Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki Vlade, pričenjam 20. sejo Odbora za zunanjo politiko!

Sporočam vam, da bom današnjo sejo vodil na podlagi pooblastila predsednika odbora, gospoda Predraga Baković, ki je odsoten.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti člani odbora, ki so tudi na sejo poslali svoje namestnike, in sicer, poslanca mag. Mateja Tonina nadomešča mag. Janez Žakelj, poslanca Predraga Baković nadomešča poslanec Jonas Žnidaršič, poslanca Miroslava Gregoriča nadomešča dr. Martin Premk, poslanko Leno Grgurevič nadomešča Tomaž Lah, poslanko Evo Irgl nadomešča poslanec Andrej Hoivik in poslanca Janeza Janšo nadomešča poslanec Rado Gladek.

Pozdravljam vse prisotne!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora po 64. členu Poslovnika, s sklicem seje ste prejeli tudi predlog dnevnega reda seje odbora. Predlogov za spremembo dnevnega reda nismo prejeli, zato je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Besedo pa zdaj predajam predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, kolegu gospodu Francu Brezniku.

Kolega Stojanovič, najlepša hvala!

Spoštovani kolegice in kolegi!

Pričenjam 33. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora. Prejel sem naslednja opravičila: kolega Zoran Mojškerc je danes odsoten, v tujini, in pa kolega Aleš Rezar, ki je stalni član Odbora za zadeve EU, nadomešča danes kolega Dean Premik, ki ga lepo pozdravljam na današnji seji. Upam, da sem ga pravilno naglasil. Hvala.

Torej tudi jaz vas pozdravljam vse navzoče na seji.

Prehajamo torej na določitev dnevnega reda seje tega odbora.

S sklicem seje ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora. Ker nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - INFORMACIJA O IZVAJANJU DEKLARACIJE O USMERITVAH ZA DELOVANJE REPUBLIKE SLOVENIJE V INSTITUCIJAH EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU 2021-2024.

Gradivo za dne 17. februarja 2023, je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Obravnava te točke bo potekala ob smiselni rabi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora, pri čemer bo Odbor za zunanjo politiko gradivo obravnaval kot zainteresirano delovno telo, Odbor za zadeve Evropske unije pa kot matično delovno telo.

Sedaj bom predal besedo, tukaj vidim, da je z nami državni sekretar iz kabineta, prvo gospodu Štucinu, državnemu sekretarju Ministrstva za zunanje zadeve, kasneje pa morda še ostalim.

Gospod Štucin, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa predsedujoči.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Predstavil bom informacijo o izvajanju deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije. To informacijo je Vlada predstavila prvič. Gre za informacijo o deklaraciji, ki je bila sprejeta v začetku leta 2021, in sicer, prvič je bila takrat sprejeta ta deklaracija za daljše obdobje. Namreč pred tem so bile tovrstne deklaracije sprejete za čas tria predsedstev, se pravi, za 18-mesečno obdobje, ta je pa za celotni institucionalni cikel EU, se pravi, do naslednjih evropskih volitev leta 2024.

Trenutno veljavna deklaracija iz leta 2021, je krajši strnjen strateški dokument s štirimi poglavji in s šestimi prednostnimi področji delovanja Slovenije v institucijah Evropske unije. Gre za trajnostno okrevanje gospodarstva, krepitev ekonomske in socialne kohezije v Evropski uniji in zaščito državljanov in njihovih svoboščin, promocijo interesov in vrednot Evropske unije v sosedstvu in svetu in nadaljevanje širitvenega procesa, krepitev skupne zunanje politike in poglabljanje transatlantskih vezi ter učinkovitejše delovanje Evropske unije. Deklaracija se je sicer v letih našega članstva v Evropski uniji uveljavila kot temeljni dokument s strateškimi usmeritvami, ki daje širši okvir za delovanje predstavnikov Vlad Republike Slovenije pri sprejemanju posameznih zakonodajnih aktov in drugih dokumentov v Svetu Evropske unije.

