Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam.

Začenjam 12. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino. Obveščam vas, da je zadržana in se seje ne more udeležiti kolegica Iva Dimic, ki jo nadomešča mag. Janez Žakelj ter kolegica Vera Granfol, ki jo nadomešča kolega Aleš Rezar.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem. Torej, imamo dve točki na dnevnem redu, in sicer 1. točka Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti - skrajšani postopek, 2. točka razno.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA.

Gradivo za to točko je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, in sicer: predlog zakona, zahteva za sklic nujne seje Odbora za izobraževanje, znanost in mladino s točko dnevnega reda Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti Poslanskih skupin Svoboda, Socialni demokrati in Levica, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino, mnenje Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije, mnenje Slovenske akademije znanosti in umetnosti, poziv znanstvenih svetov javnih raziskovalnih organizacij glede sprememb v upravljanju Javne agencije za raziskovalno in inovacijsko dejavnost ter vloženi amandmaji poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica.

K točki dnevnega reda so bili vabljeni - jaz jih ne bom brala, ker so razvidni iz sklica - tako da kar je malo predolgo za čitati. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 33. redni seji 10. februarja letos odločil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku, zato ga bo odbor obravnaval na podlagi 126. in 142. člena Poslovnika. Poslanske skupine Svoboda, Socialni demokrati in Levica v zahtevi za sklic nujne seje odbora predlagajo tudi, da Odbor za izobraževanje, znanost in mladino predlaga Kolegiju predsednice Državnega zbora, da predlog zakona uvrsti na dnevni red naslednje redne seje Državnega zbora, ki je po delovnem programu predvidoma za marec 2023. O tem predlogu bomo glasovali po glasovanju o členih predloga zakona. Rok za vlaganje amandmajev je do začetka obravnave predloga zakona. Amandmaje so vložili Poslanska skupina Svoboda, Poslanska skupina Socialnih demokratov in Poslanska skupina Levica.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predlagatelju, predstavniku Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, torej med nami je državni sekretar dr. Matjaž Krajnc, izvolite.

Hvala lepa. Obstoječi, trenutno veljavni Zakon o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti je opredelil organiziranost in opravljanje znanstveno raziskovalne inovacijske dejavnosti na način, da se v enoten sistem povezujejo deli znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema. Ker nov oziroma novela Zakona o Vladi Republike Slovenije določa novo razporeditev pristojnosti med resorji in v enotno ministrstvo združuje visoko šolstvo, znanost in inovacije, je ob tem pomembnem institucionalnem koraku povezovanja politik treba hkrati operacionalizirati tudi izvedbeno raven, ki jo predstavljata dve dosedanji agenciji, in sicer Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost in Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije SPIRIT Slovenija. Že obstoječi zakon o raziskovalni in inovacijski dejavnosti je predvidel tesno povezovanje agencij, ki financirata znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, s spremembo zakona pa se ustanavlja ena agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, kar bo omogočilo učinkovitejše in doslednejše izvajanje ukrepov znanstvenoraziskovalne in inovacijske politike. Z uvedbo enotne agencije bo poleg administrativnega optimiziranja delovanja dosežen tudi vsebinski preplet oziroma omogočena neprekinjena podpora aktivnostim vzdolž celotne lestvice tehnološke pripravljenosti. Nova inštitucija bo temeljila na ločenih strokovnih organih, znanstvenem svetu in inovacijskem svetu, ki bo ključni organ za področje inovacijske dejavnosti in ga vzpostavljamo s predlagano novelo. Sestavljajo ga člani predstavniki različnih deležnikov inovacijskega okolja, medtem ko bodo ostali organi, to sta upravni odbor in pa direktor, skupni. Na ta način bo zagotovljeno kar največje sodelovanje in komplementarnost instrumentov podpore. Koncept enotne agencije z dvema strokovnima organoma je bil predstavljen, prediskutiran in soglasno podprt tudi na seji Razvojnega sveta Republike Slovenije.

