Lep pozdrav vsem skupaj! Začenjam 8. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Danes bomo imeli kar veliko dela, po tej seji imamo petnajst minut pavze in potem še eno izredno sejo, tako da bomo dolgo skupaj nekateri.

Torej, lepo pozdravljeni! Imamo dve pooblastili, poslanca gospoda Branka Grimsa nadomešča poslanec Andrej Hoivik in poslanko Sandro Gazinkovski nadomešča poslanka Lucija Tacer. 27. januarja 2023 ste bili z dopisom obveščeni, da se bo dnevni red današnje seje odbora razširil z B1 točko dnevnega reda, to je z obravnavo zadeve EU. O tej širitvi v skladu s 154. členom Poslovnika Državnega zbora ni glasovanja.

25. 1. 2023 sem podala predlog za širitev dnevnega reda s točko A1, in sicer gre za obravnavo pobude Inženirske zbornice Slovenije za začetek postopka za oceno ustavnosti 28., 29. in 32. člena Zakona o Državnem svetu. Prehajamo na obravnavo in odločanje o tem predlogu za širitev seje. Na podlagi smiselne uporabe Poslovnika razprava o predlogu za širitev dnevnega reda ni mogoča, lahko pa o tem predlogu sporočijo stališča predlagatelj predloga, predstavniki predlagatelja predloga akta, predstavniki poslanskih skupin in Vlada kot predlagateljica. Menim, da ni posebne potrebe, da obrazložim predlog, zato dajem kar besedo predstavniku Vlade glede tega predloga za širitev. (Ne želi.) Želijo predstavniki poslanskih skupin besedo o predlogu širitve? (Ne.) Zaključujem razpravo in gremo kar na odločanje.

Odločamo o predlogu za širitev s točko dnevnega reda A1. Glasujemo. Navzočih je 12 članic in članov, za je glasovalo 12, nihče proti.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev dnevnega reda z navedenima točkama.

Prehajamo na A1 TOČKO DNEVNEGA REDA – POBUDA INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA OCENO USTAVNOSTI 28., 29. IN 32. ČLENA ZAKONA O DRŽAVNEM SVETU, ki jo bomo obravnavali na podlagi drugega odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni Zakonodajnopravna služba in Ministrstvo za javno upravo. Besedo dajem Zakonodajno-pravni službi, gospodu Galu Gračaninu.

Najlepša hvala za besedo. Lep pozdrav!

Zakonodajno-pravna služba je v okviru svojih poslovniških nalog pripravila predlog odgovora Državnega zbora na Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 28., 29. in 32. člena Zakona o Državnem svetu, ki jo je na Ustavno sodišče, kot že rečeno, vložila Inženirska zbornica Slovenije.

Pobudnica zatrjuje, da naj bi v Zakonu o Državnem svetu obstajala neustavna pravna praznina, saj izpodbijane določbe v nasprotju s 43. členom v povezavi z drugim odstavkom 15. člena ustave ne določajo dovolj natančno, kdo ima aktivno in pasivno volilno pravico pri volitvah za člana državnega sveta, predstavnika samostojnih poklicev. Pobudnica svoje navedbe o obstoju neustavne pravne praznine utemeljuje s po njenem mnenju sporno razlago omenjenih določb s strani Državne volilne komisije in Državnega sveta ter po njenem mnenju zopet nejasno in nepravilno razlago izpodbijanih določb s strani Vrhovnega sodišča, kar naj bi vse kazalo na nezmožnost teh organov natančno definirati aktivno in pasivno volilno pravico pri volitvah v Državni svet.

