Spoštovane kolegice in kolegi, vsi vabljeni, ostali prisotni Preden pričnem 9. sejo Odbora za finance, bi vsem ženskam zaželel vesel dan žena.

Sedaj pa prehajamo na 9. redno sejo. Prvotno vas obveščam, da so zadržani oziroma se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: Lenart Žavbi, Anže Logar ter kolegica Suzana Lep Šimenko. Na seji pa kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo kolega Dejan Premik namesto kolegice Andreje Kert, kolega Rastko Vrečko namesto kolegice Monike Pekošak ter kolega Anton Šturbej namesto kolega Franca Breznika.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Torej prehajamo k 1. TOČKI DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE SVETA O SPREMEMBI DIREKTIVE 2011/16 EU O UPRAVNEM SODELOVANJU NA PODROČJU OBDAVČEVANJA. Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade dne 23. 2. 2023 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Predlagatelj stališča je Vlada Republike Slovenije. Odbor bo kot matično delovno telo točko obravnaval na podlagi drugega odstavka 154.h člena Poslovnika Državnega zbora. Poslovniško določen rok za vložitev amandmaja matičnega delovnega telesa je najkasneje 2 dni pred sejo pristojnega odbora. K tej točki so vabljeni predstavnice ter predstavniki ministra za finance. Želi besedo predstavnik oziroma predstavnica ministra Ministrstva za finance? Izvolite.

Hvala lepa. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Vlada Republike Slovenije je določila predlog stališča glede predloga direktive Sveta o spremembi direktive številka 2011/16 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja. Iz predloga stališča izhaja, da Republika Slovenija podpira predlog direktive, katere cilj je izboljšanje obstoječega okvira v zvezi z izmenjavo informacij in upravnim sodelovanjem. Nadalje Republika Slovenija meni, da bodo vključitev pravil o standardu za izmenjavo informacij za davčne namene v zvezi s kripto sredstvi, razširitev področja uporabe skupnega standarda poročanja glede kripto sredstev ter izmenjava davčnih stališč s čezmejnim učinkom za premožne posameznike in vključitev dohodka od neskrbniških dividend kot nove kategorije dohodka za izmenjavo informacij davčnim organom v Evropski uniji pomagali bolje in učinkoviteje pobirati davke in slediti novemu razvoju.

Republika Slovenija si bo prizadevala za oblikovanje rešitev, ki bodo enotne in se bodo lahko ustrezno prenesle v nacionalno pravo, ob tem pa si bo prizadevala za rešitev v smeri zagotavljanja dobrega ravnovesja med pozitivnimi učinki na javnofinančne prihodke in dodatnim pravnim bremenom za davčne zavezance oziroma subjekte, zavezane poročanju. Dodajamo, da predlog direktive predstavlja enega izmed kratkoročnih ukrepov na podlagi resolucije Evropskega parlamenta, ki je bil skupaj s priporočili Evropski komisiji o pravični in preprosti obdavčitvi, ki podpira strategijo za okrevanje, sprejet 10. marca 2022. Evropska komisija je bila izrecno pozvana, naj v področje avtomatične izmenjave informacij vključi kripto sredstva kot dodatno kategorijo prihodkov in sredstev.

Glede na navedeno Vlada predlaga, da se predlog stališča potrdi. Hvala.

Hvala za pojasnilo, državna sekretarka Nikolina Prah.

Sedaj pa odpiram razpravo. Želi kdo besedo? Želi kdo razpravljati? Predajam besedo kolegu.

Predsedujoči, hvala za besedo.

Naj tudi jaz najprej vsem gospodičnam in gospem čestitam ob njihovem prazniku, pa da naj ne bi bil samo 8. marec ta dan, ampak vsak dan v letu, no, to je pa pač na moškem delu populacije, da to skušamo uresničiti. Toliko.

Zdaj, kar se tiče kriptovalut. Dejstvo je, da trgovanje oziroma zaslužki s kriptovalutami je zaenkrat še zelo siva cona. Slišimo oziroma običajno prepozno izvemo kdaj vložiti v kriptovalute, ampak zaslužki so pa v določenih situacijah enormni. Tako, da zdaj tukaj v tej direktivi oziroma v razlagi na začetku se kot razlog oziroma namen, zakaj je treba tudi del urediti, navaja tudi, bom rekel, vojna v Ukrajini in energetska draginja in tako naprej. No, zato me malo preseneča, da ta časovnica, ki je pa precej neambiciozna, bom temu rekel. Se pravi tukaj v direktivi naj bi se z letom, se pravi z letom 2026 naj bi ta operativnost začela veljati, do konca leta 2025 bi morali imeti vse pripravljeno, s tem, da pa v začetku 2025 naj bi imeli pa tisti, ki bi želeli, naj bi imeli vzpostavljen ta sistem identifikacije, če prav razumem. Tako, da tukaj me malo bega no, ker jaz upam, da do leta 2026 se bodo določene stvari, na katere se tukaj sklicujemo, že uredile oziroma da nam ne bodo več tako breme, tako da tukaj bi mogoče pričakoval malo malo večjo ambicioznost, kar se tega tiče. Zdaj ta stroškovni vidik je, bom rekel, tudi malo nedorečen, govori se o 300 milijonih na nivoju Evrope, ker tukaj bo šlo za nek informacijski sistem, ki bo najbrž, bom rekel, povsod približno enaka cena, ker tukaj ne vpliva toliko število teh trgovalcev, kot pa sama implementacija sistema, tako da če zelo na prst računamo, je to, bi rekel, dobrih 10 milijonov na državo, potem pa še 25 milijonov letnega vzdrževanja, bom spet rekel na prst, milijon, slab milijon na državo. Tako, da tukaj mogoče malo malo nedorečenosti.