Dokument je bil tudi v preteklosti vedno pripravljen v okviru koordinacije evropskih zadev, medresorsko usklajen in tako odraz delovanja vseh vladnih resorjev na področju evropskih zadev, zato imamo danes tukaj v sobi tudi predstavnike drugih resorjev, drugih ministrstev, ki so pristojna za posamezna področja, ki jih deklaracija vsebuje. Vlada je ob sprejetju deklaracije za daljše obdobje napovedala letno poročanje o njenem izvajanju, s čimer bi si tudi zagotovila podlago za letno razpravo o stanju v Uniji in položaju Slovenije v njej v skladu s 5. členom Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah EU. Torej, to je tisto, kar je za nas najpomembnejše, da se Vlada in Državni zbor vsaj enkrat letno pogovorita o tem, kakšno je stanje v Uniji in kako naj Slovenija v tej skupnosti, na katero je s 3.a členom ustave in z referendumsko podporo velike večine volivcev prenesla izvrševanje dela suverenih pravic, deluje. Po evropskih volitvah 2024 in sprejetju nove strateške agende Evropske unije bo Slovenija sprejela novo deklaracijo. Se pa vlada še ni odločila, ali bo ta pripravljena za obdobje celotnega institucionalnega in zakonodajnega cikla EU, kot je bila pripravljena ta deklaracija, ali pa za morda za osemnajstmesečno obdobje tria, kot so bile prejšnje. V našem skupnem interesu, da imamo kakovostno in aktualno podlago za razmislek, kako naj kot država članica čim učinkoviteje delujemo v okviru EU.

Sedaj pa mi dovolite, da v grobih orisih predstavim še vsebino pričujočega dokumenta, pričujoče informacije oziroma ključnih prednostnih nalog. Tako kot je izbruh pandemije Covida-19 vplival na tok dogodkov in prioritete nekaj preteklih let, je tudi ruska invazija na Ukrajino prinesla bistveno drugačno dinamiko dogajanja v Evropski uniji, zaradi katere smo morali prilagoditi tudi seveda naše prioritete. Zato je pričujoča informacija namenjena zlasti predstavitvi glavnih prednostnih področij delovanja Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v letu 2023 in v prvi polovici leta 2024, s katerim tudi dopolnjujemo izvajanje veljavne deklaracije. Ključne prioritete Slovenije za delovanje v Evropski uniji se torej osredotočajo na ukrepanje v zvezi z vojno v Ukrajini, energijo in zeleni prehod, odpornost gospodarstva in industrijsko konkurenčnost, vladavino prava, migracije in schengensko ureditev, zahodni Balkan in širitev EU. V nadaljevanju informacije pa je navedenih še nekaj drugih prednostnih področij, na katerih se pričakuje intenzivnejše delo v Evropski uniji v preostalem obdobju do naslednjih evropskih volitev.

O teh temah države članice seveda redno razpravljamo v okviru Sveta Evropske unije, Sveta EU in Evropskega sveta, tako bo tudi na marčnem rednem zasedanju Evropskega sveta. Osrednja pozornost ponovno posvečena Ukrajini, konkurenčnosti, enotnemu notranjemu trgu in gospodarstvu EU ter energetiki. Predstavljen pa bo tudi napredek pri uresničevanju sklepov evropskega sveta o migracijah s poudarkom na okrepljenem zunanjem delovanju, učinkovitejšem nadzoru zunanjih meja in notranjih vidikih.

Glede Ukrajine Slovenija odločno zagovarja, da moramo še naprej pošiljati močno in enotno sporočilo solidarnosti ter podporo Evropske unije ukrajinskemu narodu pri obrambi države in obrambi vrednot na pravilih temelječega mednarodnega reda. Slovenija podpira vsa prizadevanja, ki bi vodila k trajnemu in pravičnemu miru v Ukrajini, pri čemer moramo seveda ta prizadevanja upoštevati, da je Rusija agresor in Ukrajina žrtev, obenem pa tak mir ne bo možno doseči brez zadoščanja pravici. Slovenija bo zato še naprej poudarjala pomen zagotavljanja odgovornosti ruskega režima za vojne zločine. V zvezi s tem naj spomnim, da bo Slovenija, kot smo tudi na tem odboru že predstavili, letos maja gostila mednarodno diplomatsko konferenco za pripravo besedila nove konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskovanju in pregonu genocida, zločinov proti človeštvu, vojnih zločinov in drugih mednarodnih kaznivih dejanj. Slovenija v okviru EU samostojno zagotavlja Ukrajini konkretno politično, finančno in humanitarno pomoč in bo nadaljevala tudi v prihodnje, dokler bo to potrebno.