Skladno z ustaljeno ustavno sodno presojo je zakonska pravna praznina neustavna le, če se ne da zapolniti z uveljavljenimi metodami razlage. Sodnik pa mora med več mogočimi razlagami, do katerih je moč priti s temi metodami razlage, pri odločanju vselej uporabiti tisto, ki je skladna z ustavo. Po mnenju Zakonodajno-pravne službe je mogoče na podlagi izpodbijanih določb Zakona o Državnem svetu z uveljavljenimi metodami razlage jasno določiti aktivno in pasivno volilno pravico pri volitvah za člana Državnega sveta predstavnika samostojnih poklicev. Pri tem se v predlogu odgovora Državnega zbora sklicujemo na to, da je mogoče aktivno in pasivno volilno pravico pri volitvah v Državni svet jasno določiti ob upoštevanju namena ustavodajalca pri ureditvi zastopstva posameznih interesnih skupin v državnem svetu v drugem odstavku 96. člena ustave, ki izhaja iz gradiv Komisije za ustavna vprašanja. Nadalje, da je Vrhovno sodišče kot najvišje sodišče v državi, ki skrbi za enotno sodno prakso, v volilnem sporu že večkrat enotno razložilo pojem samostojnega poklica iz tretje alineje drugega odstavka 96. člena ustave in ob tem v nobeni zadevi ni prekinilo postopka in začelo postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb Zakona o državnem svetu na podlagi 156. člena ustave, kar bi skladno z ustavo moralo narediti, če bi sklepalo, da so te določbe neskladne z ustavo. Nadalje, da pobudnica že sama podaja razlago 28., 29. in 32. člena Zakona o Državnem svetu, ki je po njenem mnenju edina ustavno skladna. Torej, tudi pobudnica nekako pritrjuje temu, da je te določbe mogoče ustavno skladno razlagati, zgolj zatrjuje, da se ne strinja s trditvami oziroma z razlago Vrhovnega sodišča, Državne volilne komisije in Državnega sveta.

Glede na navedeno v Zakonodajno-pravni službi ocenjujemo, da je pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb Zakona o Državnem svetu neutemeljena in v predlogu odgovora Državnega zbora Ustavnemu sodišču predlagamo, da jo kot takšno zavrne.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavniku Ministrstva za javno upravo, državnemu sekretarju Urbanu Kodriču. Izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoča.

Lep pozdrav poslancem in poslankam, ostalim navzočim! Ministrstvo za javno upravo se strinja z mnenjem Zakonodajnopravne Zakonodajno-pravne službe in glede na dobro argumentacijo nimamo česa dodati. Hvala.

Hvala lepa.

Želi kdo od članic in članov odbora razpravljati o mnenju Zakonodajno-pravne službe o navedeni pobudi? Če ne, zaključujem razpravo.

Prehajamo na odločanje. Na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora dajem na glasovanje naslednje mnenje: Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe o pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti 28., 29. in 32. člena Zakona o Državnem svetu z dne 23. 1. 2023 ter ji predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču. Glasujemo. Navzočih je 12 članic in članov, za je glasovalo 12, nihče proti.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo sprejeto mnenje vključeno in ga poslal Zakonodajno-pravni službi, ki v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor za Ustavno sodišče.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na B1 TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPOSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O DOLOČITVI UKREPOV ZA VISOKO RAVEN INTEROPERABILNOSTI JAVNEGA SEKTORJA V UNIJI, AKT O INTEROPERABILNI EVROPI.

Predlog stališča Republike Slovenije je na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije Državnemu zboru v obravnavo dne 24. 1. 2023 posredovala Vlada.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni predstavniki Ministrstva za digitalno preobrazbo.

Začenjam obravnavo predloga stališča, ki jo bomo opravili na podlagi 154. člena Poslovnika Državnega zbora in po opravljeni razpravi bo odbor oblikoval mnenje in ga poslal Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru.

Besedo dajem besedo predstavniku Ministrstva za digitalno preobrazbo. Prosim, če se lahko predstavite za magnetogram.

Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani vsi navzoči! Moje ime je Miro Kranjc, sem predstavnik Ministrstva za digitalno preobrazbo.

Vlada je v obravnavo poslala Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi ukrepov za visoko raven interoperabilnosti javnega sektorja v Uniji, tako imenovan Akt o interoperabilni Evropi. Ne biti jezni, ampak pač tak naziv dokumenta je, nismo si ga mi izmislili.

