Dober dan, dobrodošli na 13. nujni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Vse članice, člane odbora, vabljene, ostale prisotne, ni nas prav veliko, pa vendarle vse nas lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da je od seje zadržan in se ne more udeležiti poslanec Aleksander Reberšek, na seji pa kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: poslanka Suzana Lep Šimenko namesto poslanke Karmen Furman in poslanka, pardon, poslanec Andrej Kosi in namesto poslanke Alenke Helbl.

Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem, in to je: 1. točka - Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o standardih za organe za enakost na področju enakega obravnavanja in enakih možnosti žensk in moških pri zaposlovanju in poklicu ter o črtanju člena 20 Direktive 20 Direktive 2006/54/ES in člena 11 Direktive 2010/41/EU, 2. točka - Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Sveta o standardih za organe za enakost na področju enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost, enakega obravnavanja oseb pri zaposlovanju in poklicu ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost, enakega obravnavanja žensk in moških v zadevah socialne varnosti ter pri dostopu do blaga in storitev in oskrbi z njimi ter o črtanju člena 13 Direktive 2000/43/ES in člena 12 Direktive 2004/113/ES. Predlagam, da navedeni točki obravnavamo skupaj.

In če temu nihče ne nasprotuje, prehajamo na obravnavo 1. IN 2. TOČKE DNEVNEGA REDA.

Po opravljeni razpravi bo odbor oblikoval mnenje k obema predlogoma stališč in ju posredoval Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru. Oba predloga stališč je na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije Državnemu zboru v obravnavo dne 10. 2. 2023 posredovala Vlada in sta objavljena na spletnih straneh Državnega zbora.

K obema točkama dnevnega reda je bilo vabljeno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki mu predajam tudi besedo za dopolnilno obrazložitev obeh predlogov stališč. Besedo torej predajam generalni direktorici Mojci Pršina, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in ostali prisotni.

Na današnji seji se obravnava stališče do Predloga direktiv o standardih za organe za enakost. Evropska komisija je pripravila dva identična predloga, kot je bilo že omenjeno, ki na novo urejata organe za enakost v Evropski uniji. Predloga temeljita na različnih členih pogodbe o delovanju Evropske unije. Prvi obravnavani temelji na 157.členu, drugi na členu 19 / nerazumljivo/ EU, zato se sprejemata po različnih postopkih. Sami direktivi na novo urejate pristojnosti nalog organov za enakost, ki so bili do sedaj urejeni v različnih direktivah s področja enakega obravnavanja oseb. Prva se nanaša na ureditev organov za enakost na področju enakih možnosti žensk in moških pri zaposlovanju in poklicu ter opravljanju samostojne dejavnosti, druga predlagana direktiva opredeljuje organe za enakost na področju enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost. Oba predloga bom predstavila naenkrat, ker sta besedili, kot sem že omenila, identični.

Direktivi zahtevata od držav članic, da vzpostavi organe, ki bodo pristojni za osveščanje o diskriminaciji, nudenje pomoči žrtvam diskriminacije, preiskavo primerov diskriminacije ter izdajo mnenja ali zavezujoče odločitve v zvezi z diskriminacijo. Direktivi obenem tudi zahtevata, da ima organ za enakost možnost sodelovanja v sodnih postopkih, zagotovljena mora biti neodvisnost pri izvajanju njihovih nalog, posebej glede pravno-organizacijske oblike, odgovornosti, proračuna, kadra in organizacijskih zadev.

Republika Slovenija podpira oba predloga direktiv, saj že izpolnjujemo njune temeljne zahteve. Z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo smo že leta 2016 ustanovili Zagovornika načela enakosti, ki ima zagotovljen neodvisen status in že opravlja večino nalog, recimo svetovanje žrtvam diskriminacije, izdaja zavezujoče odločitve o tem ali je prišlo do diskriminacije, itd. Tako da, glede na navedeno predlagam, da se stališče Republike Slovenije do obeh direktiv potrdi.

Hvala lepa za vašo pozornost.

Najlepša hvala za predstavljeno stališče.

Obveščam vas, da sem prejel še dve pooblastili in sicer poslanka Lena Grgurevič nadomešča poslanko Almo Intihar in poslanka Lucija Tacer nadomešča poslanko Saro Žibrat. Na tej točki odpiram razpravo članic in članov odbora, če je kakšen interes za razpravo. Vidim, da interesa ni. Je, aha, se opravičujem. Izvolite, poslanka Bah Žibert, beseda je vaša.

Hvala lepa, predsedujoči za besedo.

