Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, vabljeni, lepo pozdravljeni na današnji 14. nujni seji Odbora za zdravstvo. Pričenjamo s 14. nujno sejo, ki je bila sklicana v skladu s 47. in 48. členom Poslovnika Državnega zbora, in sicer na podlagi zahteve Poslanske skupine Nova Slovenija.

Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora. Zaenkrat je evidentirana poslanka Jelka Godec in na seji kot nadomestni člani sodeluje poslanec Franc Breznik, ki nadomešča mag. Karmen Furman.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje, dne 13. februarja 2023, ste prejeli predlog dnevnega reda seje z eno točko dnevnega reda, ki se glasi Kakšno je stanje investicij v slovenskem zdravstvu? Gradivo k točki dnevnega reda seje je zahteva Poslanske skupine Nova Nove Slovenije za sklic nujne seje odbora z dne 9. februarja 2023, ki je tudi objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. Ugotavljam, da do pričetka seje nisem prejela predlogov za širitev dnevnega reda oziroma za umik, umik točke dnevnega reda, zato je določen takšen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – KAKŠNO JE STANJE INVESTICIJ V SLOVENSKEM ZDRAVSTVU?

K 1. točki dnevnega reda so bili vabljeni: predlagatelji zahteve Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Urad Republike Slovenije za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, Zdravniška zbornica Slovenije, Onkološki inštitut Ljubljana, UKC Ljubljana in UKC Maribor, medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Zveza organizacij pacientov Slovenije. In dodatno smo povabili še: Zbornico zdravstvene in babiške nege v Sloveniji, Lekarniško zbornico Slovenije in Fakulteto za farmacijo Univerze v Ljubljani.

Besedo uvodoma dajem predlagatelju zahteve, torej v Poslanski skupini Nova Slovenija in v njenem imenu poslanki Ivi Dimic. Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica. Spoštovani minister z ekipo sodelavcev in vsi vabljeni gostje, seveda tudi kolegice in kolegi, poslanke in poslanci.

Hvala za današnjo sejo, ker je potrebno vendarle mogoče pogledati bolj podrobno tudi na področje investicij v zdravstvu, ker je zdravje ena največjih vrednot, mislim, da se s tem praktično vsi strinjamo. Res je tudi, da smo v Sloveniji v zadnjih letih priča razgradnji sistema, odhodu zdravnikov, medicinskega kadra, hkrati pa so pogoji dela nekaterih bolnišnic v zaskrbljujočem slabem stanju. Novi Sloveniji imamo seveda glede tega visoka pričakovanja predvsem po rešitvah in iskanju skupnega konsenza, ki pa mora iti v smer vsem dostopnega javnega zdravstva, kot večkrat rečemo, po zgledu razvitih zahodnoevropskih držav. Neko vztrajanje pri preživetem delu tako rekoč državnega zdravstva, ker imamo javnega, včasih govorimo in potem je treba poudariti, tudi državnega zdravstva, ki se ureja po načelih centralnega planiranja, to kar poznamo zdaj, nas pelje zagotovo stran od začrtane poti. V nedavno predstavljeni analizi Ministrstva za zdravje o stanju zdravstvenega sistema smo v Novi Sloveniji močno pogrešali odgovore na ključno vprašanje, kako bomo z obsežnim investicijskim paketom prenovili dotrajan stavbni fond in modernizirali opremo slovenskih bolnišnic in zdravstvenih domov. Minister gospod Loredan je povedal nekako deset korakov takrat za slovensko zdravstvo (digitalizacijo, reformo plačnega sistema, mrežo, se pravi ZZZS, vodenje javnih zavodov, absentizem, standardi, normativi, digitalizacija in seveda tudi viri financiranja), zato mogoče nismo se ali pa se ni tako dotaknilo, kar se tiče investicij v zdravstvu. Da samo spomnim, da smo 29. septembra 2021 v Državnem zboru sprejeli Zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo do leta 2031, za obdobje desetih let, ki je bil težak, ta paket, dobri 2 milijardi evrov. To smo seveda zagotovili, ker se desetletje namreč ni praktično nič vlagalo v infrastrukturo, v opremo v zdravstvu in je bil čas, da se je temu naredilo konec in da se je dolgoročno ali pa kratkoročno, kakor boste rekli, ampak za obdobje desetih let zagotovilo finančna sredstva, ki bi izboljšala tudi infrastrukturo, se pravi bolnišnice.

Z današnjo sejo želimo ponovno priklicati, sprejeti ta zakon in seveda opozoriti, da ne sme ostati zgolj mrtva črka na papirju. Nedavno informacije in pojasnila odgovornih kažejo, da se zakon ne izvaja celovito in strokovno, izvedba nekaterih investicij je ogrožena, pod vprašanjem pa je tudi črpanje dela evropskih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Ravno dva, tri dni nazaj je minister za finance povedal, da imamo na tem področju resne, resne težave pri izpolnjevanju seveda zavez, in podatki kažejo, da je Slovenija iz četrtega mesta leta 2021 padla na 11. mesto pri črpanju evropskih sredstev. V Novi Sloveniji nas skrbi, da se Ministrstvo za zdravje investicij loteva stihijsko in brez jasnega načrta, zato nekako pričakujemo od odgovornih seveda, da bo Odboru za zdravstvo v Državnem zboru kot tudi javnost seznanil s stanjem načrtovanih večjih investicij v slovenskem zdravstvu.

Če se samo dotaknem največjih dveh, bom rekla, krovnih, najbolj glavnih zdravstvenih ustanov, to sta univerzitetna klinična centra v Ljubljani in Mariboru, za katere je predviden skupni denar v višini 763 milijonov evrov. Oba, UKC Ljubljana in UKC Maribor, delujeta v zastarelih prostorih, nefunkcionalnih in je seveda zaradi tega verjetno tudi kakšen odliv kakšnega kadra večji kot sicer. Nekateri izmed projektov so sicer že umeščeni v načrt razvojnih programov 2023-2026, vendar je dinamika njihovega izvajanja zelo različna. Po naših informacijah se pojavljajo zamude pri izvajanju projektov, pod vprašanjem je črpanje evropskih sredstev za nekatere projekte, v UJC Ljubljana so zamude pri energetski sanaciji sedmih stavb, izgradnji infekcijske klinike in ureditvi stavbe Zavoda za varstvo pri delu. V UKC Maribor pa so po naših informacijah zamude pri negovalni bolnišnici Covid-19 in izgradnji infekcijskega oddelka, posebej zaskrbljujoča pa je nedavna informacija ministrstva za zdravje, da zaradi slabega in neusklajenega vodenja projekta, ne bo možno črpati evropskih sredstev za energetsko sanacijo 7 stavb UKC Ljubljana ministrstvo je pojasnilo, da je zaradi navedenih razlogov od projekta začasno odstopilo. Ob koncu lanskega leta je v javnosti odmevalo dogajanje okrog energetske sanacije UKC Ljubljana. Zanjo je bilo zagotovljenih 42,4 milijona evrov iz evropskih sredstev, ki so bila nato preusmerjena v druge projekte, energetska sanacija pa se bo v celoti financirala iz državnega proračuna.

Želim povedati ali pa poudariti, da je projekt ali pa, da se bo projekt izvedel najmanj 1 leto in pol kasneje in da se bo ob tem investicija podražila za 15 milijonov evrov. Zato nas zanima, ali bo za to kateri izmed načrtovanih investicijskih projektov v zdravstvu izpadel ter za kaj bodo porabljena evropska sredstva, namenjena energetski sanaciji UKC Ljubljana? Kot sem dejala, je bila, je bilo sporočilo za javnost, da se bo ta denar preusmeril drugam, v bistvu, kam se bo preusmeril?

Zagotovo…, za, če nadaljujem, v drugem sklopu, zakon je o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo, za investicije v slovenske specialne bolnišnice skupaj namenilo za obdobje, ponovno poudarjam, desetih let 214 milijonov evrov. Evropske in slovenske analize kažejo, da bodo v prihodnje povečane potrebe po zdravljenju pacientov ravno na področjih, ki jih pokrivajo te specialne bolnišnice. Zaenkrat ni bilo predstavljenega še nič konkretnega v zvezi s tem, le da naj bi sredstva se poiskala znotraj načrta za okrevanje in odpornost. Lahko rečem, da je to mogoče slišati nekoliko neodgovorno in kaže na pomanjkanje celostnega pristopa, zato nas v Novi Sloveniji zanima, kakšni so načrti na tem področju in kdaj se bodo lahko, nenazadnje tudi rakavi bolniki, ker onkologija spada pod specialne bolnišnice, v Sloveniji zdravili v protonskem centru? Mi smo že v prejšnjem mandatu na koncu sprejeli sklep, da podpiramo in da se bo v Sloveniji začelo z izgradnjo protonskega centra.

