Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Začenjam 34. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: kolega Aleša Rezarja nadomešča kolega Dušan Stojanovič, ki ga lepo pozdravljam tudi na tej 34. seji Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Vse navzoče zelo lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje tega odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem. Preden začnemo s 1. točko, naj povem, da bo dnevni red 1. in 2. točka, pod 3. točko bomo pa obravnavali 5. točko, zaradi vseh aktivnosti, ki jih ima danes državni sekretar z Ministrstva za gospodarstvo, zato ker mora iti nujno na drugo lokacijo.

Toliko samo za informacijo, spoštovane kolegice in kolegi.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE SVETA O SPREMEMBI DIREKTIVE 2011/16/EU O UPRAVNEM SODELOVANJU NA PODROČJU OBDAVČEVANJA.

Gradivo k 1. točki smo prejeli od Vlade 23. februarja 2023, k 5. točki pa 2. marca 2023, na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo obeh gradiv v Državnem zboru pa je danes.

Gradivo k 1. točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za finance kot matičnem delovnem telesu; slednji ga je obravnaval na 9. seji, 8. marca 2023, in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli.

Prosim mag. Sašo Jazbec, državno sekretarko Ministrstva za finance, da nam predstavi predlog direktive in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.

Gospa državna sekretarka, izvolite.

Najlepša hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni, spoštovani!

Vlada Republike Slovenije je določila Predlog stališča glede predloga direktive Sveta o spremembi direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja. Iz tega predloga stališča izhaja, da Slovenija odločno podpira predlog direktive, katere cilj je izboljšanje obstoječega okvira v zvezi z izmenjavo informacij in upravnem sodelovanju.

Slovenija meni, da bodo vključitev pravil o standardu za izmenjavo informacij za davčne namene v zvezi s kripto sredstvi in razširitev področja uporabe skupnega standarda poročanja glede kripto sredstev, sredstev ter davčnih stališč s čezmejnim učinkom na premožne posameznike in pa vključitev dohodka od neskrbniških dividend kot nove kategorije dohodka za izmenjavo informacij davčnim organom v Evropski uniji pomagali bolje in učinkoviteje pobirati davke in slediti razvoju. Slovenija si bo prizadevala za oblikovanje rešitev, ki bodo enotne in se bodo lahko ustrezno prenesle v nacionalno pravo. Ob tem si bo prizadevala za rešitve v smeri zagotavljanja dobrega ravnovesja med pozitivnimi učinki na javnofinančne prihodke in dodatnim upravnim bremenom za davčne zavezance oziroma subjekte, zavezane poročanju.

Predlog direktive predstavlja enega izmed kratkoročnih ukrepov na podlagi resolucije Evropskega parlamenta, ki je bila skupaj s priporočili Evropski komisiji o pravični in preprosti obdavčitvi, ki podpira strategijo za okrevanje, sprejeta marca lani. Evropska komisija je bila izrecno pozvana, naj v področje avtomatične izmenjave informacij vključi tudi kripto sredstva kot dodatno kategorijo prihodkov in sredstev. Glede na navedeno Vlada predlaga, da se predlog stališča o tej avtomatski izmenjavi informacij med državami članicami tudi na področju kripto valut potrdi.

Hvala.

Najlepša hvala.

Na 4. seji, 7. marca 2023, je gradivo k 1. točki in 5. točki obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ga prejeli. Za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta prosim predsednika komisije, gospoda Bojana Kekca.

Izvolite.

Hvala lepa še enkrat, gospod predsednik.

Torej, naša komisija je podprla predlog stališča Republike Slovenije do predloga omenjene direktive. Strinjali smo se, da morajo države članice zaradi vse večje mobilnosti davkoplačevalcev, večjega števila čezmejnih transakcij in novih finančnih instrumentov krepiti upravno sodelovanje, da zagotovijo izpolnjevanje davčnih obveznosti, zmanjšajo davčne utaje, izogibanje plačil davkov in davčne goljufije. Komisija je ugotovila, da so kripto sredstva izključena s področja uporabe avtomatične izmenjave informacij na podlagi veljavne direktive. Zaradi zakonske praznine lahko denar, ki se hrani v tovrstnih elektronskih instrumentih, ostaja neobdavčen. Da bi se zagotovila ustrezna obdavčitev tovrstnih kategorij prihodkov in odpravila trenutna zakonska praznina, je komisija pozdravila predloge, ki izhajajo iz obravnavanega zakonodajnega predloga, s katerim se bo področje uporabe obvezne izmenjave informacij razširilo še na kriptovalute, prihodke od neskrbniških dividend in vnaprejšnja davčna stališča s čezmejnim učinkom, izdana za fizične osebe. S tem je komisija podprla cilje predlaganih sprememb, ki so usmerjene v zagotovitev večje pravne varnosti in jasnosti ter razreševanju težav pri davčnih utajah.

