Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam. Pričenjam 4. sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo poslanko Moniko Pekošak nadomešča poslanec Aleksander Prosen, ne, poslanka Monika Pekošak nadomešča poslanca Aleksandra Prosena Kralja, poslanec Lenart Žavbi nadomešča poslanca Dejana Zavca, gospod poslanec Anton Šturbej nadomešča poslanko Suzano Lep Šimenko in poslanec Andrej Hoivika nadomešča gospoda poslanca Franca Rosca.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora. Pod 1. točko Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nadzoru blaga z dvojno rabo, druga obravnava in pod točko 2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti, tudi druga obravnava. Dodatno ste dne 27. 1. 2023 prejeli obvestilo o širitvi dnevnega reda z 1.a in z 2.a točko dnevnega reda in na podlagi 154.d člena Poslovnika Državnega zbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje in s širitvijo.

Prehajamo na 1.A TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE STALIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI DIREKTIV 2000/14/ES, 2006/42/ES, 2010/35/EU, 2013/29/EU, 2014/28/EU, 2014/29/EU, 2014/30/EU, 2014/31/EU, 2014/32/EU,2014/33/EU, 2014/34/EU, 2014/25/EU, 2014/53/EU in 2014/68/EU, GLEDE NUJNIH POSTOPKOV ZA UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI, SPREJETJE SKUPNIH SPECIFIKACIJ IN NADZOR TRGA ZARADI IZREDNIH RAZMER NA ENOTNEM TRGU EPA 564-IX, EU E 179.

Gradivo k tej točki ste prejeli od Vlade na podlagi tretjega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Predlagatelj stališča je Vlada. Odbor bo kot matično delovno telo točko obravnaval na podlagi 154.k člena Poslovnika Državnega zbora. K tej točki so vabljeni Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Državni svet. Kot gradivo ste dodatno prejeli še mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve z 1. 2. 2023. Želi predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport besedo za predstavitev stališča?

Mag. Dejan Židan, izvolite, beseda je vaša hvala.

Gospa predsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in lep pozdrav tudi vsem ostalim prisotnim.

Kakor veste, smo podobno tematiko ne dosti nazaj, pred dvema, tremi tedni že obravnavali na pristojnem odboru, takrat smo obravnavali krovno smer, direktivo, torej, ta inštrument za ukrepanje ob izrednih razmerah na enotnem trgu in takrat sem napovedal, da zaradi pravnega okvira Evropske unije lahko uredbo, v narekovajih, uredbo sme v bistvu sprejmemo le na način, da od zadaj imamo še dva zakonskega predloga. Eno je direktiva, ki mora spremeniti 14 drugih direktiv in drugo je uredba, ki mora spremeniti 5 drugih uredb, torej paket, ne.

Če dovolite, gospa predsednica, samo čisto na kratko še par besed v uvodu.

Evropa tudi v tem trenutku, razen na nekaterih posebnih področjih, to recimo je oskrba z zdravili, pa še dve ali tri, nima sistema, kako razpoznati, prepoznati, dogovoriti in dogovoriti ukrepanje o primeru kriz in zato Evropa pri teh krizah vedno nekoliko zamuja. Prvič, kdaj se naj odloči, da je kriza, kako naj se formalno odloči, da je kriza, kako se naj dogovori, kaj so ukrepi in potem kako naj ukrepe izvede.

Ker ni pričakovati, da v prihodnje ne bo kriz, je bil na ravni Evropske unije dogovorjeno, da se naredi en inštrument, ki bo omogočal hitrejše ukrepanje Evropske unije. Kaj ta instrument v praksi pomeni? Ta inštrument uvaja posebno strokovno skupino na ravni Evropske unije, ki ima 3 naloge in prva naloga je, da v prvi fazi pripravi neke protokole in smernice in v bistvu ves čas izvaja neko obliko monitoringa. Druga faza je, da na predlog te skupine Evropska komisija razglasi fazo pozornosti, to je tista pozornost, ko se že zazna, da so nekatere stvari narobe, Evropski komisiji pa neposredno omogoča, da začne preverjati dobavne verige in tudi kot en ukrepov, da v bistvu z državami članicami dogovori vzpostavljanje novih, recimo temu varnostnih zalog in uvaja tretjo fazo.