Druga vsebinska točka spremembe je sprememba 64. člena, v katerem določneje definiramo način implementacije nagrajevanja v projektih, ki jih ta člen definira. Poleg javnih raziskovalnih organizacij so v nabor inštitucij vključeni tudi javni zavodi iz 81. člena zakona. Na ta način izenačimo obravnavo raziskovalcev v vseh javnih zavodih, ki so prejemniki stabilnega financiranja. Poleg tega je določena tudi nacionalna referenca, ki je potrebna za določitev plače v centralnih projektih Evropske komisije, in pa opredeljen podzakonski akt. V dopolnitvah je eksplicitno opredeljena neposredna sklenitev pogodbe v skladu z javnofinančnimi predpisi kot možen instrument financiranja znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti. Na ta način bo mogoče lažje izvajati predvsem instrumente evropske kohezijske politike in instrumente v okviru načrta za okrevanje in odpornost.

V predloženih amandmajih, ki so bili danes vloženi, so upoštevani predlogi Zakonodajno-pravne službe, redakcijski, nomotehnični, usklajeni s pravnimi normami. Upoštevani so predlogi KOsRIS in rektorske konference, tako da je dodan še en član njihovega predstavnika v inovacijski svet. In pa natančneje so opredeljeni pogoji za direktorja; dodana je, dodan je pogoj, da mora kandidat za direktorja izpolnjevati vodstvene izkušnje na področju znanstveno raziskovalne in inovacijske dejavnosti.

Če na kratko rezimiram tiste ključne poudarke v noveli. Se pravi, potrebna je zaradi implementacije Zakona o Vladi in Zakona o državni upravi, zaradi vzpostavitve nove agencije potrebno definirati pristojnosti njenega inovacijskega s dela ter na novo določiti organe in pogoje za njihovo imenovanje zaradi širjenja kompetenc, pristojnosti. Ključni organ za področje inovacijske dejavnosti, ki je vzpostavljen iz novele, inovacijski svet, ki ga sestavljajo člani predstavniki različnih deležnikov inovacijskega okolja. Skozi celotno besedilo zakona je spremenjeno poimenovanje agencije, poleg tega pa novela prinaša še nekatere manjše popravke, se pravi, kot rečeno, opredelitev nacionalne reference za implementacijo 64. člena zakona, opredelitev inštrumenta neposredne sklenitve pogodbe, kadar so za to izpolnjeni pogoji skladno z Zakonom o javnih financah in pa spremeni se sestava Razvojnega sveta Republike Slovenije, in sicer v nazivih dveh resornih ministrov.

Tej noveli, ki je danes pred vami in je predvsem tehnične narave, bo seveda sledila še ena, ki bo vsebinsko zahtevnejša in bo oblikovana skladno z dosedanjo prakso vključevanja zainteresirane javnosti v proces oblikovanja tega novega besedila.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa da…, želi besedo predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport? (Da.)

Ja, gospod Jernej Salecl.

Izvolite.

JERNEJ SALECL (predstavnik MGTŠ): Hvala. Hvala lepa za besedo.

Uvodoma želim samo povedati, da je zakon predvsem v tistem delu, ki se nanaša na delo nove agencije in celostno obravnavo inovacijske aktivnosti, v celoti tudi usklajen z našim ministrstvom in bo omogočal organizacijo dela in pa predvsem podporo podjetjem pri izvajanju inovacijske dejavnosti na način, kot potrebujemo.

Hvala lepa.

Želi besedo še predstavnik Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj? Ga ni prisoten. Kaj pa predstav…, no, zdaj pa dam besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Damjani Mlakar.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika ter dala pisno mnenje. V mnenju je ZPS opozorila na spornost nekaterih rešitev, zlasti z vidika načela jasnosti in določnosti zakona, ki izhaja iz 2. člena Ustave.

V zvezi s tem je ZPS opozorila, da prenos nalog na Agencijo za znanstveno, raziskovalno in inovacijsko dejavnost ni celovit, saj bo del teh nalog še naprej opravljala javna agencija za podjetništvo, poleg tega pa je razmejitev pristojnosti nejasna.Predlog zakona namreč inovacijsko dejavnost razdeli na naloge spodbujanja inovativnosti in naloge za zagotavljanje učinkovitega inovativnega okolja, vsebinska razlika med obema vrstama nalog pa ni jasno določena niti pojasnjena.