Drugo pomembno področje, če nadaljujem, so negovalni domovi. Predvidenih…, predvidel je negovalne domove, Zakon o dolgotrajni oskrbi. Vzporedno s pripravo zakona je posebna delovna skupina pripravila tudi osnutek projekta za začetek gradnje dveh negovalnih domov. Oba objekta ali pa 2 negovalni bolnišnici sta bili umeščeni v bližino bolnišnic, tako da bi vsak dom pokrival nekako polovico Slovenije in prvi uporabniki naj bi bili v tej negovalni bolnici, negovalnem domu, sprejeti že v letu 2026. Za ta oba projekta so bila na voljo evropska sredstva.

Projekt bolnišnice v Murski Soboti, mislim, da je bila tam predvidena, je že bil zagotovljen, če se ne motim, bo ministrstvo popravilo, med 30 milijonov evrov. Mislim, da je pri negovalnih domovih potrebno razmisliti ravno to, kar v bistvu kaže stanje v slovenskem zdravstvenem sistemu, da je populacija Slovenije se hitro starajoča in da je toliko večji pritisk in potreba tudi po teh negovalnih domovih.

V Novi Sloveniji se nam zdi problematično, da pristojna ministrstva za projekte, ki so že bili uvrščeni med načrtovane investicije, dajejo javna pojasnila, da se ti projekti sploh ne bodo izvedli. Tak primer je gradnja rehabilitacijskega centra v Osilnici. Ravno tako se zastavlja vprašanje v bistvu, kaj bo s centrom v Osilnici in glede na to tudi, kaj bo z negovalnima domovoma, ker se je izvajanje Zakona o dolgotrajni oskrbi zamaknilo za eno leto, ali so zastali tudi načrti za negovalne domove.

Če grem na tisto, kar področje, ki je dejansko trenutno v Sloveniji najbolj ranljivo je to primarna raven zdravstvenega varstva. Že v omenjeni zakon za primarno raven je v desetih letih skupaj zagotovil 200 milijonov evrov, v začetku leta 2022 je bil že objavljen razpis, javni razpis za investicije v primarno raven zdravstvene dejavnosti v skupni višini 37,5 milijona evrov in se s tega projekta financira v bistvu 27 projektov. V prvem četrtletju letošnjega leta naj bi bil predviden nov postopek dodelitve sredstev za investicije v primarno raven zdravstvene dejavnosti. Zanima nas v Novi Sloveniji, ali se razpis že pripravlja, kdaj naj bi bil objavljen in seveda kakšna sredstva bodo na voljo?

In še, če se dotaknem bodočih kadrov, ker smo ravno omenjala primarno raven. Primarna raven potrebuje nove kadre, tako bom rekla, vseh zdravstvenih profilov, od zdravnikov do farmacevtov, do zdravstvenih delavcev. Zakon je za medicinski fakulteti v Ljubljani in Mariboru, Fakulteto za farmacijo ter pripadajoče študijske in raziskovalne dejavnosti namenil skupaj 200 milijonov evrov finančnih sredstev. V Novi Sloveniji smo zaskrbljeni, da je mariborska medicinska fakulteta glede izgradnje infrastrukture na stranskem tiru. Za širitev medicinske fakultete so na fakulteti že pripravili DIP, vendar pa po naših informacijah nimajo sogovornika na ministrstvu, da bi se lahko projekti začeli tudi izvajati. Se pravi, imamo Vlado, ki jo sestavlja 20 ministrov in ministric, na medicinski fakulteti pa pravijo, da nimajo sogovornika. V Novi Sloveniji, nas zanima, kateri od njih bo seveda poskrbel, da se bo tudi v Mariboru začele izvajati investicije, ki bodo omogočile dodatna vpisna mesta na medicinsko fakulteto.

Ja, in če zaključim glede razmer v slovenskem javnem zdravstvenem sistemu si v Novi Sloveniji želimo odpreti javno razpravo, pogledati izvajanje ključnih investicijskih projektov ter potek črpanja evropskih sredstev. Menimo, da Ministrstvo za zdravje pri pripravi projektov in razpisov zamuja. S tem je ogrožena njihova realizacija in tudi črpanje evropskih sredstev. Ministrstvo za zdravje mora zagotoviti tudi transparentno in učinkovito porabo sredstev, jasen finančni in terminski načrt. S tem moramo biti seznanjeni člani Odbora za zdravje, pa tudi zainteresirana javnost, čemur pa v zadnjem obdobju žal nismo bili priča in seveda pričakujemo, da bomo danes dobili odgovore na naše pomisleke, na naša vprašanja, pa tudi odgovore kako in kateri terminski plani in finančni načrti sledijo v prihodnjem letu.

Hvala lepa.

Aja, se opravičujem, pripravili smo tudi 5 sklepov, lahko jih zdaj preberem zaradi razprave v tekom vsega. Prvi sklep gre, da Odbor za zdravje poziva Ministrstvo za zdravje, da pripravi časovnico načrtovanih investicij v zdravstvu skupaj z viri financiranja in z njo v 30 dneh seznani Odbor za zdravstvo. Drugi sklep: Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da poskrbi za učinkovito črpanje evropskih sredstev, ki so na voljo za investicije v zdravstvu, zlasti v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Tretji sklep: Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da aktivno pristopi k izgradnji negovalnih domov, dodatnih kapacitet na področju onkologije izgradnji negovalnih domov, dodatnih kapacitet na področju onkologije in protonskega centra,

četrti sklep: »Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da aktivno pristopi k investicijam na področju izobraževanja zdravstvenega kadra, tako v okviru Univerze v Mariboru kot v Ljubljani, da bo čim prej možno razpisati dodatna mesta za študij medicine in dentalne medicine.«,

in peti sklep: »Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da v šestdesetih dneh pripravi razpis za sofinanciranje projektov na primarni ravni zdravstvene dejavnosti.«

Mislim, da so vsi sklepi realni in seveda želim, da bi jih v večini sprejeli.

Hvala lepa.

Se zahvaljujem poslanki Ivi Dimic.

Preden predam besedo predstavniku Ministrstva za zdravje, naj še povem, da kot nadomestni člani danes sodelujejo na seji mag. Nataša Avšič Bogovič, ki nadomešča poslanca mag. Rastislava Vrečka, in poslanka Tamara Vonta, ki nadomešča poslanko Sandro Gazinkovski.

Predajam besedo ministru za zdravje.

Gospod Danijel Bešič Loredan, izvolite.

Ja, hvala predsedujoča.

Pozdrav vsem članom odbora in vsem vabljenim gostom!

Bom začel pravzaprav z vabilom NSi-ju, da pride na ministrstvo ali še bolje, na Urad za nadzor kakovosti in investicije in bomo natančno pojasnili vse, tako da boste dobili verodostojne podatke, kaj se dela, zakaj se dela, kako se dela, kako je zastavljeno, kaj vse smo naredili.

Od 1. junija, ko smo prevzeli Vlado, je Gibanje Svoboda uresničilo vse tisto, kar je bilo zapisano v predvolilni kampanji. Skratka, ustanovili smo Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvenem sistemu, ga opolnomočili in ima vsa pooblastila, da izpeljejo zakone, ki so bili sprejeti. Namreč v obstoječi koaliciji spoštujemo vse zakone in delamo točno tako, kot je bilo predvideno, saj je to temelj pravne države in natančno se zavedamo, kaj je bilo sprejeto, koliko denarja je na razpolago, kako ga bo treba zagotoviti, prav tako smo naredili jasen načrt, kaj in kako s sredstvi iz naslova Evropske unije.

Pa bom šel po točkah, potem bom pa predal besedo direktorju Urada, gospodu Alešu Šabedru, da pripravi prezentacijo, kjer je natančno vse vidno in kjer so vsi odgovori na vaša vprašanja kristalno jasni.

Ampak prej mi dovolite, ni nobene razgradnje slovenskega zdravstvenega sistema. Razgradnje slovenskega zdravstvenega sistema ni. Slovenski zdravstveni sistem je bil v covidu tisti, ki je zgodbo pripeljal do konca na plečih zaposlenih in tako kot cela Evropa in tri četrt sveta, se v »postcovidnem« obdobju sooča s krizami zdravstvenega sistema. Krize zdravstvenega sistema temeljijo na kadrovski krizi in kadrovska kriza je tisto, o čemer cela Evropa in cel svet govori, kako jo je potrebno nasloviti in to delamo. Torej kadri so iz zdravstvenega sistema odšli zaradi preobremenjenosti, »burn out-a«, v fazi covida. V državah, kjer je bil sistem bolj zaprt, je to več, v skandinavskih državah, kjer je bil sistem manj zaprt, je tega manj in še nekaj vidimo, torej, države in izstopajo države, ki se bodo lažje soočile s tem, so tiste, ki so imele že pred covid krizo sisteme dobro urejene, in kar se ključno vidi, digitalizirane. Zakaj? Zato, ker je digitalizacija orodje, da lahko z manj kadra urediš, narediš vse tisto, kar zmoreš in je kader razbremenjen. Res je, v naši predstavitvi reforme nismo prikazovali investicij, ampak zakaj ne, ker investicije niso reforma, investicije so nujno potrebno dejstvo. Zakonsko podlago imamo, denar bomo zagotovili in zadeve izpeljali načrtno. Jasno, in ko bomo še imeli natančno mrežo potreb, bomo kvečjemu znotraj vseh koalicijskih partneric načrt nadgradili. Tako bi jaz prosil, ne razlagati javno, da imamo razgradnjo slovenskega zdravstvenega sistema - nimamo ga, imamo pa krizo, tako kot jo imajo v celi Evropi. Če pogledamo v Anglijo in Nemčijo, vidimo kaj se dogaja, pa je bil njihov zdravstveni sistem v bistveno boljši kondiciji pred covidom, kot je naš. Tako da to postkovidno obdobje je za vse zdravstvene sisteme v Evropi in tudi v svetu težko.