Komisija je posebno pozornost namenila ocenam finančnih posledic, ki bodo izhajale iz obveznosti avtomatske izmenjave informacij o poročilih. Pojasnjeno je bilo, da finančne posledice za Slovenijo, ki bodo izhajale iz spremenjenih obstoječih določb in razširjenega področja uporabe, še niso znane. Obenem so pa tudi menili, da gre za zelo specifično zadevo in velik izziv, ki ga bo morala sprejeti recimo IT tehnologija EU-ja. Vemo, da so tudi tu možne davčne oaze, da se zadeva znotraj EU-27 še nekako lahko reši, problem pa bo seveda, ker je veliko teh strežnikov, aplikacij in ostalih instrumentov zunaj Evropske unije in to bo kar res en velik informacijski izziv.

Hvala lepa.

Najlepša hvala gospodu Bojanu Kekcu.

Spoštovani kolegice in kolegi, odpiram razpravo pri tej prvi točki. Je kakršnokoli vprašanje? (Da.)

Specialist za finance, gospod Gladek, izvolite.

Hvala za besedo, no, pa za laskav naziv, kar pa mislim, da čisto ne pritiče. Bom zelo kratek.

Glejte, mi smo se že na Odboru za finance na 9. seji dotaknili tega predloga oziroma tega stališča. Takrat je bila sicer prisotna državna sekretarka Prahova in v marsičem smo se tudi strinjali, no. Glejte, v Slovenski demokratski stranki absolutno podpiramo obdavčevanje kriptovalut. S tem namenom smo tudi vložili že v tem mandatu zakon, ki pa žal ni šel skozi proceduro oziroma je bil zavrnjen. Zato nas zdaj to odločno stališče v celoti ne prepriča, odločno stališče Vlade. Najprej, tako kot sem že takrat na odboru povedal, pač časovnica. Kljub temu, da se v stališču govori o trenutnih težavah v zvezi z vojno v Ukrajini, energetski krizi in podobne stvari, je pa časovnica zelo, zelo ohlapna oziroma zelo dolga, ker naj bi šele leta 2026 ta direktiva stopila v veljavo. Poleg tega ta stroškovni vidik, kot je že predstavnik Državnega sveta povedal. Se pravi, govorimo o trenutnem oziroma strošku vzpostavitve na nivoju Evropske unije 300 milijonov, potem stroškov letnega vzdrževanja v višini milijon evrov. Stvari so precej nedorečene, pa lahko rečem, neambiciozne, no, pa v končni fazi v tem trenutku v Sloveniji sploh še nimamo zakonodaje, ki bi regulirala ta de. Tako se v Slovenski demokratski stranki ne moremo v celoti strinjati s tem stališčem in ga tudi ne moremo v celoti podpreti.

Toliko. Hvala.

Hvala, kolega Gladek.

Kolega Stojanovič, ste se prijavili, izvolite. Želi besedo še kdo pri tej točki?

Izvolite, kolega Stojanovič.

Hvala lepa, spoštovani predsednik.

V bistvu, ja, mi seveda tudi podpiramo, mogoče na nekoliko drugačen način, mogoče malo bolj sistematično. Slovenija seveda ne more v tej problematiki solirati, glede na to, da gre za tako transnacionalen ali pa nadnacionalen problem obdavčevanja kriptovalut in vsega skupaj, je pravzaprav nujno, da se te stvari uredijo na nivoju Evropske unije skozi direktivo in prav je, da se Evropa temu končno tudi posveti. Slovenija to podpira in jaz sem tudi vesel, da je ta vladni dokument pravzaprav ravno to naše stališče, ki podpira predlog spremembe te direktive.