Tretja faza pa je na predlog komisije, svet s kvalificirano večino lahko sprejme akt o iz fazi, fazi tri. Kaj faza tri v praksi pomeni? V praksi pomeni, da lahko Evropa odreagira zelo ciljno. Kot prvo seveda predpiše ukrepe, ki jih države članice ne smejo izvajati, zato da ne pride do motenj na trgu, ena članica proti drugi, kot drugo, neposredno lahko poseže tudi v proizvajalne procese, pregleda, kje so zaloge, kje se, kje je proizvodnja kakšne zadeve, ki je označena kot krizno področje in na nek način omeji izvoz iz Evropske unije, na nek način naroči proizvodnjo za potrebe Evropske unije in v kolikor je znotraj Evropske unije mogoče disbalans med državami, da poskrbi tudi za tole.

Naše stališče do današnjih dveh zakonodajnih predlogov, torej odredbe, ne direktive in uredbe, je seveda takšno, kakršno je bilo v prvem koraku, da Slovenija podpira izgradnjo mehanizma za izredne razmere, seveda pa tudi tokrat jasno opozarjamo, da mora biti, ko pride do tovrstnega ukrepanja, ukrepanje časovno omejeno in točno določeno, za katero vrsto blaga ukrepi veljajo. To je tudi stališče Vlade pri obeh današnjih temah. Predlagamo, da podprete, torej, mi podpiramo, da se ta mehanizem izgradi, zagovarjamo pa to, kar tudi zagovarja večina evropskih držav, omejeno in zelo ciljno.

Hvala za besedo, gospa predsednica.

Hvala lepa, državni sekretar.

In sedaj odpiram razpravo. Želi kdo besedo? (Ne.) ugotavljam, da ni, zato zaključujem razpravo.

In sedaj odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja:

»Odbor za gospodarstvo predlaga Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru, da podpre Stališče Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2000/14/ES, 2006/42/ES, 2010/35/EU, 2013/29/EU, 2014/28/EU, 2014/29/EU, 2014/30/EU, 2014/31/EU, 2014/32/EU, 2014/33/EU, 2014/34/EU, 2014/35/EU, 2014/53/EU in 2014/68/EU glede nujnih postopkov za ugotavljanje skladnosti, sprejetje skupnih specifikacij in nadzor trga zaradi izrednih razmer na enotnem trgu, EPA 564-IX, EU E 179.«

In sedaj prehajamo na glasovanje in želi kdo obrazložiti mogoče glas, svoj glas? (Ne.) Ne, prehajamo na glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je ? poslank in poslancev, za je glasovalo 11, proti nihče.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto. Določiti moramo še poročevalca za sejo Odbora za zadeve Evropske unije, in sicer bi predlagala, da odboru poročamo kar pisno. Se s tem strinjate? Se strinjate, hvala lepa.

S tem zaključujem a1 točko dnevnega reda.

In sedaj prehajamo na A2 TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI UREDB EU 2016/424, EU 2016/425, EU 2016/426, EU 2019/1009 IN EU ŠTEVILKA 305/2011 GLEDE NUJNIH POSTOPKOV ZA UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI, SPREJETJE SKUPNIH SPECIFIKACIJ IN NADZOR TRGA ZARADI IZREDNIH RAZMER NA ENOTNEM TRGU, EPA 565-9EU U1137.