Glede dodatne možnosti dodeljevanja sredstev z neposredno pogodbo smo v mnenju opozorili na nejasno določitev kriterijev za uporabo posameznega načina dodeljevanja sredstev. Sklicevanje na javno finančne predpise ni dovolj konkretizirano. Primeri, v katerih Zakon o javnih financah dopušča neposredne pogodbe, pa se nanašajo na sofinanciranje iz sredstev EU, ki pa so tudi že zajeti v 34. členu ZZrID. Predlagana rešitev v 18. členu širi razloge za določitev višje plače raziskovalcem na projektih za določen čas tudi za posebne projekte nacionalnega značaja, pri čemer razlogi za odstop od sistemske ureditve plač v javnem sektorju v obrazložitvi niso navedeni. Vsebina pojma posebni projekti nacionalnega značaja, pa v predlogu zakona ni opredeljena niti okvirno, temveč je njena določitev v celoti prepuščena pravilniku ministra brez določenih kriterijev in meril, kar je sporno z vidika načela legalitete.

V mnenju smo opozorili tudi na prakso Ustavnega sodišča glede prenehanja mandatov članov organov agencije pred iztekom časa, za katerega so bili ti imenovani. Pri tem gre lahko za poseg v načelo varstva zaupanja v pravo, ki je dopusten le, če za spremembo pravnega položaja obstajajo v javnem interesu utemeljeni prevladujoči razlogi, pomembnejši od posega v položaj prizadetih. Te razloge bi bilo treba dodatno pretehtati in utemeljiti.

Ostale pripombe v mnenju pa so nomotehničnega značaja in se nanašajo na spreminjanje že konzumiranih prehodnih določb, terminološko neenotnost in ureditev časovnega vidika prenosa pristojnosti, te pripombe pa so z vloženimi amandmaji ustrezno upoštevane.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa besedo dajem predstavniku Državnega sveta, dr. Radovanu Stanislavu Pejovniku, za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino je kakovostno pregledala gradivo, ki je pred nami in načelno meni, da je novela zakona umestna in jo podpiramo. Seveda pa imamo nekaj pripomb, ki bi jih rad danes posebej tukaj predstavil. Začel bom s tem, da je zakon, ki ste ga v parlamentu pred kratkim sprejeli, doživel izjemno široko podporo celotne znanstvene, strokovne in politične javnosti. Zakon o raziskovalni in inovacijski dejavnosti ste sprejeli v parlamentu brez glasu proti. In menimo, da je tak način dela prav za to področje, ki je usodnega pomena za državo v kateri živimo, treba zagotoviti praktično pri vseh aktih na tem segmentu delovanja, in zato se nam zdi potrebno, da opozorimo na nekatere pomanjkljivosti v tej noveli.

Najprej, združevanje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti v skupno agencijo je pobuda, ki je bila dolgo časa pravzaprav ločeno obravnavana. To moram povedati. V bistvu je znanstvena sfera podpirala dve agenciji, Agencija za raziskovalno dejavnost in tako imenovano tehnološko inovacijsko agencijo, ki je bila priključena v Spiritu, v znanstveni sferi, temu pravimo, da je šla v špirit. Tehnološko inovacijske agencije praktično v zadnjih nekaj letih ni bilo, ni delovala in ta manko je izrazito vplival na celo vrsto dejavnosti, ki so povezane najprej z invencijami, nato pa z inovacijami. Prav premajhno število prenosa invencij v inovacije, je nekaj kar naj bi ta nova agencija Aris poskušala posebej dobro izboljšati. To pa ne bo mogoče samo z akti, ki jih danes obravnavamo. Sama sestava svetov, samo imenovanje direktorjev, ureditev cela vrsta podrobnosti, zakonitih bo premalo, če ta agencija ne bo imela ustreznih finančnih sredstev za državni inovacijski sistem. In ne si delati utvare, da lahko inovacije pospešimo v državi brez ustreznega rizičnega kapitala. Eden glavnih problemov, da znanje ne prehaja iz akademijskih ustanov v podjetja, je prav pomanjkanje rizičnega kapitala.