Zdaj, bogatejši bodo vedno našli načine za obvode, in če bomo ta problem naslovili tako enotno kot Evropa naslavlja tudi kakšne druge probleme, potem bomo morda premaknili zgodbo tudi na bolje.

Tako da, hvala lepa.

Najlepša hvala.

Še želi kdo pri tej točki se prijaviti k besedi? Jaz naj samo povem, da smo te probleme, problematiko kriptovalut spremljali v Slovenski demokratski skoraj od nastanka in zato smo tudi pripravili rešitve, zakonsko regulativo za kaj gre. Ne rabimo čakati do 2026, gre za to, da smo polovili, da tiste nomade, ki bi prišli morda v Slovenijo, tu ustvarjali in tu plačevali davke. Zato smo tudi videli da, tudi sam sem se sestal z ljudmi, ki se s tem ukvarjajo, lahko bi rekel večkrat, pripravljeni so plačati davek in vse ostalo, če država ima neko regulativo, neko osnovo, ker se mi zdi, ko je zadeva nekako v zraku, ko je tudi vprašljiva včasih legalnost na tem področju, ti navadno odhajajo ne samo iz Slovenije, odhaja tudi iz tal Evropske unije. Zato biti prvi tudi na tem področju, to kar smo storili mi ali pa med prvimi državami, je tisto ki daje neko zatočišče torej tudi tistim pionirjem na tem področju. Tako da, zadeva, veste, kolegi, je za razmisliti. Čakati, vedno v črednem nagonu delovati na tem področju, se mi zdi včasih tudi, morda res beseda Stojanoviča, da je sistematično, ja, biti pa med prvimi in biti prva država, ki kaže pot ostalim, je pa tudi potem, lahko bi rekel, velika, morda veliki dodatek slovenskemu proračunu, predvsem v tistem »inputu«, ki ga bomo v naslednjih mesecih torej potrebovali. Toliko moji pogledi.

Še želi kdo morda se oglasiti pri tej točki? (Ne.) Vidim, da ni prijavljenih.

Potem zaključujem razpravo. A ha, mogoče državna sekretarka, vidim, ker nisem opazil, da bi… Ja.

Torej na glasovanje dajem predlog stališča, ki se glasi:

»Republika Slovenija odločno podpira Predlog direktive Sveta o spremembi direktive 2011/16 o pravnem sodelovanju na področju obdavčevanja, katerega cilj je izboljšanje obstoječega okvira v zvezi z izmenjavo informacij in upravnim sodelovanjem. Republika Slovenija meni, da bodo vključitev pravil standardov za izmenjavo informacij za davčne namene v zvezi s kripto sredstvi in razširitev področja uporabe skupnega standarda, poročanja glede kripto sredstev ter davčnih stališč s čezmejnim učinkom na premožne posameznike in vključitev dohodka od neskrbniških dividend kot nove kategorije dohodka za izmenjavo informacij davčnim upravam v Evropski uniji pomagale bolje in učinkoviteje pobirati davke in slediti novemu razvoju, zlasti glede na razlike v sistemih, torej obdavčitve kripto sredstev med državami članicami. Republika Slovenija si bo prizadevala za oblikovanje rešitev, ki bodo enotne in se bodo lahko ustrezno prenesle v nacionalno pravo, ob tem pa si bo Republika Slovenija prizadevala za rešitev v smeri zagotavljanja dobrega ravnovesja med pozitivnimi učinki na javnofinančne prihodke in dodatnim, torej tudi bremenom.«

Tako. To je stališče. Sedaj bomo prešli na glasovanje.

Glasujemo. Za je glasovalo 10, proti nihče.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je to stališče sprejeto.

S tem končujem seveda 1. točko dnevnega reda.

Prehajam na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA EKONOMSKE IN FINANČNE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU, 14. MARCA 2023.

Gradivo k 2., 3. in 4. točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade, 9. in 10. marca 2023 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Ponovno bom sedaj naprosil mag. Sašo Jazbec, državno sekretarko Ministrstva za finance, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na samem zasedanju sveta.

Gospa državna sekretarka, izvolite.

Najlepša hvala za besedo. Spoštovane, spoštovani.