Gradivo k tej točki smo prejeli prav tako od Vlade na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Predlagatelj stališča je Vlada. Odbor bo kot matično delovno telo točko obravnaval na podlagi prvega in drugega odstavka 154.h člena Poslovnika Državnega zbora. K tej točki so vabljeni: Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Državni svet. Kot gradivo pa ste dodatno prejeli še mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve z dne 1. 2. 2023. Želi ponovno predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport za predlog stališča? Kot je povedal že v uvodu pri prvi točki A1 je bilo skupno stališče. Sedaj pa odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, prav tako pri tej točki zaključujem razpravo.

In odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja: »Odbor za gospodarstvo podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb EU 2016/424, EU 2016/425, EU 2016/426, EU 2019/1009 in EU številka 305/2011 glede nujnih postopkov za ugotavljanje skladnosti, sprejetje skupnih specifikacij in nadzor trga zaradi izrednih razmer na enotnem trgu, EPA 565-9 EU U1137, ki ga je predložila Vlada in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.«

Glasujemo.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Sedaj prav tako predlagam, da odbor pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije poroča pisno. Se s tem strinjate? Hvala lepa.

S tem tudi zaključujem A2 točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O NADZORU IZVOZA BLAGA Z DVOJNO RABO - DRUGA OBRAVNAVA, EPA 503 IX.

Predlagatelj zakona je Vlada. K obravnavi te točke so vabljeni: Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Državni svet, Zakonodajno-pravna služba.

Kot gradivo pa ste poleg predloga zakona še prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 19. 1. 2023,pojasnila Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport v zvezi z mnenjem Zakonodajnopravne službe z dne 26. 1. 2023 in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance za dne 31. 1. 2023.

Rok za vložitev amandmajev se je iztekel 27. 1. 2023. V poslovniškem roku so amandmaje k predlogu zakona vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica k 3., 5., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14. in 15. členu predloga zakona z dne 26. 1. 2023 ter k 1. členu z dne 27. 1. 2023. Prejeli pa ste tudi spremembo amandmajev Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 7. in: in 10. členu predloga zakona za dne 27. 1. 2023.

In sedaj pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, mag. Dejan Židan? Beseda je vaša.

Izvolite.

Hvala gospa predsednica.

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci.

Pred vami je predlog zakona, ki se izjemno redko spreminja. Zakon o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo je bil v parlamentu, v slovenskem parlamentu prvič sprejet leta 2004 na podlagi uredbe.

Drugič, ko se je evropski okvir nekoliko spremenil, je bil zakon obravnavan in soglasno v tem parlamentu sprejet leta 2010, in zdaj po dobrih dvanajstih letih je zakon ponovno pred vami. Tudi tokrat je v bistvu vsebinski razlog je sprememba evropske uredbe s tega področja.

Mogoče samo, čisto na kratko. Blago za dvojno rabo je tisto blago, programska oprema ali tehnologija, ki je narejena za uporabo v civilne namene, pod določenimi pogoji pa bi se lahko uporabo uporabil tudi za vojaške namene ali v povezavi z orožjem za množično uničevanje in zato je na ravni Evrope podpisan, predpisan posebni režim.

S tem konkretnim zakonom kaj spreminjamo. Kot prvo usklajujemo izrazoslovje z novo uredbo in nekatere druge tehnične podrobnosti povezane z novo uredbo.

Kot drugo, uvajamo možnost, ki do sedaj ni bila možna, ki je bila sedaj možna, vendar v Sloveniji ni bila uporabljena, čeprav uredba to dopušča, torej da se pri potencialnem izvozu organi preverjajo tudi sum možnosti uporabe dvojne rabe. Če nekoliko poenostavim, kaj to pomeni. Če preko tega zakona, če gledamo nekoliko širše, na leto izvozimo okoli 150 milijonov različnih izdelkov iz Slovenije, po tej spremembi uredbe bo nekoliko večja možnost, ne pa bistvena. Tisto kar pa je za nas bistveno, je pa možnost, da se preide na povsem digitalno odločanje pristojnega organa. Na predlog in po mnenju Zakonodajno-pravne službe smo sicer sedaj to odločbo umaknili iz zakona z namenom, da vse kakor je bilo predlagano, to uredi v podzakonskem aktu.