In drug razlog, ki je potreben, ki je zelo škodljiv za te prehode je v tem, da ni mogoče, nikakor ni mogoče zagotoviti razvoja, ki ga potrebuje tako podjetje, če je premajhno. Vsa mikro podjetja, pa veliko mini podjetij nimajo potenciala rasti, zato ker nimajo, ne da nočejo, ampak enostavno nimajo sredstev za nadaljnji razvoj in v nekaj letih se produkt s katerim so štartali v proizvodnjo, izpoje, novega pa ni, ker nikogar ni bilo, ki bi tem podjetjem omogočil, da vlagajo v razvoj. Tukaj mora agencija poskrbeti za grozdenje. V tej državi se moramo zavedati, da preveliko število majhnih podjetij zahteva grozdenje, in to mora ta agencija močno pospešiti, kajti brez grozdenja nikoli ne bomo zagotovili kritične mase, ki je potrebna, da invencija, ki jih imamo več kot bi na prvi pogled izgledalo, preide v inovacijo. To pomeni, da dobi tržno vrednost.

Zdaj pa h konkretnim pripombam. Ta uvod se nam je zdel potreben in smo ga želeli posebej izpostaviti. Imamo pa nekaj pripomb. Zelo nas veseli, da je ministrstvo oziroma, da so predlagatelji že z amandmaji, ki smo jih dobili na mizo, kar vrsto naših predlogov upoštevati. Prav posebej bi rad navedel predloge k 5. členu, ki govori o potrebnosti vključevanja mladih, osnovno in srednješolcev v raziskovanje, ki govori o inovacijskem svetu, da bi bilo dobro, da je notri zastopnik Kosrisa in rektorske konference, in da je dobro, če se pogovorimo o 64. členu. Tukaj imamo pa pravzaprav nekaj težav. 64. člen Zakona o raziskovalni dejavnosti, mislim da je 12. člen v tej noveli zakona govori o nagrajevanju raziskovalcev. Načeloma je raziskovalce potrebno nagrajevati. To je zelo potreben postopek, kajti ne morejo biti vsi raziskovalci enako uspešni, ne morejo dati enako dobrih rezultatov, življenje je pač tako, da smo na različnih področjih lahko različno uspešni. In zato menimo, da ta predlog ni v celoti domišljen, pravzaprav menimo celo, da preveliko odločitev prepušča podzakonskim aktom in da bi bilo dobro, da se večina stvari dogovori tako kot je bilo dogovorjeno v zakonu in da se poskuša čim manjše število stvari, posebej o nagrajevanju, ki je vedno kritičen proces, dati v roke ministru, da to urejuje s podzakonskimi akti.

In še eno pripombo imamo. Pravzaprav bi vsak od nas bil smešen, če ne bi zahteval, da ima direktor te agencije doktorat. Smo sfera, ki zahteva najvišjo možno izobrazbo in ne zdi se nam možno, da bi direktor te sfere ne imel doktorata, seveda pa to odločitev prepuščamo vam, parlamentu in predlagateljem. Hočemo samo, da jasno veste, da sfera v celoti podpira stališče, da bi direktor te agencije moral imeti doktorsko izobrazbo, ampak odločitve niso vedno samo strokovne, so tudi politične, zato jih v tem primeru prepuščamo vam in če nas boste podprli, pričakujemo, da bo vaš odbor to poskušal rešiti z amandmajem. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa k predstavitvi mnenj in stališč vabim vabljene na sejo, in sicer najprej bom dala besedo dr. Gregorju Anderluhu, predstavniku Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije. Izvolite.