1. točka dnevnega reda zasedanja ECOFIN bo izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost, kjer bo Evropska komisija predstavila sporočila glede tega mehanizma prvi 2 leti po začetku izvajanja tega edinstvenega instrumenta v središču zelene in digitalne preobrazbe EU, kot mu rečejo, v katerem bo podala pregled trenutnega stanja, izvajanje tega instrumenta in pa nadaljnje ukrepe za uspešno izvajanje nacionalnih načrtov v prihodnjih letih. Predstavila bo tudi pozitivno oceno že prenovljenega finskega načrta za okrevanje in odpornost, kar bodo ministri potrdili. Verjetno ne rabim posebej omenjati, da je Evropska komisija ta teden objavila pozitivno novico glede prvega zahtevka Slovenije iz tega načrta za okrevanje in odpornost, na podlagi katerega bomo prihodnji mesec prejeli izplačan prvi obrok iz tega mehanizma, se pravi v višini 50 milijonov evrov. Sporočilo Evropske komisije in pa smernice glede revizije nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost tudi v luči dopolnitev s tem poglavjem Repair ocenjujemo kot pomemben doprinos Evropske komisije pri zagotavljanju enake obravnave, preglednosti in predvidljivosti, ki so ključna za izvajanje teh nacionalnih načrtov. Kot navaja sporočilo Evropske komisije, so se okoliščine od sprejema teh dokumentov v zadnjih dveh letih so se spremenile, zato mora biti članicam dovoljena neka določena mera fleksibilnosti pri izvajanju ukrepov. Menimo, da so za učinkovito izvajanje načrtov poleg okrepljenega dialoga med državami članicami in Evropsko komisijo, da so ključna vnaprej določena orodja in pa metodologijo. Slovenija seveda podpira nadaljnje izvajanje mehanizma in morebitno prenovo nacionalnih načrtov za izvajanje reform in naložb za doseganje stabilne rasti in dvojnega prehoda.

2. točka je razprava o prenovi ekonomskega upravljanja na EU ravni. Če povem po domače, se pravi, gre za prenovo oziroma ponovno uveljavitev fiskalnih pravil. Na tem področju je po februarski razpravi na ECOFIN potekalo zelo intenzivno delo na delovnih ravneh s ciljem doseči konsenz držav glede tega predloga, ki ga je komisija podala novembra lani. In ministri bodo potrdili sklepe sveta, ki predstavljajo konsenz držav članic glede predlogov komisije na področju fiskalnih politik. Gre predvsem za poenostavitev okvira, potem poudarjanje srednjeročnega vidika izvajanja fiskalne politike, potem večjega tako imenovanega nacionalnega lastništva in pa tudi močnejših postopkov za zagotavljanje izvajanja teh fiskalnih pravil. In potem po potrditvi teh sklepov bo potem Evropska komisija konec marca objavila že za zakonodajne predloge za revizijo fiskalnih pravil, kjer se pa seveda pričakuje težka pogajanja. Slovenija pri tem zagovarja večji poudarek pri spremljanju razvoja, višine dolga in javnofinančne vzdržnosti in pa daljši poti prilagajanja čim manjšemu poudarku na teh strukturnih javnofinančnih spremenljivkah, na katere v bistvu niti država nima vpliva. In seveda menimo, da bi nacionalni srednjeročni plani lahko povečali to nacionalno lastništvo, ampak tudi tu je pač potrebna določena fleksibilnost, zato ker države članice niso niti v enakih fazah gospodarskega cikla niti nimajo enakih, torej ne vem zdaj teh glede energetske krize, enakih razmer in tako naprej.