Posledice vojne v Ukrajini so seveda številne, močno jih občutimo na področju energije in evropskega gospodarstva, pri zagotavljanju prehranske varnosti, na socialnem področju. Pomoč gospodarstvu pri soočenju s posledicami energetske krize in blaženje socialne krize sta zato v ospredju delovanje Slovenije. Energetska kriza je razkrila preveliko odvisnost EU od ruskih fosilnih goriv in povzročila izreden dvig cen energije. S tem so se institucije EU in države članice začele ukvarjati hitro in dokaj učinkovito. Letos bomo nadaljevali prizadevanja za zmanjšanje povpraševanja po energiji in za izboljšanje energetske učinkovitosti ob zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z energijo, tudi s pomočjo okrepljenih prizadevanj za diverzifikacijo oskrbe.

Z vidika energetske varnosti Slovenija podpira skupne nakupe plina na ravni Evropske unije, s katerim bomo izkoristili moč in koristi našega skupnega trga ter skupaj zagotovili zadostno oskrbo s plinom za naslednjo zimo.

Dolgoročne rešitve so usmerjene v povečanje odpornosti, varnosti in trajnosti energetskega sistema EU, med drugim vključujejo zeleni prehod, tesnejše regionalno povezovanje in sodelovanje, pospešene naložbe v podnebno nevtralne proizvodne zmogljivosti, zmogljivosti shranjevanja energije in sodobna omrežja.

Slovenija podpira ambiciozne cilje na področju obnovljivih virov energije ob upoštevanju nacionalnih specifik. V okviru napovedane reforme evropskega trga z električno energijo si bomo prizadevali, da se bo ta osredotočila na cenovno dostopno in dolgoročno stabilno dobavo energije. V okviru delovanja v EU si še naprej prizadevamo za čim hitrejšo dokončno sprejetje in izvajanje podnebno energetskega svežnja tako imenovan »Pripravljeni na 55« in načrta za odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv REPowerEU.

Prav tako podpiramo cilje glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in energetske učinkovitosti, kjer pa morajo biti rešitve dovolj fleksibilne in upoštevati specifičnosti realnih razmer v državah članicah.

Med našimi ključnimi prioritetami v tem letu sta odpornost gospodarstva in industrijska konkurenčnost, tudi o tem bo razpravljal Evropski svet v marcu, zlasti o dolgoročni konkurenčnosti in produktivnosti evropskega gospodarstva.

Osrednji adut globalne konkurenčnosti EU je seveda enotni trg. Slovenija podpira odpravo neupravičenih ovir na enotnem trgu, zlasti na področju storitev. Zagotoviti moramo enake konkurenčne pogoje za vse države članice in vsa podjetja, pri čemer posebno pozornost namenjamo malim in srednje velikim podjetjem. Zavedamo se tudi, da prilagajanje pravil o državnih pomočeh prinaša tveganje za delovanje enotnega trga, zato se zavzemamo za prožna pravila, ki ne bodo povzročila fragmentacije enotnega trga.

Glede na realne okoliščine je treba zagotoviti čim večjo prožnost financiranja iz instrumenta za okrevanje in odpornost in morda tudi podaljšanje obdobja financiranja.

V zvezi s prihodnjim evropskim skladom za suverenost opozarjamo naše evropske sogovornike, da morebitno financiranje tega sklada ne bi smelo iti na račun obstoječih sredstev, ki so že dodeljena v ovojnicah držav članic.

Unija mora okrepiti strateško odpornost gospodarstva in zmanjšati svoje strateške odvisnosti. Za uspešno gospodarstvo EU je potrebna tudi močna zunanjetrgovinska politika EU. Treba je zagotoviti sinergije med trgovinsko politiko EU in drugimi politikami; notranji trg, industrija, okolje, energija, digitalizacija.

Za EU je ključen celovit pristop za zagotovitev boljšega dostopa in zanesljive oskrbe s kritičnimi surovinami, in sicer na podlagi diverzifikacije dobav, krepitve raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja, spodbujanja krožnosti in recikliranja. To je pomembno povezovanje z enako mislečimi globalnimi partnerji.

Slovenija podpira tudi revizijo ekonomskega upravljanja, saj moramo pravila prilagoditi novim realnostim. Ključnega pomena pri tem je, da so vse politike EU usmerjene kratkoročno v blaženje posledic trenutne krize in na daljši rok v nadaljnje okrevanje in rast.

Krepitev vladavine prava je nujna za uspešno delovanje Unije, še posebej v aktualnih razmerah ruske vojaške agresije na Ukrajino. Ker je to za Slovenijo ključna prednostna naloga, je vlada okrepila sodelovanje s podobno mislečimi državami EU v neformalni skupini prijateljev vladavine prava, s katerimi delimo spoštovanje vrednot ter ambicijo tesneje povezane in močnejše Unije.