Druga trditev, da MZ stihijsko in brez jasnega načrta izvaja zakon in načrt za okrevanje. Ja, brez zamere, ta je tudi kar lovska in zelo huda, no, moram to posebej izpostaviti. Stanje prostorov, opreme in v kakšni kondiciji je slovenski zdravstveni sistem, je jasno že dvajset let. Stanje amortizirane opreme in stanje opreme, ki je seveda iztrošena, in stavbe, ki niso bile prenovljene, saj to ni zgodba od včeraj, no.

Tako bi jaz vseeno prosil, ob tej želji konsenza, družbenega, je verjetno bolje ubrati nekoliko drugačne ritme, komunikacijske, pogovor. Vprašajmo se prej, saj ni potrebno, da čisto vse na nek način, pod narekovaji, obračunavamo pred javnostjo, ker se izvaja, vse se izvaja. Se pa strinjam, in sem vam hvaležen, da je celotna javnost in vsi deležniki so dolžni biti obveščeni o vsem, kar se dogaja, ravno zato, kar ste vi danes povedala, ker se zelo različne napačne informacije, nepreverjene, nepotrjene potencirajo in o katerih

se seveda razlaga na dolgo in široko. Nekaj je pa res, UKC Ljubljana zamuja z gradbenimi deli prenove ključne stavbe eno leto. In tudi res je, da smo pravzaprav zaradi te zamude in vsega prišli do spoznanja, da evropskih sredstev za energetsko sanacijo ne moremo uporabiti, ampak smo jih preusmerili izključno v zdravstvo, v nabavo drage medicinske opreme in vse, tako da niti en evro ne bo izgubljen.

In moram se seveda odzvati pa ponovno pojasniti, bilo je že poslansko vprašanje glede Osilnice. Osilnica je bila problem, kjer je en del socialni del in drugi del je zdravstveni, rehabilitacijski del. In v tem delu je Uri Soča od projekta odstopila že pred časom. In če ključni izvajalec rehabilitacijskega zdravstvenega programa odstopi, ne more biti projekt izveden uradno. Nove ponudbe, da bi kdorkoli lahko prevzel rehabilitacijo in tako naprej, pa nimamo. In takoj, ko jo bomo dobili, se bomo začeli pogovarjati uradno s tem, da kdor bo to prevzel, mora tudi zagotoviti kadre in program, ki bo ustrezen.

Strinjam se z vami, da glede na starajoče prebivalstvo potrebujemo negovalne postelje, paliativne postelje, geriatrične postelje, ampak zavedati se moramo, da imamo v obstoječem zdravstvenem sistemu 10 tisoč posteljnega fonda in samo nekaj več kot 6 tisoč je aktivnega. Najprej moramo obstoječe kapacitete z natančno postavitvijo mreže izpolniti, dopolniti z združevanjem kadra, regionalizacijo, takoj zatem pa seveda najprej kadrovsko strukturno negovalni dom umestiti. Negovalni dom ni negovalna bolnišnica, negovalna bolnišnica ima jasno definirano strukturo v zdravstvenem sistemu, negovalni dom je nima. Kaj je stopnja nege, kdo bo skrbel, a se lahko negovalni oddelki umestijo v prostor brez zdravnikov – težko, ali jih bomo vezali na obstoječe zdravstvene ustanove? In še na drugi strani seveda vprašanje, kako bomo z obstoječimi socialnimi posteljami, če jih lahko tako imenujem, se pravi, domove za starejše občane, ali lahko tam poiščemo prostor in damo ta negovalni dom. Da se pa ne izvaja, tudi to ne drži, pa bo gospod Šabeder te stvari pojasnil.

In na koncu, da, pravilno ste razložila, na primarnem zdravstvu je zagotovljenih z zakonom od 21 do 31 200 milijonov evrov. Strategija oziroma v zakonu je jasno zapisano, kako se denar deli; nekaj ga je bilo že razdeljenega, nekaj ga še bo. Pozabili ste omeniti, da je tudi v načrtu za okrevanje in odpornost denar za SUC-e in da ga imamo tudi na proračunu in te zadeve bomo tudi sedaj zelo hitro izpeljali.

Seveda, bodoči kadri so ključ, ampak oba dekana sta bila prejšnji teden na MZ, natančno smo se pogovarjali, natančno sta pojasnila, kaj potrebujeta. In niti z ene strani ni prišlo do česarkoli, da ne bi sodelovali, da je šum v komunikaciji med katerokoli medicinsko fakulteto in MZ, da ne bi izvajali česarkoli - ne drži. Se moram odzvati, ne drži. In oba dekana sta jasno povedala, koliko brucev lahko vpišeta v obstoječem stanju. In kdaj bomo povečali vpis - ko se bodo seveda določeni projekti zaključili. Še več, z dekanom mariborske fakultete smo se dogovorili, da bomo šli zelo hitro v nakup zemljišča znotraj kampusa, da bomo lahko pravzaprav prostore tako za Medicinsko fakulteto kot tudi UKC Maribor čim prej uredili in bomo izpeljali. Tako da morda v prihodnje, tako kot pravite, pridite v Poslansko skupino NSi, pridite na ministrstvo, z veseljem vam bomo razložili zgodbo, vam pokazali prezentacijo, si segli v roke in skupaj rekli, dobro delamo, ker je to namen, saj drugega namena ni, kajne.

Tako da jaz bi na tej točki, bom rekel, ta del zaključil. Res se vam zahvaljujem tudi za priložnost, da lahko pojasnimo, kako smo zadevo zastavili na osnovi obstoječe zakonodaje. Kot rečeno, ko bomo imeli izdelano modernizirano mrežo potreb s preštetimi števili postelj, z določenimi SUC-i, ki bodo tudi nadgradili strukturo, ko bomo vse programe v slovenskem prostoru opredelili, bomo morda ta zakon nadgradili. Imamo tudi možnost pridobivanja povratnih sredstev, ki jih je smiselno uporabiti, v kolikor se bo izkazalo, da je za to potreba. In potrebe so – zakaj? -, zato, ker ko smo dali povpraševanje po bolnišnicah, koliko drage medicinske opreme potrebujejo, je bil končni znesek – koliko? / oglašanje v ozadju: »900 milijonov.«/ Ja, za eno milijardo evrov potrebujejo slovenske bolnišnice drage medicinske opreme. Velja razmisliti, koliko povratnih nepovratnih sredstev lahko dobimo, kje popraskamo lahko še po proračunu.

Tako da, če mi dovolite, predsedujoča, bi predal besedo Alešu Šabedru, da lepo in nazorno predstavi power point prezentacijo, ker so vsa dejstva opisana in vsi odgovori na postavljena vprašanja tudi podani. Hvala lepa.

Minister, hvala.

Besedo dajem direktorju Urada za nadzor kakovosti in investicije. Izvolite, gospod Šabeder.

Hvala za besedo, predsednica.

Lep pozdrav vsem članom in članicam Odbora za zdravstvo in seveda vsem gostom!

Skozi prezentacijo, ki smo jo pripravili na našem uradu, se bom dotaknil vseh ali pa vseh bistvenih investicij, ki so trenutno v teku v slovenskem zdravstvenem sistemu.

