Torej, spoštovane kolegice in kolegi, nadaljujemo s sejo odborov, ki je zdaj torej odprta za javnost.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU 21. FEBRUARJA 2023.

Sedaj bom prosil še enkrat mag. Marka Štucina, državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, torej da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta. Gospod državni sekretar, izvolite.

Spoštovana oba predsedujoča, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, dovolite, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo potekalo naslednji torek, 21. februarja, v Bruslju.

Na Svetu za splošne zadeve bomo naslednji torek se osredotočili na pripravo na priprave na redno zasedanje Evropskega sveta, ki bo 23. in 24. marca v Bruslju, in v tem okviru razpravljali o obrazloženem osnutku dnevnega reda in vsebinah, ki bodo, ki bodo uvrščena na Evropski svet. Osrednja pozornost voditeljev in voditeljic držav oziroma vlad držav članic EU bo po napovedih marca ponovno usmerjena na Ukrajino, konkurenčnost, enotni notranji trg in gospodarstvo EU ter energetiko. Pod točko razno bosta komisija in švedsko predsedstvo poročali o napredku pri uresničevanju zaključkov evropskega sveta o migracijah, ki so bili sprejeti 9. februarja letos. Voditelji bodo predvidoma izmenjali mnenja tudi o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih glede Ukrajine. Podpiramo, da ta tema ostaja visoko na dnevnem redu. To je še posebej pomembno ob prihajajoči obletnici ruske agresije na Ukrajino, ki bo prihodnji petek, 24. februarja. Še naprej moramo pošiljati močno in enotno sporočilo o solidarnosti ter podpori EU ukrajinskemu ljudstvu in ozemeljske celovitosti Ukrajine. Evropski svet bo nadaljeval razpravo glede stanja v evropskem gospodarstvu, še posebej glede dolgoročne konkurenčnosti in produktivnosti. Ključni vidik globalne konkurenčnosti EU je enotni trg. Podpiramo odpravo neupravičenih ovir na enotnem trgu, zlasti na področju storitev. Zagotoviti moramo enake konkurenčne pogoje za vse države članice in vsa podjetja, pri čemer moramo posebno pozornost nameniti malim in srednje velikim podjetjem. Kot smo opozorili že na februarskem zasedanju sveta za splošne zadeve, vsaka prilagoditev pravil o državni pomoči prinaša tveganje za delovanje enotnega trga, zato se zavzemamo za takšna pravila, ki bodo omogočala potrebno prožnost, vendar se bodo izognila fragmentaciji enotnega trga. Za uspešno gospodarstvo EU je potrebna tudi močna zunanjetrgovinska politika Evropske unije, zato se strinjamo s predvideno strateško razpravo. Slovenija podpira sporočilo Evropske komisije glede revizije ekonomskega upravljanja. Dejansko je treba pravila prilagoditi novim realnostim, večji poudarek je potreben pri spremljanju razvoja višine dolga in manjši pri strukturnih javnofinančnih spremenljivkah, na katere država nima neposrednega vpliva. Še glede točke o energetiki. Energetska kriza, s katero se soočamo, predstavlja več izzivov, poleg visokih cen energije je ta prepletena s širšimi podnebnimi, gospodarskimi in socialnimi vprašanji. Zdaj s kratkoročnega vidika je nujno nadaljevati z napori za zmanjšanje povpraševanja po energiji in za izboljšanje energetske učinkovitosti ob zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z energijo. Z vidika energetske varnosti Slovenija podpira skupne nakupe plina na ravni Evropske unije. Dolgoročna rešitev je seveda zeleni prehod, tesnejše regionalno povezovanje in sodelovanje, pospešene naložbe v podnebno nevtralne proizvodne zmogljivosti in sodobna omrežja. Slovenija podpira ambiciozne cilje na področju obnovljivih virov energije. Evropski svet se bo predvidoma na kratko vrnil tudi k razpravi o migracijah. Komisija naj bi podala poročilo o napredku glede implementacije zaključkov srečanja voditeljev 9. februarja. Za Slovenijo je pomembno izvajanje akcijskega načrta na zahodno-balkanski poti, podpiramo tudi vse ukrepe, ki vodijo k preprečevanju nedovoljenih migracij, zlasti učinkovit nadzor zunanjih meja EU ter vlogo Frontexa, krepitev sodelovanja z državami izvora in tranzita pa tudi celovito in enotno politiko Evropske unije na področju vračanja in ponovnega sprejema. Hkrati Slovenija ponovno poudarja, da je treba čim prej zagotoviti normalno delovanje schengenskega območja. Obširneje bomo te vsebine in podrobnejša stališča Republike Slovenije predstavili marca v izhodiščih za udeležbo predsednika Vlade dr. Roberta Goloba na zasedanju Evropskega sveta 23. in 24. marca v Bruslju. Pod točko razno bo po zadnjih informacijah na zasedanju sveta za splošne zadeve švedsko predsedstvo dodatno predstavilo razsežnosti potresa v Turčiji in v tem okviru cilje Evropske unije za odpornost na nesreče.