Slovenija si tudi prizadeva za uresničevanje obstoječih mehanizmov EU za krepitev vladavine prava v posameznih državah članicah, kot sta postopek po 7. členu pogodbe o Evropski uniji ter uredba o pogojenosti za zaščito proračuna EU.

Na področju migracij so za Slovenijo pomembne aktivnosti, ki se izvajajo na območju zahodnega Balkana, zato podpiramo izvajanje akcijskega načrta Evropske komisije za zahodno balkansko pot, podpiramo tudi vse ostale ukrepe, ki vodijo k preprečevanju nedovoljenih migracij. Pričakujemo, da bodo vse članice schengenskega območja v popolnosti izvajale nadzor zunanjih meja in druge naloge v skladu s schengenskim pravnim redom, pri tem pa so ključna vloga Frontexa, krepitev sodelovanja z državami izvora in tranzita, pa tudi celovita in enotna politika EU glede vračanja in ponovnega sprejema.

Skrajni čas je za dogovor o skupnih rešitvah za nov migracijski in azilni sistem, ki bo deloval tudi v oteženih okoliščinah. Slovenija podpira dogovorjeno časovnico, po kateri naj bi bila pogajanja o vseh ključnih zakonodajnih predlogih iz pakta o migracijah in azilu sprejeta do konca zakonodajnega mandata. Solidarnost je pomembno načelo v vseh evropskih politikah.

Dosledno zagovarjamo tudi normalno delovanje schengenskega območja. Menimo, da je praksa nekaterih držav, ki že nekaj let vztraja na podaljševanju začasnega nadzora na notranjih mejah, v neskladju z veljavno zakonodajo. Strinjamo se z oceno Sodišča EU glede uvajanja tovrstnega nadzora, kar mora biti začasni ukrep v skrajni sili, šele po izčrpanju vseh drugih alternativnih ukrepov.

Širitev EU na Zahodni Balkan ostaja prioritetno področje za Slovenijo. Kredibilen širitveni proces je v današnjih razmerah tudi ključno geopolitično orodje. Od držav Zahodnega Balkana pričakujemo uskladitev z ukrepi EU, ob tem smo jim pripravljeni pomagati pri soočenju z ekonomsko in energetsko krizo, stabilnost regije je pomembna za Slovenijo, zato podpiramo širitveni proces, ki zagotavlja tudi transformacijo držav, ki so na poti pridruževanja EU.

Slovenija podpira tudi evropsko perspektivo Ukrajine, Moldavije in Gruzije ter kandidatski status prvih dveh. Dosledno pa poudarjamo pomen izpolnjevanja pogojev in meril kot ključne dimenzije širitvenega procesa in pri tem posebej izpostavljamo reforme na področjih vladavine prava, boja proti korupciji, dobrega upravljanja in delovanja demokratičnih institucij.

Informacija v nadaljevanju izpostavi še nekaj izbranih prednostnih področij, ki jih v tej uvodni predstavitvi ne bom posebej navajal, da ne bi bil predolg. Z veseljem pa se bom tako jaz kot tudi tukaj prisotni državni sekretarji, državni sekretarji iz Kabineta predsednika Vlade in iz drugih resorjev odzvali na vaša vprašanja oziroma predloge.

Hvala lepa.

Gospod državni sekretar Štucin, najlepša hvala za uvodno predstavitev.

Sedaj, če želi še kateri od državnih sekretarjev ali pa s kabineta predsednika Vlade mogoče kakšno dopolnilo glede poročila, ki ga je predstavil ali pa informacij, ki jih je predstavil gospod Štucin? (Ne.) Vidim, da ni.

Potem bom predal besedo Komisiji Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve, ki je obravnaval, torej, ki je to informacijo obravnavala na 3. seji 28. februarja 2023 in sprejela mnenje, ki smo ga prejeli.

Za njegovo predstavitev bom sedaj prosil predsednika komisije, gospoda Bojana Kekca.

Gospod Kekec, izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsedujoči.

Lep pozdrav vsem skupaj!

No, kot je bilo že rečeno, je Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve na svoji 3. seji seznanila se z informacijo o izvajanju Deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije za obdobje 2021-2024 in oblikovala naslednje mnenje.