Predlog uredbe je Evropska komisija objavila 18. novembra lani, pripravil ga je Generalni direktorat za informatiko, sodelovale pa smo tudi države članice preko različnih delovnih skupin. Namen uredbe je olajšati digitalno preobrazbo javnih uprav in izboljšati raven interoperabilnosti storitev, ki jih zagotavlja javni sektor v Evropski uniji. To je bistvenega pomena za enotni digitalni trg, omogoča učinkovitejšo in varnejšo izmenjavo podatkov za zagotavljanje javnih storitev, vpliva na prost pretok blaga in storitev ter zmanjšuje tveganja za kibernetsko varnost v Evropski uniji.

Cilji predlagane uredbe so predvsem zagotoviti dosleden, humano centrični pristop EU k interoperabilnosti, od oblikovanja politike do njenega izvajanja, vzpostavitev strukture za upravljanje interoperabilnosti, ki bo omogočala sodelovanje javnih uprav in zasebnih deležnikov za dogovor o skupnih in interoperabilnost rešitvah in soustvariti ekosistem interoperabilnosti rešitev za javni sektor Evropske unije. Načelno stališče Republike Slovenije do predlagane uredbe je pozitivno. Gre za nadaljevanje prizadevanj v zvezi z evropskim okvirom interoperabilnosti, ki je od leta 2010 del interoperabilnost politike EU, s tem dokumentom pa postaja zakonsko zavezujoč za države članice in za institucije Evropske unije. Uredba na tehnično operativnem delu predvideva izmenjavo in ponovno uporabo in interoperabilnost rešitev med organi javnega sektorja ter med inštitucijami, organi in agencijami Unije s pomočjo namenskega portala interoperabilne Evrope vpeljuje tudi ocene učinkov na čezmejno interoperabilnost pri razvoju in nadgradnjah informacijskih sistemov, ki se uporabljajo za zagotavljanje čezmejnih storitev na organizacijsko upravljavskem delu. Uredba predvideva vzpostavitev odbora za interoperabilno Evropo, ki mu bo predsedovala Evropska komisija in bodo v njem sodelovali tudi predstavniki držav članic. Njegov namen pa je načrtovanje, usmerjanje, spremljanje, svetovanje in podpora komisiji in članicam pri interoperabilnosti, ukrepih, politikah, strategijah in smernicah. Ta odbor lahko komisiji predlaga podporne projekte za izvajanje politike, sodeluje s komisijo pri pripravi gradiva za usposabljanje ter predlaga inovacijske ukrepe in vzpostavitev regulativnih peskovnikov ob sodelovanju go tech akterjev iz zasebnega in akademskega sektorja. Sodelovanje s širšim krogom deležnikov bo potekalo preko skupnosti interoperabilne Evrope. Člani skupnosti bodo skrbeli za vsebine na portalu interoperabilne Evrope, sodelovali v delovnih skupinah in tudi pri medsebojnih strokovnih pregledih. Ti medsebojni strokovni pregledi so nov mehanizem za čezmejno sodelovanje med organi javnega sektorja za pomoč pri izvajanju ocen interoperabilnosti. V institucijah, organih in agencijah Evropske unije, ki zagotavljajo ali opravljajo omrežne informacijske sisteme, ki omogočajo elektronska izvajanja ali opravljanje javnih storitev bodo imenovani koordinatorji za interoperabilnost, ki bodo podpirali svoje institucije pri vzpostavljanju ali prilagajanju sistemov in postopkov ter izvajanju ocen interoperabilnosti. Pomembno je, da bo vsaka država morala vzpostaviti ali določiti pristojni nacionalni organ, ki bo skrbel za sodelovanje v odboru in skupnosti. V državi članici bo usklajeval vsa vprašanja povezana s to uredbo, podpiral organe celotnega javnega sektorja pri razvoju, uporabi in izmenjavi interoperabilnih rešitev ter pri čezmejnem sodelovanju. Pri teh določbah obstaja tveganje, da bi predvidene naloge pristojnega nacionalnega organa lahko prinesle veliko dodatno administrativno breme in veliko odgovornost za koordinacijo med organi javnega sektorja v državi, kar bi zahtevalo tudi precejšnje dodatne vire. Zato bi se Republika Slovenija v nadaljnjem usklajevanju zavzemala za racionalen pristop, predvsem z vidika optimizacije administrativnih obremenitev in s tem povezane potrebe po dodatnih finančnih, prostorskih in kadrovskih virih.