Začel bom z Zakonom o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo za obdobje 2021-2031, kjer - upam, da vsi vidite te številke - imate na levi strani razrez sredstev po letih. Pri čemer moram posebej poudariti, da velikokrat v javnosti prihaja do nerazumevanja tega interventnega zakona, saj interventni zakon daje samo pravno podlago, ne zagotavlja pa finančnih sredstev, ki jih je potrebno ali pa jih bo potrebno v vsakem proračunskem obdobju seveda tudi zagotoviti. Zakon predvideva tudi ključen razrez po posameznih vrstah bolnišnic in seveda obeh največjih terciarnih ustanovah, tako v UKC Ljubljana kot UKC Maribor, ker pravzaprav oba skupaj po tem zakonu nekako dobita 750 milijonov, od tega dobrih 500 milijonov UKC Ljubljana in pa 255 milijonov UKC Maribor. Potem imamo skupino splošnih bolnišnic, za katere je namenjenih v interventnem zakonu skupaj 557 milijonov. Potem so specialne bolnišnice z 214 milijoni, pa psihiatrične bolnišnice s 50, porodnišnice 26 milijonov in trije specialni zavodi, NIJZ, NLZOH in pa Zavod za transfuzijsko medicino, skupaj 33 milijonov. Torej, skupaj bolnišnice dobro milijardo in 600 milijonov. Plan investicij za MIZŠ znaša 250 milijonov v tem desetletnem obdobju in pa plan investicij v primarno zdravstvo 200 milijonov. Tako imamo skupaj predvideno v interventnem zakonu dobri 2 milijardi do 2031. Viri financiranja za interventni zakon so pravzaprav štirje, in sicer: proračun Republike Slovenije, potem proračunski sklad pri Ministrstvu za zdravje, potem naslednji vir je, so torej kohezijska sredstva iz obdobja 2014-2020, dva štirinajst, dva dvajset, pri čemer moram poudariti, da je tukaj možno črpati sredstva do konca letošnjega leta. Tu imamo projekte razdeljene v tri sklope, in sicer: energetske sanacije v skupnem znesku skoraj 16 milijonov, socialno, tako imenovana socialna vključenost skoraj 10 milijonov in pa sredstva iz naslova REACT 95 milijonov. Potem imamo načrt za okrevanje in odpornost, kjer je predvidenih 88 milijonov sredstev, zadnji rok za črpanje je 31. 12. 2026. In potem seveda nova kohezijska perspektiva za obdobje 2021-2027, kjer je možno črpati sredstva do konca leta 2029. Tu je predviden razrez za nakup opreme 20 milijonov, novogradnje 20 milijonov, adaptacije 20 milijonov. Pri čemer moram poudariti, da je v novi shemi maksimalni delež soinvesticije s strani Evropske unije 49 % in podlaga za vsako pozitivno odločitev kartiranje zdravstvenih potreb oziroma dejanska potreba na nivoju zdravstvene mreže.

Če zdaj nekoliko pobliže pogledamo najprej kohezijska sredstva za obdobje, ki se izteka, torej 2014-2020, ker pravzaprav letos moramo zaključiti projekte, je bilo vključenih deset projektov v skupni vrednosti 37,6 milijona, od tega je evropski del 10,3 milijona, pri čemer sta dva projekta že zaključena, to je energetska sanacija bolnišnice Trbovlje in velik projekt energetske sanacije Splošne bolnišnice Celje, devet projektov je pa predvidenih, da se zaključijo do konca leta 2023, pri čemer je pa projekt javno zasebnega partnerstva za energetsko sanacijo sedmih objektov UKC Ljubljana ukinjen, pa bom tudi pojasnil v nadaljevanju, zakaj.

Zdaj, če pogledate to preglednico, so navedeni vsi projekti, financirani iz naslova kohezijskih sredstev. Kot sem že povedal, Trbovlje so zaključene, potem je energetska sanacija Splošne bolnišnice Novo mesto, energetska sanacija Splošne bolnišnice Celje, Jesenice, prenova Negovalne bolnišnice Ljubljana, celovita energetska prenova stavbe NLZOH Kranj in pa Maribor in pa tri energetske sanacije v območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje, to so enote Ljubljana, Celje, Murska Sobota. Potem je energetska sanacija dveh zgradb Splošne bolnišnice Novo mesto in pa energetska sanacija bolnišničnega dela Splošne bolnišnice Novo mesto. Vsi projekti, ki sem jih ravnokar povedal, so v teku, dva pa, kot sem že izpostavil, sta pa tudi torej že zaključena. Skupna vrednost teh projektov je dobrih 37 milijonov, pri čemer, kot je bilo rečeno, je evropskih sredstev 10 milijonov.

Mogoče še dva stavka okrog projekta javno-zasebnega partnerstva z energetsko prenovo sedmih stavb UKC Ljubljana. Tukaj pravzaprav je bilo stanje po prevzemu teh projektov popolnoma na začetku, pogodbeni del ni bil urejen, delitveni ključi oziroma učinki iz naslova energetske sanacije niso bili dogovorjeni; skratka, zadeva je bila popolnoma na začetku. Prav tako smo skupaj z vodstvom UKC Ljubljana, glede na to, da je v prenovi glavni hospital in imamo tako ali tako že na tem segmentu dokaj velike probleme s selitvijo pacientov, bi pravzaprav še energetska sanacija teh sedmih stavb resno ogrozila ne samo delovanja Kliničnega centra, ampak tudi marsikatero življenje pacienta, zato teh projektov v istem časovnem obdobju enostavno ni mogoče izvajati. Zato bodo ti projekti energetske sanacije UKC Ljubljana izvedeni v kasnejšem obdobju, v bistvu po zaključku prenove glavnega hospitala.

Potem imamo tri projekte iz tako imenovane socialne vključenosti, to je projekt ZIM Stara Gora in pa Center slepih in slabovidnih, oba projekta sta zaključena; bom potem pokazal tudi, v kakšnem stanju so ti novi objekti. In pa projekt Centra za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični, kjer pa gradbena dela potekajo skladno s časovnico. Skupna vrednost teh projektov je dobrih 14 milijonov evrov, pri čemer je delež evropskih sredstev 9,5 milijona. Na teh slikah vidite zaključen projekt obnove Zavoda za invalidno mladino, ZIM Stara Gora, objekt oziroma projekt, da se pravilno izrazim, je bil zaključen v oktobru 2022, skupna vrednost investicije je pa znašala 7,3 milijona evrov. Potem imamo segment REACT, prav tako iz vira kohezijskih sredstev za obdobje 2014-2020. Tukaj imamo devet projektov, za katere je bila izdana odločitev o podpori, kjer zagotavljamo črpanje sredstev pri šestih objektih oziroma projektih do konca 2023. Imamo šest projektov, ki so v teku, kot sem že povedal, to je Negovalna bolnišnica Ljubljana v vrednosti 6 milijonov, preselitev oddelka za pljučne bolezni UKC Maribor v vrednosti 3,9 milijona. Tukaj je bil pljučni oddelek iz Pohorja preseljen v prostore UKC Maribor, v teh prostorih na Pohorju pa se ravno zaključuje razpis, da se bo ta objekt preoblikoval v negovalno bolnišnico. Potem imamo ureditev negovalnega oddelka ali bolje negovalne bolnišnice v Splošni bolnišnici Murska Sobota, potem energetska obnova dveh objektov, Orhideja in Vrtnica, v Uri Soča, ta projekt poteka skladno s časovnico, ureditev prostorov za namen negovalne bolnišnice v Splošni bolnišnici Novo mesto in pa ureditev stavbe ZVD v UKC Ljubljana v skupni vrednosti 50, torej dobrih 50 milijonov, pri čemer je evropskih sredstev za 33 milijonov. Razliko sredstev, ki so bila pa namenjena za energetsko prenovo UKC Ljubljana - tega se bomo tudi nekoliko bolj podrobno dotaknili -, pa so bila sedaj namenjena za ureditev in izgradnjo logističnega centra NIJZ za namene skladiščenja in preskrbe s cepivi, ta projekt že poteka, to je vredno 4,8 milijona, in pa nakup drage medicinske opreme v višini dobrih 63 milijonov, pri čemer je nakup drage medicinske opreme razdeljen v dva ta trenutek precej velika sklopa ali pa razpisa, eden je skupno javno naročilo za 16 naprav za magnetno resonanco in pa razlika potem za nakup drage medicinske opreme; tudi tega se bomo v nadaljevanju dotaknili. Načrt za okrevanje in odpornost in pa črpanje sredstev, kjer je po časovnici predviden zadnji rok za črpanje 31. 12. 2026, moram izrecno poudariti, da nikakor ni ogrožen. Oba projekta, ki sta financirana iz tega vira, to je dograditev in torej dograditev in gradnja Infekcijske klinike tako v UKC Ljubljana kot UKC Maribor potekata, pri čemer je vrednost projekta Infekcijske klinike UKC Ljubljana dobrih 106 milijonov in pa v Mariboru 54 milijonov evrov, a projekta sta ta trenutek v pridobivanju gradbenega dovoljenja. V Mariboru smo ravno v tem tednu vložili zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, projektiranje je bilo namreč zaključeno.