Jaz imam nekaj malega vprašanj. Povedali ste, da večina tega, kar določa direktiva, praktično, da pač Slovenija nekako z zagovornikom načela enakosti kot organom že zagotavlja, vendar pa, ko gledaš direktivo je kar nekaj elementov, kjer imate, tako pač vi, ki ste pač to pripravljali, pomisleke glede implementacije, tudi kar se tiče sodnih postopkov oziroma teh pristojnosti, ki naj bi jih zagovornik dobil in me zanima, v primeru, da bo pač direktiva seveda sprejeta in bo čas za implementacijo 18 mesecev, vi ste tudi napisali noter, da boste podali predlog za podaljšanje tega, ampak v primeru, da do tega ne pride, da se pač ne uresniči, imate kakšno, kakšen plan B, kako implementirati tudi te zadeve, ki se glede na naš sodni sistem, ki ste ga izpostavili v sami direktivi to problematiko izpostavljate? Na kakšen način bi, potem se dalo to rešiti? Zanima me tudi, pač direktiva pravi, da lahko to ureja en organ. Pri nas je to vse v okviru načela zagovornika načela enakosti, verjetno pa se kakšna zadeva da pokriti tudi z varuhom človekovih pravic, glede na to, da sama direktiva ponuja to, da so pač lahko vključene tudi organizacije, ki pač pokrivajo seveda varovanje človekovih pravic. Zakaj to sprašujem? Če bi se dalo karkoli tukaj pokriti. Dejstvo je, da napovedujete višanje sredstev za zagovornika načela enakosti, mislim, da ima zdaj v proračunu okrog 2 milijona evrov, če se ne motim, na leto, zdaj pa me zanima, ali boste pač kakorkoli poskušali to tudi vključiti? Kakšna višina sredstev bi to pač mogla zdaj pač se zagotoviti? Verjetno pač ni to zdaj ne vem kakšen znesek, ampak me pa zanima. Kot slednje, kot zadnje samo še vprašanje, naj bi prišlo tudi do sprememb zakonodaje. Ali lahko kaj več poveste, kakšne spremembe se tukaj obetajo, glede na to, da nimamo tega razmerja rešenega, se pravi, med ureditvijo, ki jo predlaga direktiva in našim sistemom, tudi tem sodnim, kar ste izpostavljali, se pravi, me zanima na kakšen način bi se, potem ta zakonodaja spreminjala? Vidim, da ste se pač pogovarjali tudi z Ministrstvom za pravosodje, pa mogoče, če imate že kakšne mogoče ideje, predloge, na kakšen način boste to implementirali, ker pač dejstvo je, da direktivo podpiramo, ampak so pa neka vprašanja, ki so za nas relevantna.

Hvala lepa.

Hvala. Izvolite, predajam besedo Ministrstvu za delo za odgovore.

Hvala lepa za konkretna vprašanja. Vam bom poskušala odgovoriti na vsa. Začela bi kar pri financah.

Finančne posledice naj bi bile zelo minimalne, predvidevata se ena do dve novi zaposlitvi, tako da ostanemo znotraj teh stroškov, kot je povprečna plača pri eni do dveh zaposlitvi v javnem sektorju.

Kar se tiče samega organa, zagovornik načela enakosti je bil prepoznan kot najbolj primeren iz tega razloga, ker gre za zasebno sfero. Seveda varuh človekovih pravic ne more posegati v zasebno sfero, lahko v bistvu samo v postopke, ki imajo seveda javni interes, tako da v tem primeru smo se iz tega razloga odločili, da je zagovornik načela enakosti primernejši.

Kar se tiče same zakonodaje oziroma implementacije, omenili ste že obdobje, se pravi 18 mesecev. Mi predvidevamo oziroma smo prepričani, da bomo v tem obdobju lahko implementirali. Predvsem, ker gre za manjše spremembe, se pravi, določeni dokazi, določene tehnične spremembe, zaradi katerih ne pričakujemo, da bi bilo potrebno obsežnejše spreminjati zakonodajo. Spremeniti pa bo potrebno, kot me je sodelavka opozorila, Zakon o varstvu pred diskriminacijo na področju mediacije in pa Zakon o pravdnem postopku. Glede na to, da Zakon o pravdnem postopku spada v področje Ministrstva za pravosodje, pogovori z njimi že potekajo, tako da se tudi že dogovarjajo na kakšen način in tudi tukaj ne pričakujemo kakršnihkoli težav, tako da naj bi bilo v roku in tudi urejeno vse, kar je potrebno, da se implementira.

Hvala lepa.

Hvala za dodatno obrazložitev.

Ne vidim več nobene dodatne roke, zato zaključujem razpravo.

In predlagam, da odbor sprejme naslednji dve mnenji. Kljub združeni razpravi bomo o vsakem mnenju glasovali posebej. Prvo mnenje: Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide podpira Predlog stališča Republike Slovenije do predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o standardih za organe za enakost na področju enakega obravnavanja in enakih možnosti žensk in moških pri zaposlovanju in poklicu ter o črtanju člena 20 Direktive 20 Direktive 2006/54/ES in člena 11 Direktive 2010/41/EU in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da ga sprejme.

Preden prožim glasovanje, vas obveščam, da poslanko Sandro Gazinkovski nadomešča poslanec Miroslav Gregorič.

Glasujemo. Za je glasovalo 13, proti nihče.

(Za je glasovalo 13.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Prehajamo naprej na drugo mnenje:

»Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga direktive Sveta o standardih za organe za enakost na področju enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost, enakega obravnavanja oseb pri zaposlovanju in poklicu ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost, enakega obravnavanja žensk in moških v zadevah socialne varnosti ter pri dostopu do blaga in storitev in oskrbi z njimi ter o črtanju člena 13 Direktive 2000/43/ES in člena 12 Direktive 2004/113/ES in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da ga sprejme.«

Glasujemo. Za je glasovalo 13, proti nihče.

(Za je glasovalo 13.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Odbor bo kot matično delovno telo pripravil poročilo in ga posredoval Odboru za zadeve Evropske unije. Predlagam, da odbor poroča pisno. Ne vidim nasprotovanja

Zaključujem torej 1. in 2. točko ter s tem 13. nujno sejo odbora. Vsem se zahvaljujem za sodelovanje in udeležbo na seji in vas lepo pozdravljam.