Glede na navedeno predlagamo pozitivno stališče Republike Slovenije do predlagane uredbe. Pri nadaljnjem usklajevanju besedila pa si bodo predstavniki države prizadevali za še dodatno izboljšanje določb, vključno z definicijami in opredelitvami vlog posameznih akterjev v smislu večje jasnosti in konsistentnosti ter za uravnoteženost, preudarnost in sorazmernost glede na cilje v javnem interesu. Hvala.

Hvala lepa. Prehajamo na razpravo. Želi kdo od članic ali članov odbora razpravljati? Če ne, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.

Ker k predlogu stališča ni predlaganih amandmajev, odboru predlagam, da sprejme naslednje mnenje: »Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi ukrepov za visoko raven interoperabilnosti javnega sektorja v Uniji, ki ga je predložila Vlada in predlaga odporu Odboru za zadeve Evropske unije, da ga sprejme.«

Želi kdo obrazložiti glas? Če ne, kar gremo na glasovanje in prosim, glasujte.

Glasujemo.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da mnenje je sprejeto.,

Odbor bo v skladu s 154.h členom Poslovnika Državnega zbora kot matično delovno telo pripravil poročilo in ga posredoval Odboru za zadeve Evropske unije, ki bo kot pristojno delovno telo na svoji seji sprejel odločitve v zvezi s predlaganim predlogom stališča.

V skladu z drugim odstavkom 42. člena Poslovnika Državnega zbora lahko določimo poročevalca. Moj predlog pa je, da odbor poroča pisno. Verjetno se strinjamo s tem.

Zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNEM NAROČANJU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil dne 2. 12. 2022 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni Ministrstvo za javno upravo, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet. Amandmaje so v poslovniškem roku vložile skupaj Poslanske skupine Svoboda levica in SD.

Pričenjam z drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona, predlagam pa odboru, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi, v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora in po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih in nato glasovali o vseh členih skupaj. Ali kdo nasprotuje temu predlogu? (Ne.) Ne.

In besedo dajem vabljenim na sejo. Najprej predstavniki predlagatelja zakona, če želite dopolnilno obrazložitev, gospod državni sekretar Urban Kodrič.

Še enkrat hvala za besedo.

Novela zakona, ki jo imate pred sabo, vključuje nekatere manjše spremembe, ključni razlog pa je, da z njim implementiramo odločitev Ustavnega sodišča, ki se nanaša na popravne ukrepe. Dodatno uvajamo nekatere ukrepe za dvig konkurenčnosti in pa odpravljamo nekatere administrativne ovire. Glede ustavne odločbe je sodišče namreč razveljavilo ureditev na področju sankcioniranja kršitev v zvezi z delovnim časom in počitkom in je kot nesorazmeren ocenilo, da izključitveni razlogi v postopku preverjanja ponudbe niso enaki oziroma sorazmerni s tistimi, ki veljajo kot razlogi za naknadni razdor že sklenjenih pogodb ter da ni omogočen enak oziroma sorazmerni popravni mehanizem.

Na tej podlagi smo tudi pri ugotovljenih prekrških s področja dela, ki ostaja obvezen razlog za izključitev, dopustili popravni mehanizem na enak način, kot to velja za kazniva dejanja, obenem pa smo kazniva dejanja dodali tudi kot razlog za razvezo pogodbe. Zaradi…, kot posledica tega razširjenega preverjanja smo v okviru funkcionalnosti e-dosje omogočili popolnoma elektronsko preverjanje razlogov za izključitev oziroma razdor pogodbe in pa ukinili potrebo po predložitvi soglasij za preverjanje v kazenski evidenci za ponudnike, to pa pomeni administrativno razbremenitev tako za naročnike kot tudi za ponudnike.