Potem imamo UKC Ljubljana oziroma se bom dotaknil obeh največjih terciarnih zavodov. Trenutno je pri UKC Ljubljana v načrtu razvojnih programov uvrščenih za 462 milijonov evrov investicij, torej skoraj pol milijarde samo v UKC Ljubljana. Pa je prav, da se sprehodimo čez te pomembne projekte. DTS projekt je projekt, ki je dolg že nekaj let, skupna vrednost 114 milijonov, potem dispečerski center zdravstva v vrednosti 4,5 milijona, ta se počasi zaključuje, potem nov katetrski laboratorij UKC Ljubljana, pa zamenjava avtoklavov, ureditev prostorov nacionalnega centra, energetska sanacija negovalne bolnišnice, ta projekt poteka, potem negovalna bolnišnica, ureditev prostorov, projekt je sestavljen iz dveh delov, torej energetske sanacije in pa ureditve prostorov. Energetska sanacija glavne stavbe, torej glavnega hospitala UKC Ljubljana v višini 58,5 pet milijona, tudi ta projekt teče; bomo pogledali nekoliko bližje tudi to časovnico. Infekcijska klinika, prva faza, dokončanje prizidka DTS v višini 75 milijonov, ureditev stavbe ZVD v višini 6 milijonov, energetska sanacija ZVD v višini 1,7 milijona. Potem imamo CAR-T zdravljenja za skoraj 3 milijone, revitalizacija hospitala, glavne stavbe UKC Ljubljana, to je druga naslednja faza po zaključku energetske sanacije v skupni ocenjeni vrednosti 44 milijonov, dograditev Infekcijske klinike v višini 106 milijonov in pa modularna bolnišnica, ki bo postavljena v kampusu UKC Ljubljana, z namenom, da bo služila kot nadomestna ali pa začasna namestitev pacientov v času sanacije ostalih ključnih stavb UKC Ljubljana. Torej, kot sem povedal, skupna vrednost projektov v UKC Ljubljana, ki so v teku, 462 milijonov. Do leta 2023 je bilo iz tega naslova realiziranih 110 milijonov in v letošnjem letu veljavni plan za te projekte 104 milijone.

Energetska sanacija glavne stavbe UKC Ljubljana, projekt, o katerem je bilo prelitega v zadnjih mesecih že veliko črnila, veliko besed izrečenih, veliko polemike, je prav, da se ga dotaknemo nekoliko bolj natančno, s posameznimi datumi. Torej, projekt se je začel v juniju mesecu 2021. 15. 6. je bila je bila izdana odločitev o podpori v višini skoraj 50 milijonov evrov, za obdobje črpanja do 31. 10. 2023. 2. 8. 2021 je bil izdan sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. 31. 8. istega leta je bilo objavljeno prvo javno naročilo, ki je bilo pa 28. 10. 2021 ustavljeno. 12. 11. 2021 je bil izdan nov sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila in 18. 11. 2021 objavljeno javno naročilo, na katerem je bil izbran izvajalec, ki trenutno opravlja dela, to je podjetje GH Holding. 3. 3. leta 2021 je bila podpisana pogodba z izvajalcem in 25. 3. bi morala biti po pogodbi izvedena uvedba v delo, vendar se to nikoli ni zgodilo, saj prostori glavnega hospitala niso bili izpraznjen. Šele septembra 2022 je uporabnik, torej UKC Ljubljana, sprejel sklep, da stavbe hospitala na način, kot je bil predviden v samem projektu, ni mogoče izprazniti. Torej, v osnovnem projektu je bilo predvideno, je bila predvidena prenova v dveh korakih, torej po polovicah, vendar je bilo s strani tako strokovnega sveta kot tudi stroke kot tudi novega vodstva ugotovljeno, da bolnišnice po polovicah ni mogoče izprazniti. Zato je bil na podlagi tega sprejet nov načrt faznosti in nov terminski plan, ki predvideva prenovo objekta v kombinaciji dveh osmink in pa treh četrtink. Zdaj poteka v bistvu prenova prve osminke. Oktobra 2022 je po spremembi faznosti uporabnik UKC Ljubljana intenzivno pristopil k izpraznitvi prostorov, skladno s tem spremenjenim načrtom izvedbe projekta. 15. 12. lanskega leta je izvajalec bil ponovno napoten na delo oziroma uveden v delo. V januarju 2023 so se začeli dogovori oziroma pogajanja z izvajalcem po dodatku k pogodbi zaradi spremenjene faznosti in pa zaradi spremembe terminskega načrta, saj v bistvu ta dva elementa bistveno vplivata na osnovno pogodbo. Trenutno dela po osminkah potekajo, pripravlja se tudi sklep za pripravo oziroma za začetek pogajanj drugega dela tega projekta, to je tako imenovane revitalizacije. In nov terminski načrt predvideva zaključek obeh projektov v prvi polovici 2026. Naslednja naša zelo pomembna terciarna ustanova UKC Maribor, kjer imamo trenutno v načrtu razvojnih programov uvrščenih za dobrih 172 milijonov evrov projektov. Projekt požarne varnostne sanacije je bil realiziran, preselitev oddelka za pljučne bolezni, sem v uvodu povedal, je bil prav tako zaključen, projekt negovalne bolnišnice poteka. Projekt infekcijske infekcijskega oddelka prve faze prav tako poteka. Potem je bil izveden nakup poslovnih prostorov, pripravlja se oziroma v zaključni fazi je izbor izvajalca za energetsko sanacijo MFT, gre za energetsko sanacijo in pa klimatizacijo OP bloka UKC Maribor, precej občutljiv in pa pomemben projekt. Širitev onkološke dejavnosti. V uvodu je bilo večkrat rečeno, da smo zanemarili onkološko dejavnost. Ravno nasprotno, potekata dva zelo pomembna projekta na področju onkološke dejavnosti, in sicer projekt širitve onkološke dejavnosti v UKC Maribor oziroma izgradnja novega Onkološkega inštituta v vrednosti dobrih 65 milijonov je v teku. Izvajalec, ki je bil izbran na javnem razpisu, zaključuje s projektiranjem, tako da je po predvidenem terminskem planu začetek gradbenih del v pomladi letošnjega leta. Potem imamo novogradnjo infekcijske klinike, kot sem že povedal, v skupni vrednosti 54 milijonov. Potem imamo prenovo kardiokirurške intenzivne enote v vrednosti skoraj 3 milijonov, nadomestna stavba za covid-19 oziroma nadomestna montažna bolnišnica v višini 6 milijonov, iz podobnih ali pa istih namenov in potreb kot UKC Ljubljana, za namestitev pacientov v času prenove bolnišnice. In pa usedlalnik oziroma dezinfekcija odpadnih vod, gre pa za v bistvu neko čistilno napravo UKC Maribor, ki jo je treba dograditi in prenoviti zaradi inšpekcijske odločbe, tako je ta projekt nujno potrebno izvesti v letošnjem letu. Torej, pod črto, dobrih 172 milijonov investicij v UKC Maribor.

Kot sem že omenil, rekonstrukcija in nadzidava oziroma dograditev Onkološkega inštituta UKC Maribor z ocenjeno vrednostjo 65,6 milijona, verjetno v severovzhodni ali pa vzhodni Sloveniji zagotovo najpomembnejša pridobitev v zdravstvenem sistemu, saj bo pokrila približno 800 tisoč prebivalcev iz naslova onkološke dejavnosti. Prav je, da se dotaknemo tudi ključnih projektov specialnih bolnišnic. Najprej seveda Onkološki inštitut Ljubljana kot naš glavni onkološki center v državi. Omenili bi tudi protonski center, tudi tukaj se pripravlja predinvesticijska zasnova, ocenjena vrednost projekta je 68 milijonov evrov. Ker gre za popolnoma green field investicijo, bo potrebno poiskati tudi primerno lokacijo. Prav gotovo bo investicija zelo zahtevna tako z vidika medicinske kot tudi jedrske stroke.

Potem dva pomembna gradbena projekta, ki sta v fazi dobivanja gradbenega dovoljenja, to je nadzidava stavbe H obstoječega Onkološkega inštituta in pa novogradnja stavbe oziroma tako imenovan nov stolpič v skupni vrednosti 32 milijonov evrov, s tem pridobimo v Onkološkem inštitutu Ljubljana dodatnih 5 tisoč kvadratnih metrov površin, ker se Onkološki inštitut Ljubljana trenutno sooča z izredno veliko prostorsko stisko, skupna vrednost 32 milijonov, pa seveda predviden zaključek obeh projektov do 2025.

Še nekaj besed o drugih specialnih bolnišnicah. Na Golniku ureditev izolacijskega oddelka Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo. Pravzaprav gre za dograditev novega dela bolnišnice na Golniku, skupna ocenjena vrednost približno 60 milijonov. Tudi tukaj je zaključena vsa projektna dokumentacija, tako da bo sedaj naslednja faza pridobivanje gradbenega dovoljenja. Bolnišnica Topolšica, kjer smo v tem investicijskem ciklu pravzaprav omejeni na nabavo drage medicinske opreme, drugih potreb trenutno v bolnišnici Topolšica, glede na to, da je že bila izvedena v preteklosti energetska sanacija, ni. Potem sem že nekje v uvodu omenil tudi Center za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični. Ta projekt gradnje novega objekta poteka, verjetno bo potrebno stari objekt zaradi dotrajanosti porušiti, saj adaptacija ne bo mogoča, zaključen pa bo po terminskem planu v letu 2024. Potem, če nadaljujem s specialnimi bolnišnicami, bolnišnica Valdoltra. V zaključni fazi smo pri obnovi bolnišnične lekarne v vrednosti 1,1 milijona. Predvidena je tudi rekonstrukcija prostorov rehabilitacije v ocenjeni vrednosti 3,7 sedem milijona. Izvedba bo v letošnjem in naslednjem letu, tako da v letu 2024 predvidevamo po terminskem planu tudi zaključek te prenove. Potem imamo Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Uri Soča, kjer poteka dokaj velika energetska sanacija dveh objektov, Orhideja in pa Vrtnica, v skupni vrednosti preko 12 milijonov. Tukaj je predviden zaključek oktobra 2023. Ta trenutek dela potekajo skladno s terminskim planom in pa časovnico. Tukaj je v nadaljevanju predviden tudi projekt izgradnje nove klinike za obravnavo oseb s kronično nerakavo bolečino, ocenjen je na 15 milijonov; pripravlja se predinvesticijska zasnova, da bomo projekt uvrstili v načrt razvojnih programov. Potem imamo bolnišnico Sežana, tukaj smo ravno v fazi uvrščanja projekta v načrt razvojnih programov v višini 2,2 milijona evrov.