Dovolite, da povem pa tudi naslednje. Slovenija je ena od prvih, torej ena od petih držav, ki je s prvim, dejansko vstopila v evropski sistem elektronske odobritve. Kaj to v praksi pomeni za naša podjetja? Bistveno bolj poenostavljen postopek preko digitalnega načina, kot drugo, pa tudi skrajšanje postopka. Če recimo, dokler smo temeljili na tako imenovanem pisnem postopku, je proces odločanja trajal povprečno štiri tedne, je sedaj po naših pričakovanjih povprečna doba čakanja skrajšana za polovico, to pomeni na dva tedna in tudi prvi štirje primeri odločb, ki so bili izdani na podlagi tega sistema kažejo, da to tudi v resnici tako je.

Dobili smo tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe in zato smo sodelovali pri pripravi tako imenovanih uskladitvenih amandmajev oziroma na področjih, kjer je stroka na ministrstvu ocenila, da je potrebno dati obrazložitve, smo podali obrazložitve. Ob tem pa bi rad tudi tukaj pred vami zaprosil za pomoč Zakonodajno-pravno službo, namreč pri samem spreminjanju zakona je bila spregledana potreba po preštevilčenju nekaterih poglavij in je naša prošnja, če se lahko to uredi pri pripravi neuradnega prečiščenega besedila oziroma ali nam svetujete kakšno drugo pot, ne vem, pripravo uskladitvenega amandmaja, ampak to prosimo dejansko za nasvet tudi ta pristojni odbor.

Hvala za besedo.

Hvala lepa, državni sekretar, mag. Dejan Židan.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Andreja Kurent?

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj.

Jaz bi se v tej predstavitvi omejila samo na splošne pripombe iz mnenja Zakonodajno-pravne službe, ki je pripravljen skladno s 13. členom Zakona o Državnem zboru in Poslovnikom Državnega zbora.

Torej mi smo uvodoma opozorili, da je glede na obseg noveliranja potreben nov zakon in ne le novela. Gre namreč zato, da osnovni zakon vsebuje 19 členov, predlagana novela pa še 16 členov. Prejeli smo pojasnilo ministrstva, vendar to pojasnilo temelji večinoma na dejanskih razlogih, kar pa v bistvu ne zadošča za pravilno nomotehnično oblikovanje zakonskega predloga. Podobna narava pojasnil velja tudi za nekatere vsebinske določbe zakonskega predloga.

Nadalje smo opozorili, da glede na to, da ta predlog zakona se sprejema zaradi uskladitve s prenovljeno uredbo, ki ima tudi precej daljši naslov, da bi bilo potrebno spremeniti tudi naslov zakona, ki se obravnava, vendar pojasnilo se je nanašala na to, da je naslovnikom že naslov precej znan. Za ustrezno ravnanje skladno z zakonodajo je v tem primeru treba se ravnati tako po uredbi, ki je neposredno uporabljiv akt in po tem zakonu, zato je Zakonodajno-pravna služba opozorila, da bi bilo treba, zaradi jasnosti in razumljivosti kot načeli pravne države iz 2. člena Ustave stremeti k temu, da bi bil tudi zakonski predlog zapisan bolj jasno in razumljivo. Gre namreč za precej kompleksno materijo in tudi obrazložitev členov ne dosega standardov, ki jih zahteva Poslovnik Državnega zbora. V tem smislu so dodatna pojasnila ministrstva zelo dobrodošla, saj tako tvorijo zakonodajno gradivo. V mnenju smo opozorili posebej tudi na prenormiranost, saj je predlog zakona urejal tudi materijo, ki sodi v pristojnost Vlade, kar je bilo ravnokar tudi pojasnjeno glede elektronskega sistema. Nadalje smo opozorili tudi na nepotrebno ponavljanje nekaterih določb Zakona o državni upravi. To je rešeno z ustreznimi amandmaji. Posebej pa smo opozorili na ustavno določbo, ki varuje informacijsko zasebnost. Namreč drugi odstavek 38. člena Ustave določa, da mora zbiranje, obdelovanje in namen uporabe osebnih podatkov določati zakon. Sedaj, zakon v devetem členu dopušča posredovanje ne samo iz izvoženega blaga, ampak tudi izvoznik o izvoznikih, hkrati se ta določba uporablja ne glede na predpise o tajnih podatkih. Mi smo opozorili, da gre za širok nabor tako tajnih kot osebnih podatkov, predvsem pa na pomanjkljivost oziroma po naši oceni neskladno z Ustavo, saj je iz tega zakonskega predloga oziroma iz zakona s predlogom zakona črtan namen zbiranja, obdelovanja in vpogleda v podatke v zakonu. Tukaj ustreznega amandmaja ni. Sicer je predloženih veliko amandmajev, ki so jih vložile poslanske skupine koalicije, kjer so večinoma upoštevane pripombe Zakonodajnopravne službe.

