistim, kar nekaj stvari smo imeli še mi kot zbornica zahteve oziroma razmišljanja oziroma predloge za izboljšanje posameznih členov. Vidimo, da so zdaj v teh amandmajih tudi te nekatere rešitve vključene, kar pozdravljamo. Nas pa seveda najbolj skrbi to, kar je bilo s strani Zakonodajno-pravne službe povedano zdaj, se pravi, to sankcioniranje, če je to res v neskladju oziroma poseganje en zakon v drug zakon, upam da imamo rešitev tudi za to oziroma predvsem verjamem, da sankcije morajo biti, nekatere so seveda neposredno prenesene z evropskega pravnega reda. Teh sankcij verjetno in pa načinom pristopa se ne moremo izogniti, pa tudi se ga ne želimo, ker želimo, da so pošteno tudi s strani kmetov opravljene stvari za tiste, ki so v ukrepih določene, ampak to pravno urejanje in pa da se ne bi to podvajalo oziroma presegalo je pa vsekakor na mestu vprašanje in upam, da ga bomo znali in zmogli rešiti ali zdaj ali pa kako drugače s poseganjem. To se pravi, to je nova informacije in nimamo druge rešitve. Verjetno bo to moglo pravno. Hvala predsednica.

Hvala lepa. Razumeli smo, da ste se v večini vsebinsko uskladili, tudi vi govorite o sankcijah, zato bomo, potem mogoče kakšno rekli. Želi še kdo kakšno besedo, preden odprem razpravo? Ne, zato bomo prešli na razpravo o členih predloga zakona in o vloženih amandmajih.

Ker so bili k posameznim členom vloženi amandmaji, predlagam, da najprej razpravljamo o členih, h katerim so bili vloženi amandmaji in sicer o vsakem posebej, potem o ostalih členih. Kasneje bomo o vsakem amandmaju glasovali posebej in o ostalih členih tudi seveda posebej. Ali se strinjate s takim načinom dela? Ker ne vidim nasprotovanja bomo kar prešli potem na razpravo.

In sicer, v razpravo dajem 3. člen predloga zakona ter predlog amandmaja poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica? Želi kdo razpravljati? Ne želi. Zaključujem razpravo.

Prehajam na razpravo k 4. členu zakona in k amandmaji prej omenjenih poslanskih skupin Svoboda, SD, Levica. Želi kdo razpravljati? Ne želi. Zaključujem razpravo k 4. členu.

Dajem v razpravo 8. člen ter predlog amandmaja skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo tukaj razpravljati? Ne želi.

V razpravo dajem 9. člen predloga zakona ter amandmaje, ki so jih pripravile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica k temu členu. Želi kdo tukaj razpravljati? Ne želi. Zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 10. člen predloga zakona in amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne želi. Zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 12. člen in predlog amandmaja poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Zaključujem razpravo, ker nihče ne želi razpravljati.

V razpravo dajem 13. člen predloga zakona in amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Ne vidim prijavljenih za razpravo, zato zaključujem razpravo k temu členu.

V razpravo dajem 14. člen predloga zakona in predlog amandmaja poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Tudi tukaj ni prijavljenih za razpravo, zato jo zaključujem.

Dajem v razpravo 21. člen predloga zakona in amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Ni prijavljenih za razpravo, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 22. člen predloga zakona in predlog amandmaja poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Ni prijavljenih na razpravo, jo zaključujem.

Dajem v razpravo 23. člen skupaj s predlogom amandmaja poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Ni prijavljenih za razpravo, zato zaključujem razpravo.

Dajem v razpravo 25. člen predloga zakona in predlog amandmajev poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Ni prijavljenih za razpravo. Zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 29. člen predloga zakona ter predlog amandmajev poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Ni razprave, zato jo zaključujem.