Potem je nekaj drugih pomembnejših projektov v izvajanju. Večkrat je že bilo povedano, projekt nakupa drage medicinske opreme. Potreb, kot je že minister povedal, je v zdravstvenem sistemu veliko, pravzaprav smo zbrali za skoraj slabo milijardo potreb. Ta trenutek imamo zagotovljenih 54, razpisna dokumentacija je v pripravi. In kot drugi projekt skupno javno naročilo naprav za magnetno resonančno slikanje v skupni vrednosti 31 milijonov.

Gorenjska bolnišnica, projekt, ki je že nekaj časa v zraku. Tudi tukaj potekajo aktivnosti. V NRP je zagotovljenih 305 milijonov evrov, analize umestitve v prostor so zaključene, tako da je naslednja faza določitev lokacije in pričetek ostalih aktivnosti. Nacionalni inštitut za javno zdravje sem omenil, energetska sanacija na treh lokacijah. Potem Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, tudi tukaj je kar nekaj aktivnosti, imamo dve energetski prenovi in pa nov projekt izgradnje trajnostnih laboratorijskih prostorov v ocenjeni vrednosti 7,3 milijona. Tudi ta projekt bi naj bil predvidoma končan do konca naslednjega leta.

Potem imamo Splošno bolnišnico Murska Sobota. V letošnjem letu zaključujemo projekt ureditve odseka za dializo v višini 3 milijone, ureditev internega oddelka v višini 2,5 milijona, ureditev negovalnega oddelka je pa v začetni fazi in gradbena dela so se začela, to je pa četrta lokacija negovalne bolnišnice. Tako trenutno potekajo projekti štirih negovalnih bolnišnic, oba UKC, Murska Sobota in pa Novo mesto.

Če gremo naprej, Splošna bolnišnica Ptuj. Zaključuje se prva faza izgradnje urgentnega centra, prehajamo v drugo fazo. Pripravlja se razpisna dokumentacija za drugo fazo, torej nadgradnjo urgentnega centra, v katero bo umeščen kirurški trakt in pa nova operacijska dvorana. Skupna ocenjena vrednost nadgradnje tega projekta je 17 milijonov, pri čemer je prvi del, torej izgradnja in ureditev urgence, znašal dobrih 7 milijonov evrov.

Bolnišnica Celje, velik projekt, vam ga bom tudi potem na slikah pokazal. Zaključen je prvi del projekta v višini 30 milijonov. Ravno je v zaključni fazi priprava razpisne dokumentacije za drugo fazo, gre za ureditev drugega, tretjega in petega nadstropja, za gradbeno, obrtniška in inštalacijska dela ter opremo v skupni vrednosti 25 milijonov. Tako bomo ta pomemben projekt s tem drugim delom razpisa tudi zaključili.

Splošno bolnišnico Novo mesto sem pravzaprav že omenil. Trije pomembni projekti, ureditev prostorov za namen negovalne bolnišnice, to je tista četrta lokacija negovalnih bolnišnic, energetska sanacija dveh zgradb znotraj kampusa bolnišnice Novo mesto, to sta grad Mostek in grad Kamen v skupni vrednosti 1,2 milijona in pa energetska sanacija ginekološke stavbe v skupni vrednosti 8,8 milijona. Vsi projekti so po časovnici predvideni z zaključkom v letu 2023 oziroma 2024. Splošna bolnišnica Jesenice, trije projekti, pri čemer sta dva že zaključena, to je energetska sanacija v višini 6,5 milijona in pa požarna sanacija v višini 3,2 milijona, zaključuje se pa tudi projekt intenzivnih enot v Splošni bolnišnici Jesenice v višini 3,8 milijona.

Potem imamo naslednji projekt, Porodnišnica Postojna. V teku je izvedba oziroma mislim, da se v naslednjem tednu tudi zaključuje izvedba javnega razpisa za izbor izvajalca gradbenih del za ureditev prostora za umetno oploditev. Na tej sliki vidite velik projekt v Splošni bolnišnici Celje, ki je zaključen. Spodaj vidite projektantsko sliko in zgoraj potem sliko tudi, kako zgleda ta nov projekt. Torej, prehajamo v to drugo fazo zaključnih del v novem objektu in pa nabavo medicinske in druge opreme.

Primarna zdravstvena raven, tudi tega smo se danes že dotaknili. V lanskem letu je bil objavljen in izveden javni razpis za sofinanciranje investicij na primarni ravni. Torej, do konca razpisa, do 30. 9. 2022, je 34 občin posredovalo pogodbe z izbranimi izvajalci, to je bil namreč pogoj za črpanje soinvesticijskih sredstev. Skupna vrednost sofinanciranja znaša 23,7 milijona, kar pomeni, da smo v lanskem letu razdelili 63 % sofinanciranih sredstev. Nekatere občine so bile zelo, bom rekel, ažurne in hitre pri izvedbi projektov, tako da je šest občin že počrpalo sredstva v celoti, in to so bile občine Šentrupert, Vitanje, Mozirje, Videm, Ilirska Bistrica in Ivančna Gorica. Ta projekt bomo seveda nadaljevali, razdelitve sredstev, ki bo izveden, torej javni razpis oziroma sklep Vlade z razdelitvijo sredstev bo izveden najkasneje do konca meseca marca, tako da bomo pred spomladanskim začetkom gradbenih del imeli tudi zaključen ta drug del razdelitve sredstev na primarni ravni.

Obe fakulteti sta bili omenjeni. Tudi sam osebno moram reči, da sem imel kontakt tako z enim kot drugim dekanom Medicinske fakultete. S prof. Takačem, ki je danes tudi prisoten, smo na zadnji seji sveta zavoda UKC Maribor konkretno obravnavali skupno rešitev za UKC Maribor in pa Medicinsko fakulteto v Mariboru. Namreč, iščemo primeren prostor oziroma zemljišče, kamor se bo možno širiti, kamor bo možno širiti tako kampus UKC Maribor kot tudi Medicinske fakultete.: Prav tako pa v delu, kjer smo pravzaprav soodgovorni ali pa sodelujemo na uradu in pa na ministrstvu, sodelujemo tudi z dekanom in pa vodstvom Fakultete v Ljubljani. Zagotovo se noben projekt ne odobrava stihijsko ali brez načrta in strategije. Tukaj moram poudariti, da smo s prihodom in pa ustanovitvijo urada pripravili tudi pravilnik za potrjevanje investicij. Vemo, da prihaja veliko zahtev s strani javnih zdravstvenih zavodov po investicijah. Seveda je potrebno imeti strateški načrt in pa tudi postopek oziroma proces potrjevanja in izbire teh investicij, tako da smo pripravili tudi pravilnik, ki natančno predpisuje izbor in pa potrjevanje investicij, da ne bom našteval. V sestavi komisije za izbor so predstavniki Direktorata za javno zdravje, Urada, finančne službe Ministrstva za finance, vodje Službe za kohezijsko politiko, tako da so vsi ključni akterji, ki imajo dovolj strokovnega znanja, vključeni v izbor ali pa potrjevanje posameznih projektov in pa investicij.

Toliko mogoče z moje strani. Pravzaprav ste s tem

hitrim pregledom videli, da se na področju investicij v javnem zdravstvenem sistemu veliko dogaja. Niso navedene vse investicije, nismo navajali vsakega projekta, ki ga trenutno izvajamo, je pa v izvedbi trenutno preko 50, mislim, da šest, če se ne motim, 56 projektov v javnem zdravstvenem sistemu.

Hvala lepa.

Hvala za predstavitev.

Besedo dajem sedaj vsem vabljenim na sejo. In sicer vas samo prosim, da vaš nagovor omejite do pet minut, ker vas je kar veliko. Se kdo javi, da bo začel? Prosim, da se zaradi magnetograma predstavite, torej poveste iz katere institucije ste in kdo ste. Hvala lepa.

Izvolite.

Hvala lepa, gospa predsedujoča. (Jaz sem Anton Crnjac, direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.)