Evo, hvala lepa.

Najlepša hvala za dodatno pojasnitev izhodišč.

Sedaj bom odprl razpravo kolegic in kolegov, spoštovani. Vidim, da kolega Gregorič, izvolite, imate besedo.

Hvala.

Gospod državni sekretar, veseli me, da Slovenija podpira glede Ukrajine prizadevanje za doseganje pravičnega miru. Veseli me, da bo ob robu zasedanja Evropskega sveta tudi delovno kosilo, kjer se bodo srečali z generalnim sekretarjem OZN Antóniem Guterresem in bodo razpravljali o mirovnem načrtu za Ukrajino. Verjetno je to ta mirovni načrt, ki ga je predlagal gospod Zelenski v desetih točkah. Jaz upam, da bodo tem desetim točkam dodali še prvo, in to je takojšnja prekinitev vseh vojaških aktivnosti. Kajti brez tega ne vidim, kako se bo ta nora vojna končala.

Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospod Gregorič.

Jaz bi morda še samo eno kratko vprašanje glede pomoči popotresne, zdaj, ali bo to samo Turčiji. Res, da je glavnina tega potresa najbolj zajela Turčijo, ampak tudi druge države, ki, torej Siriji morda. Iz sredstev obveščanja smo slišali, mislim, da je pomoč bila v višini okrog 400 tisoč evrov. Torej kakšne so tudi mogoče morebitne nadaljnje pomoči? Mislim, da v teh težki humanitarni stiski, ki je sedaj v obeh državah, ki sta bili pod močnim potresnim sunkom, mislim, da je pravično, da pomagamo tudi Siriji kljub temu, da je doživela manjšo škodo tako v žrtvah kot tudi v človeških žrtvah kot tudi materialno. Tako da to je moje mogoče kratko vprašanje.

Še kdo želi? Ne želi. Izvolite, gospod državni sekretar. Aha, še kolega Gregorič.

Maksimalno podpiram izvajanje mojega kolega glede Sirije, tako da res pozivam našo delegacijo, da zavzame magari drugačno stališče od EU do Sirije in pomaga nedolžnim ljudem, ki so nastradali.

Samo na kratko se odzovem, da seveda mislim, Slovenija bo pomagala vsem, mislim prebivalcem na celotnem območju, ki ga je prizadel potres. Glede Turčije je to lažje izvedljivo, ker pač za Turčijo obstajajo odprti, normalni bilateralni kanali, medtem ko pri Siriji je to pač potrebno izvesti v okviru mehanizmov mednarodne skupnosti, ampak tudi to se izvaja in se tega zavedamo in Slovenija bo podprla pomoč za celotno regijo.

Hvala za vaš odgovor.

Torej na glasovanje sedaj dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije, torej za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 21. februarja 2023, in jih podprl.

Sedaj ponovno glasujemo. Sicer ponovno opozarjam člane odbora in članice za zadeve Evropske unije, glasovalne naprave so pa od številke 1 do številke 20. Tako, sedaj začenjamo z glasovanjem.

Glasujemo. Za je glasovalo 15 kolegic in kolegov, proti nihče.

(Za je glasovalo 15.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem končujem 2. točko dnevnega reda.

In besedo predajam kolegu predsedniku Odbora za zunanjo politiko, kolegu Bakoviću, izvolite.

Hvala, predsednik.

Spoštovani, ugotavljam, da smo se člani in članice Odbora za zunanjo politiko seznanili z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju in 21. februarja letošnjega leta.

S tem končujem 2. točko dnevnega reda in 18. redno sejo Odbora za zunanjo politiko.

Besedo pa sedaj predajam predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, gospodu Franciju Brezniku. Hvala lepa.

Hvala, kolega Baković.

Torej, kolegice in kolegi, prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGAREDA, TO JE PREDLOG STALIŠČA DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O PRAVNEM VARSTVU MODELOV (PRENOVITEV).

Gradivo k 3. in 4. točki dnevnega reda smo prejeli od vlade 2. februarja 2023 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo obeh gradiv v Državnem zboru torej je danes. Ker sta dokumenta vsebinsko povezana, torej sam predlagam, da njuno predstavitev in razpravo opravimo pri tej točki, nato pa torej glasujemo torej ločeno o obeh dokumentih. Gradivo k obema točkama je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije torej kot pristojnemu odboru in pa Odboru za gospodarstvo torej kot matičnem delovnem telesu. Slednji je obravnaval na 5. seji, 15. februarja 2023, in sprejel prav tako mnenji, ki ste jih in ki smo jih prejeli.

Sedaj bom prosil državnega sekretarja gospoda Matevža Frangeža, torej državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, da nam predstavi predlog direktive, predlog uredbe in pa seveda zlasti predlog stališč Republike Slovenije. Gospod Frangež, izvolite, beseda je vaša.