Hvala lepa.

Hvala lepa. Predstavnika Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt in turizem in finance ni in sedaj prehajamo na razpravo oziroma tako je, odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Sedaj prehajamo na razpravo o členih predloga zakona ter razpravo in glasovanje o amandmajih, ki jih bomo opravili na podlagi vložitvenega dokumenta za dne 26. 1. 2023. Naknadno je bil vložen še amandma k 1. členu ter prej omenjeni spremembi 7. in 10. člena predloga zakona. Sedaj dajem v razpravo 1. člen in amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 1. členu. Tukaj dopuščam širšo razpravo in odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati?

Gospod Jožef Horvat, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, gospa predsednica. Lep pozdrav kolegice in kolegi, vsem vabljenim gostom, predstavnikom Vlade, gospodu državnemu sekretarju.

Gre za tehnični zakon o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo. Je potreben. Vsekakor podpiramo namen predlagatelja, da z novelo prilagodi zakon novi uredbi Evropskega parlamenta in sveta. Kot rečeno, je zakon v večji meri tehnični. Močno pa zbode v oči mnenje Zakonodajno-pravne službe, predvsem v delu glede neskladnosti določb o posredovanju podatkov z našo Ustavo. Vloženi amandmaji teh pomislekov ne odpravljajo in to ni dobra popotnica za ta zakon, ki bi ga, kar se same potrebe tiče, mi z lahkoto podprli, ugotavljamo pa, da seveda to ni edini zakon, ampak v zadnjem času, kolegice in kolegi, če skrbno berete mnenje Zakonodajno-pravne službe, torej naše Zakonodajno-pravne službe, vidite, da praktično vsak zakon ima v svojem predlogu vsebovano kakšno neskladje z Ustavo, in to ta zakon ima. Z amandmaji se neskladje z Ustavo ne odpravlja in zaradi tega takšnih zakonov mi ne moremo podpreti.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo ima gospod Miroslav Gregorič. Izvolite.

Hvala lepa.

Hvala za predstavitev. Jaz imam eno drugo vprašanje, čeprav se zelo strinjam tudi z mnenjem ZPS. Rad bi pohvalil slovenske prevajalce v Bruslju, da so uspeli narediti zelo dober prevod štiristo enainšestdeset strani izjemno težkega tehničnega teksta. Zdaj pa k mojemu vprašanju. Ta uredba velja, naj bi začela veljati devetdeseti dan po objavi, in glede na to, da je bilo to v avgustu, to velja že od avgusta 2021, mi imamo pa tukaj v predvideno v 13. členu, da bo Vlada izdala izvršni predpis v šestih mesecih in da bo uskladila odlok o ustanovitvi komisije za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo v osmih mesecih. Jaz apeliram tu, da Vlada s tem pospeši, kajti sicer bo, mislim, oteženo izvajanje tega zakona in EU uredbe v praksi.

Hvala lepa.