Pozdravljam gospoda ministra, gospoda Šabedra, s katerim tesno sodelujemo in vse vas poslance.

Zelo sem vesel tega sestanka in tudi povabila, da sem se lahko udeležil, da kot direktor te velike inštitucije, pomembne terciarne inštitucije, predstavim tudi naše poglede na problematiko, ki jo izpostavljate. Da, zgodovinski trenutek je. Leto 2021 do 2031, je obdobje investicij v slovenski zdravstveni prostor, tako pri opremi kot pri infrastrukturi, ki ga nikoli ni bilo in se nikoli tudi ne bo več ponovil. In seveda je potrebna vsa pozornost, maksimalna priprava in izkoristiti sredstva, ki so na razpolago. Izkušnje v UKC Maribor, odlične. Odlične. Gospod Šabeder, ki je tudi v našem svetu zavoda, je temeljito seznanjen z našimi potrebami in našo realizacijo in res dobro funkcioniramo, in jaz se bi na tem mestu res rad zahvalil gospodu ministru in gospodu Šabedru za maksimalno razumevanje, maksimalno podporo pri izvedbi naših projektov in pa, res, neko res izrazito konstruktivno sodelovanje. Namreč v čem jaz vidim…, morda bi z drugega zornega kota osvetlil problematiko, ki jo danes naslavljamo. Za te projekte so seveda potrebne intenzivne priprave. Zelo intenzivno delo znotraj bolnišnic in ni ministrstvo tisto, ki bo pripravljalo projekte, pripravila dokumentacijo, ampak to so ustanove. V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor sem nastopil mandat junija 2021 in takrat uvidel skupaj seveda s sodelavci, tudi s strokovnimi sodelavci potrebo in takrat je prišlo tudi do zakona, ki nam investicije omogoča, da je dejansko to enkratna priložnost, in kot je bilo rečeno, deset, petnajst let pred tem, se v slovenskem zdravstvu na tem področju praktično ni zgodilo nič. Zelo smo hitro zastavili našo vizijo, kaj želimo v teh desetih letih znotraj Univerzitetnega kliničnega centra Maribor narediti, po temeljiti konzultaciji stroko predstavili nekje deset poglavitnih investicij, ki so potrebne. In tisto, kar je v tem trenutku bilo pred časom, najbolj pomembno, sestaviti zelo kvalitetno ekipo. Mi imamo to službo za investicije, ki smo jo posebej formirali in izvzeli iz prejšnje nabavne službe, ki se samo s tem in zgolj s tem ukvarja in to je full time job. Jaz moje kolege večkrat jezim ali pa se pošalim, da ne vozim skozi naselja petdeset na uro, ampak po avtocesti sto trideset kilometrov na uro. In mi imamo ne samo pripravljene projekte, ki jih je gospod Šabeder omenil, ampak projekte na zalogo. Ko bomo končali te cikluse, so pripravljeni projekti za naprej, ker UKC Maribor se pri tem, kar je bilo prej navedeno, pač niti ne želi ustaviti in tudi potrebe so večje.

Gospod Šabeder je navedel terminski plan Maribora. Morda samo dopolnim in še enkrat poudarim neke stvari, ne bom strokovnih argumentacij obnavljal ali pa poudarjal, to je stvar stroke, izdelava prioritet.

Onkološka dejavnost. Maribor potrebuje nadgradnjo sedanjih dvanajstih postelj na petinpetdesetih posteljah, pripravljena vsa dokumentacija, izbran izvajalec del, ocenjena vrednost 65 milijonov, začetek gradnje, recimo, junij 2023, morda še prej, zaključek gradnje februar 2025.

Naslednja pomembna investicija, covidna bolnišnica, iz razlogov, ker je Maribor zaradi specifike, ta nesrečen covid, zdravo znotraj hospitalnega dela bolnišnice in so odpadali operativni programi, druga dejavnost in so se podaljševale čakalne dobe. Prepoznali smo, da potrebujemo prostor izven kareja bolnišnice in ta covid montažna bolnišnica s približno štiridesetimi, petinštiridesetimi posteljami, ocena na vrednost 6,2 milijona, predviden začetek gradnje junij 2023, zaključek gradnje decembra 2023.

Negovalna bolnišnica. Negovalne postelje v slovenskem zdravstvenem prostoru nujno potrebujemo, ampak govorimo o negovalnih bolnišnicah v domovih, v izpraznjenih prostorih bivšega pljučnega oddelka. Tik pred izborom izvajalca del smo. Tu je predviden začetek gradnje marec 2023, triindvajset, zaključek gradnje konec leta 2023 ali začetek 2024. Energetska sanacija poteka, kot je gospod Šabeder rekel, in tile osedlalniki po planu.

Potem je govora bilo o infekcijski kliniki. Res jo nujno potrebujemo oziroma stavbo infekcijskega oddelka za infekcije. Zelo po časovnici, zavedati se moramo, da smo tu dejansko omejeni oziroma časovno omejeni z evropskimi sredstvi do leta 2026. Gre za vrednost 55,8 osem milijona, gradbeni del, oprema. Infekcijska stavba se projektira, zaključeno projektiranje in začetek del v septembru 2024, zaključek gradnje december 2026, se pravi, znotraj tega roka.

Potem en manjši, pa zelo pomemben poseg, dograditi kirurško, kardiokirurško intenzivno enoto. Naši kardiokirurgi zaradi čakalnih dob intenzivirajo svoje delo in se maši dejansko v intenzivnih enotah. Skratka, to je projekt 2,5 milijona, začetek gradnje junij 2023, zaključek gradnje najkasneje februar 2024.

Ta naša vizija in strokovne utemeljitve, kako bo kaj potekalo, se pa seveda spreminja glede na specifične potrebe. In to, kar je zdaj zelo visoko na naši lestvici, ki jo vsako leto oziroma mesečno prikazujemo našemu svetu zavoda in poročamo o časovnici, tudi kako stvari potekajo. Naenkrat prihaja v ospredje naš urgentni center in operacijski blok. Naš urgentni center, pomemben urgentni center celotne severovzhodne Slovenije in pa zgrajen v prvi fazi, prostorsko omejen, želimo ga nadgraditi. Imamo gradbeno dovoljenje in z deli lahko nadaljujemo. Operacijski blok UKC Maribor, štirideset in nekaj let star, operiramo v res slabih pogojih, tudi s klimati in občasno zatekanje meteorskih vod, izvaja se pa najtežja terciarna kirurgija, ena od najtežjih v slovenskem zdravstvenem prostoru. Prepoznali smo potrebo, pričeli že pred meseci s projektiranjem, pripravo dokumentacije. Seveda zdaj v dogovoru s svetom zavoda in uradom gospoda Šabedra uvrščamo to kot neko našo prioriteto. Naša velika želja je, da bi z deli začeli pozno jeseni letošnjega leta in nekje v januarju 2025 zaključili.

To so projekti, ki potekajo in ki so že v realizaciji ali pa tik pred realizacijo. Želimo več, želimo potrebo po, pravzaprav imamo potrebo po novi zgradbi za patologijo. Naš nevrološki oddelek poka po šivih in želimo novo stavbo nevrološke klinike. In naša velika želja je, ker smo res nek unikum med velikimi bolnišnicami, izgradnja poliklinike. Unikum med bolnišnicami, ker dejansko ambulantne bolnike obravnavamo znotraj hospitale, in covid je pokazal, da je to sila neprimerno. Tudi ambicije imamo na področju poliklinike. To so načrti za naprej.

Tisto, kar želim poudariti v tej fazi, to, kar se bo izvajalo, naše ekipe projektirajo, arhitekti sodelujejo in uvrščamo počasi v naš program dela. Pod črto, bolnišnice so tiste - mi imamo vsi istega ministra pa istega gospoda direktorja Urada za investicije, pri nas poteka, morda ponekod pa ne poteka -, ampak bolnišnice so tiste, ki morajo opraviti gro dela, pripraviti dokumentacijo, pripraviti vse potrebne papirje, umestiti v neke projekte. Seveda, potem pa je izdatna pomoč, pomoč ministrstva, da se to spravi v življenje. Mi imamo izkušnje, mi imamo znanje. Ko smo gledali gradivo in se pogovarjali znotraj naših služb, smo tudi pripravljeni pomagati, v kolikor, ker pravim, ta zgodovinski trenutek ne kaže izpustiti ali karkoli zamuditi, so moji sodelavci pripravljeni s kakim, pa se ne mešamo v funkcioniranje ostalih bolnišnic, s kakim dobrim nasvetom ali pa pomočjo tudi sodelovati v drugih ustanovah v Sloveniji.

Hvala lepa.

Hvala za predstavitev in tudi za ponujeno pomoč.

Želite, direktor UKC Ljubljana, še kaj? Izvolite.

Hvala lepa. (Marko Jug, direktor UKC Ljubljana.)

Lepo pozdravljeni! Hvala za vabilo, predsednica.

Vse članice in člani odbora, minister, direktor in ostali vabljeni!