Z namenom zagotavljanja večje transparentnosti smo dodali, da je treba tudi pri evidenčnih naročilih, to je pri tistih, pri katerih se zakon ne uporablja, zagotoviti obveščanje vseh ponudnikov o izboru in pa zaradi potrebe po zmanjšanju števila netransparentnih postopkov, torej postopkov pogajanj brez objave, pa smo dodali zahtevo, da mora naročnik, preden tak postopek izvede oziroma preden prične s takim postopkom, o razlogih za tak postopek obvestiti zagovornike javnega interesa, to je KPK, AVK in tako naprej, obenem pa smo pri teh postopkih, če se izvajajo iz razloga skrajne nujnosti, dodali zahtevo, da je tak postopek mogoč le za čas do sklenitve pogodbe po transparentnem postopku, in sicer ga je potrebno začeti v 30. dneh za blago in za gradnje v 90. dneh.

Glede samih amandmajev, amandma k 4. členu nomotehnično pravilneje ureja samo spremembo člena, pri amandmaju k 6. členu na podlagi mnenja ZPS umikamo del določbe vezan na tajne podatke, kar pomeni nepotrebno normiranje, saj je to področje urejeno v Zakonu o tajnih podatkih, amandma k 5. členu pa pravilneje sledi, sledi odločitvi Ustavnega sodišča, ki sem jo pa pojasnil prej.

Predlog amandmajev Fakultete za management in pravo Ljubljana nismo sprejeli, ker po tem predlogu bi moral naročnik objavljati ne bistvene spremembe v primeru naročil, poleg tega pa ta za…, poleg tega pa v sami javni razpravi Fakulteta za management ni podala odziva, kar že samo po sebi pomeni, da tega amandmaja ni bilo mogoče upoštevati.

To je na kratko to. Z mano so strokovni sodelavci, tako da če je kakršnokoli vprašanje, smo na voljo za odgovore.

Najlepša hvala.

Hvala.

Besedo dajem predstavniku Državnega sveta, gospodu državnemu svetniku Rajku Fajtu.

Predsednica, hvala za besedo. Spoštovane, spoštovani, lepo pozdravljeni.

Torej, Komisija za državno ureditev je obravnavala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah in v uvodu lahko povem, da ga je seveda tudi soglasno podprla. Je pa komisija v razpravi, torej v zvezi z obveznostjo seznanjanja organov nadzora v primeru izvedbe javnih naročil s pogajanji brez objave odprla torej razpravo ali je potrebno obvestilo o nameravani izvedbi postopka poslati vsem trem z zakonom določenim zagovornikom in sicer Računskemu sodišču, Komisiji za preprečevanje korupcije in pa Javni agenciji Republike Slovenije za varstvo konkurence, torej ali je potrebno vsem ali se naročnik sam odloči, pa nam je bilo v razpravi pojasnjeno, torej, da je potrebno vsem in da se na ta način seveda povečuje nadzor nad obliko javnih naročil. Prav tako je komisija tudi opozorila, da obveza o pisnem obveščanju vseh ponudnikov, ki v postopku izbire evidenčnih javnih naročil niso bili izbrani, da to pomeni dodatno administrativno delo oziroma obremenjevanje naročnika in tu je bilo s strani komisije predlagano, da bi se obvestilo o izbiri ponudnika objavilo tako, da bi bila s tem seznanjeno tudi širšo javnost, se pravi, ne vem, na portalu ali kakorkoli in da bi se s tem tudi povečala transparentnost. Ker je bilo kar nekaj pripomb tudi s strani Skupnosti občin, Združenja občin Slovenije, Združenja mestnih občin in tako dalje, je v razpravi bilo odprto vprašanje, torej, ali so pripombe oziroma predlogi, če bodo upoštevani, pa nam je bilo tudi pojasnjeno, da bodo v obliki amandmajev se maksimalno poskušali predlogi upoštevati. Tako, da kot sem že uvodoma povedal, je pa komisija soglasno podprla predlog zakona. Hvala.