Zdaj pa kaj je pa bistvo? Mi dejansko v Sloveniji zaenkrat sploh še nimamo urejenega sistema oziroma davčne politike, kar se tiče kriptovalut. Mi smo na začetku tega mandata oziroma že prejšnja Vlada je imela določene zadeve na to temo pripravljene in smo vložili v začetku tega mandata predlog zakona, po katerem se naj bi kriptovalute obdavčevale z 10 %. Tako, da me malo zanima kakšni so pa kakšni so pa načrti ministrstva oziroma ker to je pa pač pogoj, nam nič ne nuca sistem, če nimamo sistema obdavčevanja vzpostavljen oziroma dorečeno. Tako, da mogoče vprašanje kakšni so pravzaprav načrti ministrstva na to temo? Toliko na kratko. Hvala.

Hvala. Pravzaprav ste odprli zelo dobra vprašanja oziroma stvari, ki so tudi na EU ravni še nekoliko, niso čisto vse države članice mogoče čisto na istem bregu. Zdaj najprej glede časovnice sprejemanja te direktive. Direktiva se v več delih sklicuje tudi na MIKO, torej na uredbo, ki bo tudi tekom letošnjega leta še, upamo, da sprejeta in je vezana na kripto sredstva, torej na ponudnike in na upravljavce tovrstnih platform. In tudi ti bodo tisti na koncu, ki bodo zavezanci glede poročanja o vsebini, torej tovrstnih poslov. Tako kot ste omenili, ja, tudi rešitev, ki se bo vzpostavljala na IT nivoju za izmenjavo podatkov med davčnimi organi je tudi z vidika stroškov precej visok strošek, torej 300 milijonov evrov in potem vsako nadaljnje leto še 2025, tako da tudi to so stvari, ki jih je potrebno vzeti v ozir, ko se bo to sprejemalo. Časovnica 31. 12. je torej bolj kot ne prilagojena tudi sprejemanju uredbe, ki bo veljala tudi za kripto sredstva. Tako, da to bi moral biti poglaviten pogoj zakaj se to malenkost zamik.

Glede Slovenije. Trenutno v Sloveniji se kripto sredstva obdavčujejo izključno v primerih, ko se to opravlja kot dejavnost, torej kot prihodek oziroma če se da to kripto sredstvo po vsebini poenotiti z nekim vrednostnim papirjem, investicijskim kuponom, izvedenim finančnim inštrumentom, v nasprotnem primeru pa drži ne. Na Ministrstvu za finance se s tem precej ukvarjajo, verjamem, da so tudi vaš predlog preučili. Trenutno se pripravlja tudi z vidika nove strategije kapitalskega trga malo pregled tudi obdavčitev na splošno na kapitalskem trgu in bo tudi obdavčevanje kriptovalute ena izmed tistih stvari, ki se bodo definitivno proučila in si želimo čim prej pristopiti.

Tudi, kakor ste, vidim, da zelo podrobno prebrali gradivo, pričakuje se nek učinek od tega, te izmenjave podatkov med davčnimi organi, celo v višini 2,4 milijarde evrov, kar je precejšen prihodek, tako da verjamemo, da bomo tudi temu namenili ustrezne resurse, da se bo našla neka ustrezna rešitev tudi za Slovenijo, za to področje, za katere pa vemo, da je, tudi v Sloveniji se govori, vsaj no, o precejšnjih dobičkih. Hvala.

Kolegu Radu Gladku bi se zahvalil za razpravo. In še enkrat vprašal se preostale kolege, v kolikor je še želja po dodatni razpravi? Predajam besedo kolegici Andreji.

Hvala za besedo. Jaz mogoče samo kot zanimivost, da kriptovalute, rudarjenje s podatki pri teh računalniških operacijah, ki potekajo pri procesu teh kriptovalut, je, bom rekla, eden največjih porabnikov tudi električne energije in tukaj je podatek od30. januarja 2023, da bo rudarjenje oziroma ocena porabe električne energije za rudarjenje v teh letih dosegla raven, ki jo bodo pričakovano dosegla vsa električna vozila v letu 2025. In upam, da glede na te dobičke in regulativo, da bo država oziroma tudi države članice razmišljale tudi v tej smeri obremenitve in cene električne energije. Hvala.

Kolegica Andreja, hvala tudi za vaš vidik. Ugotavljam, da ni več želje za razpravo. Ali se motim? Ni, v redu. Potem pa zaključujem razpravo ter odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja. Odbor za finance podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga direktive Sveta o spremembi direktive 2016/16 EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja EPA 646XEU 1146 (?) ki ga je predložila Vlada in predlagala pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.

Glasujemo. Navzočih je 8 članov, za je glasovalo 6, proti nihče.

(Za je glasovalo 6.) (Proti nihče.)

S tem ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Če se strinjate, bi odbor pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije poročal pisno. S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in 9. redno sejo odbora in vsem želim lep dan. Hvala. Nasvidenje!