Ja, UKC Ljubljana je bil večkrat omenjen, danes večinoma omenjen kot zamudnik, vendar moram vam povedati nekaj drugega. UKC Ljubljana ima tisoč 500 posteljnih kapacitet, 7 tisoč 500 ambulantnih pregledov na dan, 10 tisoč ljudi vsak dan pride po zdravstveno storitev v UKC Ljubljana. In veste, kaj - tudi dobijo, dobijo zelo kvalitetno zdravstveno storitev, in to je ključno. Ob tem, da jo dobijo, je zelo pomembno, da vemo, da če pogledamo regijski ključ posteljnih kapacitet, Ljubljana, ker nima regionalne bolnišnice, ima približno 80 % razpoložljivost posteljnih kapacitet v primerjavi z ostalim slovenskim prostorom. Ob tem moramo se zavedati, da UKC Ljubljana izvaja nekatere edinstvene storitve za celoten slovenski prostor, torej Slovenijo, gravitiramo ljudje v UKC Ljubljana, kjer je že tako dostopnost postelje slabša, kot je v ostalih regijah v Sloveniji. To je zelo pomembno – zakaj? -, zato, ker mi se vsi zavedamo - in res se zahvaljujemo za ta uvid -, da je res čas in zadnji čas, da pristopimo k prenovi. Vendar prenova nikakor ne sme ogroziti varstva pacientov in tudi dostopnosti programa. Moram reči, da ko je bil zastavljen projekt prenove UKC Ljubljana, je potrebnih verjetno nekaj dodatnih razjasnitev. Prvotni projekt je predvideval samo energetsko sanacijo, torej toplotni ovoj in tako nekaj dodatnih storitev, kar naj bi trajalo približno dve leti. Torej, UKC Ljubljana naj bi bil polovično zaprt, eno leto ena polovica, drugo leto druga polovica. Končali bi z enakim UKC, ki bi imel dobro toplotno obnovo. Zato se je seveda logično zdelo, da če se že zapirajo oddelki, je potrebno tudi notranje spremeniti, tudi celotne inštalacije, dvigala in vse potrebno, temu rečemo revitalizacija, torej zapreti celoten UKC Ljubljana in oziroma polovico. In pričakovati, da bomo v enem letu sposobni to narediti, je bilo mogoče preveč ambiciozno. Zagotovo je bilo to dobronamerno zastavljeno, ampak izkazalo se je, da to brez žrtev nikakor ne bi šlo. Mi bi lahko zagotavljali približno 70, 80 % programa, ki ga sicer zagotavljamo, in tega si enostavno nismo mogli privoščiti. Tudi covid ni popustil, zagotavljati smo morali kapacitete. Zato prvoten projekt, kakor je bil zamišljen, ni bil izpeljan in zato so zamude. Sčasoma smo nekako ugotovili, da je najbolj varna pot in tudi gotova ta, da postopamo tako, kot je direktor Šabeder že predstavil, najprej z eno osmino zaprtja kapacitet, kar nam zagotavlja možnost 100 % zagotavljanja programa, in to je tisto, kar je za nas ključno, nato vstopamo v drugo osmino. In s tem v tem času, smo prepričani, da bomo prejeli dovolj izkušenj in tudi že zgradili modularno bolnišnico, ki nam bo potem omogočala nadaljevanje projekta po četrtinah. Na ta način se bo sicer projekt dejansko zavlekel, vendar kar je najbolj ključno, bo varen. Sicer vam moram povedati, da zagotovila, da bi lahko varno izvajali celoten program, nikakor ne moremo zagotoviti. Torej ta faznost, ki se je podaljšala, spremenila, je bila nujno potrebna, sicer se projekta nikakor ne bi moglo izvesti. Sedaj projekt poteka. Seveda je bilo treba, so bile potrebne neke prilagoditve, ki tudi zahtevajo nekaj več sredstev, ampak kakor pravim, to je edini način, ki ga lahko stroka, predvsem pa pacienti prenesejo.

Glede ostalih projektov ste omenili ZVD. ZVD je majhen prostor, če je kdo bil v UKC Ljubljana, ki se nahaja tik ob bolnišnici, to je starejša zgradba, ki smo jo uspešno prenovili v delu covida, se pravi v eni tretjini. Dodatni dve tretjini, ki sta bili predvideni za umestitev laboratorijev, pa je strokovni svet ugotovil, da bi s temi dodatnimi deli, se pravi, z dodatno 5-milijonsko investicijo v ta prostor zelo verjetno zaprli možnost dodatne nadgradnje tega prostora, povečanim z ostalimi, drugimi dodatnimi kapacitetami. Zato je strokovni svet dal mnenje, da se ta projekt zaustavi. Nekako umestitev laboratorijev v jedro bolnišnice bi onemogočila, da bi v prihodnosti na to mesto v centralni del bolnišnice umestili bolnike. Sama stavba ZVD pa ne omogoča umeščanja bolnikov, zato je potreben dodaten premislek, ali je na tem mestu res najboljše mesto za umestitev laboratorijev. UKC Ljubljana misli, da ne. In smo v testnih pogovorih z ministrstvom, da bi na tem mestu, imamo tudi preveritev prostora, v prihodnosti mogoče lahko postavili bistveno bolj koristen objekt, ki bi lahko rešil, bi rekel, tole prostorsko stisko UKC. Seveda je pa UKC kampus, ki je tako kot UKC Maribor, ujet v samem centru Ljubljane in smo prostorsko omejeni. Zato je vsak naš korak, ki ga danes naredimo, potrebno res strateško premisliti. Kot ste rekli, zakaj smo ustavili sedem projektov javno-zasebnega partnerstva. Ti so bili, večina teh projektov je bilo enako mišljenih kot energetska prenova stoletnih stavb, kjer bi zamenjali okna, toplotni ovoj, končali bi s stoletnimi stavbami, s popolnoma, bi rekel, infrastrukturno nesposobnim delovanjem v naslednjem tisočletju. Dobro, potreben je dober premislek in na tej fazi smo, da z ministrstvom premišljujemo strateško, ali te stavbe sploh prenoviti ali dejansko iti v izgradnjo novih kapacitet, ki so potem za bolnike bistveno bolj koristne, te stavbe lahko nameniti mogoče administrativnemu delu. Torej, ne bi želeli denarja dajati nekam, kjer bomo čez nekaj let ugotovili, da je bilo v bistvu to nesmiselno, zato ker je pač končno bil nek denar na voljo, kajne. In tu nas čaka velik izziv. Torej, energetska sanacija in revitalizacija, kakor je rekel direktor, se dogaja, jo bomo uredili.

Infekcijska klinika je v planu, poteka pridobivanje gradbenega dovoljenja. Imamo še veliko projektov, tako kot UKC Maribor. Dograditi moramo DTS, to je diagnostično terapevtski center. To je center, kjer se dogaja dejansko urgentni center. Veste, da imamo s tem velike težave, ampak uspeli smo že narediti prve korake, premestiti intenzivne terapije, kar je bil zelo velik izziv. Sedaj nas čaka dograditev operacijskih dvoran v teh centrih, dograditev južnega dela tega diagnostično terapevtskega centra, kjer bomo umestili ciklotron, ki je izjemno pomembna naprava za celoten slovenski prostor. To je namreč naprava, ki izdeluje radio izotope in bo omogočala, da bo Slovenija neodvisna od drugih monopolnih, bi rekel, ponudnikov radiootopskih sredstev, kar delamo v povezavi tako z UKC Maribor in Onkološkim inštitutom. In ta investicija bo zagotovila dejansko suverenost na radiozotopskem nivoju. Ob tem imamo izziv, kam umestiti novo gastroenterološko kliniko, vendar detajlnega plana prav zato nismo še pričeli, ker moramo skupaj z ministrstvom dogovoriti, ali bomo šli v neko večjo investicijo, mogoče nekaj, mi temu pravimo severnega stolpa, ali bomo potem klinike umeščali v kampus. Kar je namreč največja pridobitev, največja, bi rekel, vrednost možnosti prenove - mi moramo pacienta približati centralnemu delu, operacijskim dvoranam, diagnostičnim storitvam. Veste, da problem v medicini je kader, kakor je že

minister povedal. Če moramo s sestro peljati pacienta dvajset minut do operacijske dvorane in nazaj, je to popoln nesmisel. Zato bi želeli res skoncentrirati pacienta v jedro Kliničnega centra in vse ostale nepotrebne storitve oziroma, bi rekel, manj bolniške storitve odmakniti na periferijo. To je neka naša strategija in verjamem, da bomo s tem uspešni. Sodelujemo dobro, so pa izzivi veliki. Je pa treba biti pošten, težave, ki jih imamo sedaj z revitalizacijo, energetsko sanacijo, so zelo verjetno, bi rekel, predvsem posledica te velike ambicije, želje, da bi res veliko naredili, ampak so bile ta pričakovanja mogoče malo prevelika.

Hvala lepa.