Potem bo Evropska komisija na zasedanju predstavila tudi usmeritve za fiskalno politiko za leto 2024. Kot vemo, je letos četrto leto, ko velja tako imenovana odstopna klavzula oziroma po domače pač fiskalna pravila se ne gledajo tako kvantitativno kot so se gledala pred tem in seveda za leto 2024 se pa šteje, da bo ta klavzula, odstopna klavzula deaktivirana. Po domače, fiskalna pravila so nazaj in to pomeni, da bo treba najti spet en prehod, a ne, kako, kako neko prehodno obdobje, kako pač spet uveljaviti fiskalno disciplino. Tako da verjetno bo obstajalo neko prehodno obdobje med obstoječimi, sicer neuporabnimi in pa temi novimi fiskalnimi pravili. Slovenija usmeritve za fiskalno politiko 2024 pozdravlja, ker se zdaj spomladi seveda že pri nas začenjajo oziroma že tečejo postopki priprave proračunov za naslednja leta za fiskalni okvir 2024, zato so v luči razprav o reformi ekonomskega upravljanja potrebne neke jasne oziroma predvsem pravočasne usmeritve. Potem bodo pa ministri nadaljevali redno razpravo o ekonomskih in finančnih posledicah ruske agresije proti Ukrajini, kjer bo fokus na energetskih vidikih finančnih trgov. Tukaj podpiramo usklajeno delovanje, solidarnost med državami članicami. Prizadevamo si za ciljane začasne ukrepe proti draginji in pa čim bolj koordiniran odziv na ravni EU. Potem bodo ministri pripravili usmeritve za zasedanje ministrov skupine G20, ki bo aprila, torej spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada, ki bo aprila v Washingtonu, in v tem okviru bodo potrdili izhodišča EU za zasedanje skupine in pa izjavo za zasedanje Mednarodnega denarnega in finančnega odbora, pri čemer gre predvsem za nadaljevanje izvajanja dogovorjenih reform in ukrepov ter usmeritve za vodenje ekonomskih in drugih politik.

Brez razprave naj bi ministri sprejeli priporočila Sveta k razrešnici Evropski komisiji za izvrševanje proračuna za leto 2021, ki je bila pripravljena na podlagi torej pregleda Evropskega računskega sodišča. In sicer računsko, evropsko računsko sodišče je dalo mnenje brez pridržka o zanesljivosti zaključnega računa EU in pa o zakonitosti in pravilnosti prihodkov za leto 2021, medtem ko mnenje sodišča o zakonitosti in pravilnosti odhodkov EU je negativno, medtem ko je mnenje o zakonitosti in pravilnosti odhodkov v okviru mehanizma za okrevanje odpornosti pa brez pridržka. Največja tveganja in izzivi za proračun EU so glede na mnenje Evropskega računskega sodišča sta dva dejavnika. Ena je skupna izpostavljenost proračuna EU, ki se je v 2021 povečala predvsem zaradi izvedbe, zaradi uvedbe instrumenta Next Generation EU in pa izzivi, ki so povezani z vojaško agresijo Rusije proti Ukrajini, ki so povečali tveganja za proračun EU. Potem bodo pa verjetno tudi brez razprave ministri potrdili sklepe s smernicami, ki bodo Evropski komisiji služili kot osnova pri oblikovanju že predloga proračuna EU za leto 2024. To je četrto leto večletnega finančnega okvira 2021-2027 in predlagane smernice zajemajo vse te pomembne elemente, ki so potrebni za pripravo letnega proračuna EU. Države članice želijo zagotoviti dovolj denarja za podporo prioritetam EU, za spodbujanje rasti, za pomoč Ukrajini in za izvrševanje novega večletnega finančnega okvira, hkrati pa zagotoviti ustrezne marže do zgornjih meja v posameznih poglavij, ravno zaradi odziva na nepredvidene razmere. Slovenija je, tekom teh razprav smo sprejemali predloge predvsem v korist kohezijskih držav, a ne.

Potem je točka je tudi izvajanje zakonodaje s področja finančnih storitev. En dan pred ECOFIN-om je pa zasedanje evroskupine, in sicer, to se pravi, to so, to je zasedanje ministrov članic držav, ki imajo evro. Tu bodo pa nadaljevali, tukaj se bodo pa nadaljevale razprave glede makroekonomskega in fiskalnega razvoja v državah z, torej na območju evra in pa tudi o smernicah za fiskalno politiko za 2023. Evroskupina bo razpravljala tudi o pripravi teh mednarodnih zasedanj, vključno z vidika razvoja menjalnih tečajev, a ne, in seveda bo informirano o zasedanju G7 finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank. Predvidena je razprava o razvoju inflacije v državah članicah območja evra in pa o reviziji ekonomskega upravljanja z vidika območja evra.

Hvala lepa.