Gremo naprej na 30. člen, ki ga dajem v razpravo skupaj z amandmajem treh poslanskih skupin koalicije, da bomo hitrejši. Ne želi nihče razpravljati, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 31. člen predloga zakona in predlog amandmaja poslanskih skupin koalicije. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 34. člen predloga zakona in predlog amandmajev poslanskih skupin koalicije. Ni želje k razpravi, zato jo zaključujem.

In dajem v razpravo 38. člen predloga zakona in predlog amandmajev poslanskih skupin koalicije. Zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 40. člen predloga zakona in predlog amandmaja poslanskih skupin koalicije. Ni prijavljenih za razpravo, zato jo zaključujem.

In v razpravo dajem predlog 44. člena in predlog amandmaja poslanskih skupin koalicije. Ni prijavljenih za razpravo, zato tudi zaključujem ta del razprave.

V razpravo dajem še preostale člene predloga zakona, h katerim amandmaji niso bili vloženi. Ne želi nihče razpravljati, zato zaključujem to razpravo in končujem razpravo o členih skupaj z amandmaji.

Zdaj bomo prešli na glasovanje o amandmajih, kot so bili že enkrat predani v razpravo.

Zato dajem na glasovanje amandma k 3. členu. …/oglašanje iz klopi/ Ja, bom vprašala zdaj, hvala. Dajem torej v glasovanje amandma k 3. členu, ki so ga vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica. In dobila sem prijavo za obrazložitev glasu. Naš podpredsednik gospod Franc Props, izvolite. Beseda je vaša.

Hvala lepa, predsednica. Lepo pozdravljeni vsi.

Prej sem pač že na začetku želel v širši tej razpravi pri 1. členu nekatere stvari povedati, pa ste pač, bom rekel, zadevo hitro odpeljala, tako da bom zdaj izkoristil priložnost skozi to obrazložitev glasu.

Mislim, da ta novela zakona v bistvu pokriva to, kar se pač pričakuje od Slovenije, da uskladimo dejansko stanje z ukrepi skupne kmetijske politike. Se mi zdi pa pomembno, da tukaj naslavljamo tudi tri sklope, ki so vezani predvsem na prvem delu na odpravljanje teh administrativnih ovir, predvsem pri tem posebni ureditvi upravnega postopka, kjer nekako olajšujemo oddajanje teh, bom rekel, zahtevkov, ki jih ti kmetje oziroma kmetijska gospodarstva dajejo in pa tudi to pridobivanje podatkov samodejno iz določenih evidenc ter se mi zdi tudi dosti pomembno, da bomo s povezovanjem teh informacij o prostoru lahko prišli do potrebnih podatkov o tem, kako se površine, ki so namenjene prvenstveno obdelavi in pridelavi hrane in krme v resnici, kakšno je njihovo stanje v prostoru, ker bomo pač lahko tudi videli, kakšno je zaraščanje in vse ostalo. Ta podlaga, ki bo omogočala uporabo aplikacije Sopotnik, pa mislim, da je tudi zelo pomembna zato, ker nam omogoča, da vsak sam preveri, tisti, ki ima kmetijske površine, kako so te evidence vzpostavljene in kako se vodijo, tako da lahko pravočasno ukrepa.

Druga stvar, ki pa se mi zdi tudi pomembna, je pa seveda to vzpostavljanje podlag za hitro ukrepanje v primerih, ko pride prvič pri finančnih teh različnih pomočeh kmetijskim gospodarstvom in takrat, kadar pride do nekih kriznih situacij, ko smo v preteklosti rabili, ne vem, eno leto za to praktično, da smo lahko odreagirali na zahteve teh kmetijskih gospodarstev, ko so se določene nesreče zgodile.

Tako da je tretji del, ki se mi zdi pa tudi pomemben, so pa te podlage, ki bodo omogočale, da se posamezna kmetijska gospodarstva, manjša, lahko združujejo in tudi uveljavljajo stvari skozi, bom rekel, na teh različnih pomočeh na tak način, da bodo lahko skupaj nastopala.

Toliko mogoče. Hvala lepa.