Hvala lepa za vabilo, za pomoč tukaj, očitno vidite, da sem prvič v tej družbi. Najlepša hvala, spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, za to vabilo, da tudi v imenu Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije kot prvo damo podporo tej noveli zakona. Mislim, da je dr. Pejovnik izjemno dobro opisal zakaj je potrebna, kaj je razlog za to. S tem, ko smo poskrbeli za Zakon o znanstveno raziskovalni inovacijski dejavnosti, smo naredili dobre osnove za nadaljnji razvoj slovenske države na področju raziskovanja. Področje inoviranja je pa tisto naslednje, v katerega bomo mogli precej energije vložiti in ta novela predstavlja prvi korak, kjer poskuša zdaj to javno agencijo za raziskovalno dejavnost povezati z inovacijskim delom, kar je bilo že v javni razpravi v Svetu za razvoj in je tudi to v okviru raziskovalnih inštitutov, seveda podpiramo. Zdaj, ko se pogovarjamo o inovacijah, to je tudi dr. Pejovnik zelo lepo izpostavil, je cela kopica mehanizmov, cela kopica deležnikov od katerih si vsak po svoje to malo drugače razlaga, kako bi, kakšne vrste podporo in na kakšne načine bi to lahko potekalo. Kar mi trenutno pogrešamo in te naše tri pripombe, ki smo jih poslali vnaprej, izhajajo iz tega, da v bistvu nimamo zelo dobre vsebinske opredelitve kaj naj bi ta inovacijski del zdaj v tej novi agenciji delal. Mi predlagamo, da ministrstvo čim prej razmisli o tem v neki širši javni razpravi, na kakšne načine, kaj bodo mehanizmi podpore inovacijam, kako bodo različni deležniki, ker imamo različne potrebe v tem prostoru, kako bodo deležniki podpirani in s kakšnimi finančnimi sredstvi, tako kot je bilo tudi že omenjeno in kakšna naj bi bila ta dinamika po letih. Ker teh vsebinskih uvidov še nimamo, se nam zdi, da so nekateri predlogi preuranjeni. In zato smo predlagali tri predloge, se pravi, da obstoji upravni odbor s sestavo, kakršna je že zdaj, nadaljuje oziroma lahko odloča tudi na področju inovacijske dejavnosti. Se pravi, mi smo mnenja, da se s širjenjem upravnega odbora lahko veča vpliv na odločitve, predvsem pa se niža operativnost tega organa. Že zdaj je bila skrajšana doba članov upravnega odbora iz 4 na 2 leti, ne, zdaj pa se še pač širi. In nam se zdi, da pač delo ne bo učinkovito in da lahko deležniki, ki so zdaj zastopani v upravnem odboru, kompetentno o tem pač odločajo.

Potem komentar na predlog sestave inovacijskega sveta. Zdaj smo izvedeli, da v bistvu je bilo to upoštevano, se pravi, mi predlagamo, da je en član tudi s strani akademskih partnerjev. Mi smo tukaj pomemben deležnik, ne, ustvarjamo inovacije in jih prenašamo naprej v družbo, v industrijo in mislim, da je primerno, da tukaj lahko pač sodelujemo. In tretja, se pravi določila glede izpolnjevanja pogojev za zaposlitev direktorja. Se tukaj absolutno strinjamo, da ta določila ostanejo takšna kot so bila do zdaj, se pravi, da se ohrani ta pogoj doktorata in izkušenj pri vodenju v znanstveno raziskovalni dejavnosti, ker ima celo vrsto specifik, od zakonskih, vsebinskih in tako naprej, tako da tukaj nekdo s tega področja mora obvezno pač to delati. Se pravi, mi predlagamo, se pravi, črtanje 15. in 16. člena glede določil za upravnega odbora in direktorja in potem dopolnitev 17. člena, kot je bilo že predlagano, glede sestave inovacijskega sveta.

Morda za konec samo še kratek komentar glede 64. člena. Tukaj smo v Koordinaciji samostojnih raziskovalnih inštitutov prepričani, da je potrebno s tem nadaljevati tako kot je pač zdaj predlagano. To se dopolnjuje zato, da se bo to sploh lahko izvajalo v našem prostoru. Tukaj gre zdaj za nagrajevanje tistih raziskovalcev, ki so izjemno uspešni v mednarodnem merilu. Teh ni veliko v Sloveniji, ne, govorimo o teh najbolj prestižnih projektih. Se pravi, gre za evropsko financiranje, gre za sredstva, ki niso proračunska in tukaj v bistvu samo omogočamo neko boljše plačilo za njihovo delo, kar je recimo, kar bo recimo potem pomembno izboljšalo kompetitivnost našega raziskovalnega prostora. Ker to poteka tako počasi od uveljavitve zakona, se že dogaja, da ti vrhunski raziskovalci del svojih projektov prenašajo v druge države, ki to omogočajo, zato mi zelo podpiramo ta predlog in upamo, da bomo lahko to čim prej začeli tudi izvajati, da bo naše raziskovalno, razvojno, inovacijsko okolje kompetitivno in bomo lahko privabili in slovenske raziskovalce iz tujine, kakšne tuje raziskovalce, predvsem pa bomo omogočili dobre razmere za delo tukaj v Sloveniji.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa dajem besedo predstavniku Slovenske akademije znanosti in umetnosti gospodu Petru Štihu.