V razpravi smo izpostavili oceno, da po strukturi ne gre za dobro pripravljen dokument zunanje politike. Informacija je pomanjkljivo pripravljena, saj ne vsebuje poročil o uresničevanju zastavljenih strateških usmeritev pri izvajanju veljavne deklaracije. Na področju energije in zelenega prehoda se izraža podpora skupnemu in celostnemu odzivu za reševanje aktualnih izzivov na energetskem področju na ravni EU. Za Slovenijo je pri tem posebnega pomena ambicioznejši pristop pri umeščanju vetrnih elektrarn v slovenskem prostoru in pozitivno stališče do umestitve jedrske energije med trajnostne vire.

Pri odpornosti gospodarstva in industrijski konkurenčnosti se opozarja na specifiko nacionalnih posebnosti. Pri zagotavljanju državnih pomoči slovenskim gospodarskim subjektom je potrebno preko instrumenta državnih pomoči krepiti enakopravnejši položaj na notranjem trgu Evropske unije. Na področju migracij in schengenske ureditve se zastavlja vprašanje o stopnji odpornosti Slovenije v primeru povečanih migracij na zahodni balkanski poti. Na področju širitev Evropske unije na zahodni Balkan se zagovarja poleg politične podpore interes za poglobljeno sodelovanje na področju raziskovalnih dejavnosti.

Na področju okolja se pričakuje upoštevanje nacionalnih posebnosti v kmetijskem sektorju glede prilagojene uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev na zavarovanih območjih bi močno zmanjšala kmetijski pridelek in ogrozila prehransko varnost v Sloveniji. Z ukrepi skupne kmetijske politike je treba podpreti integrirano varstvo rastlin, ekološko kmetovanje in precizno kmetijstvo, skrajšati postopke registracije bioloških in klasičnih fitofarmacevtskih sredstev in spodbujati razvoj žlahtnjenja odpornih sort. Pričakuje se sprejetje ukrepov za spodbujanje zbiranja povratne embalaže. Glede uvajanja pobude evropske univerze je bilo opozorjeno, da njena implementacija v letu 2023 ni realna, saj zahteva ogromno napora, na voljo pa ni niti dovolj evropskih finančnih sredstev. Ustrezno pozornost zahteva še področje športa in njegovemu vplivu na evropske vrednote in načine življenja. Pričakuje se, da je v interesu Slovenije krepitev skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije.

Hvala lepa.

Najlepša hvala, predstavnik, torej predsednik komisije Državnega sveta gospod Bojan Kekec.

Tako, sedaj smo zaključili z uvodno predstavitvijo, sedaj bi pa predal besedo kolegicam in kolegom. Se želi kdo na tej točki oglasiti, vprašati predstavnike ministrstev, predstavnike predstavnika Vlade? (Ne.) Vidim, da ni prijavljenih.

Kot predsedujoči odboru bom podal morda samo tudi nekaj mojih pogledov glede stvari, ki jih je omenil tudi pred predstavnik Državnega sveta.

Naj povem, glede problematike uporabe fitofarmacevtskih sredstev sva se odločila s predsednico odbora dr. Čadoničevo, da bomo sklicali še eno skupno sejo v kratkem, nujno sejo, tako da bomo to problematiko podrobno predstavili skupaj z vsemi deležniki, ker mislim, da je zelo pereča, odpira vrsto, lahko bi rekel, nekaterih problematik, specifičnosti slovenskega kmetijstva, predvsem Nature 2000 in posledično seveda samooskrbe slovenskega kmetijstva, ki je na nekaterih področjih, lahko bi rekel, kritična predvsem v zelenjadarstvu. Tako da za tiste tudi kolegice in kolege, ki bi morda želeli karkoli tudi vprašati predstavnike, naj povem, da bo, to je ena specialna ali pa specifična seja, ki bo namenjena samo temu področju, v najkrajšem času sklicana torej s strani mene in pa predsednice Odbora za kmetijstvo.

Zdaj je bilo nekaj vprašanj tudi glede specifike, torej nacionalnih posebnosti. Omenili smo, to je energetika, predvsem inženir Kekec, ki je specialist na tem področju, je omenil. Sam bi dodal morda še med obnovljivimi viri energije, ker sem se pač specifično se ukvarjal z geotermalno energijo. Torej jaz upam, da boste tudi to specifiko, glede na to, da države okrog nas, predvsem tudi Nemčija, v zadnjem času Avstrija, Poljska in tudi ostale, nekaj držav, Italija ima to posebnost, lahko bi rekel in tudi bogastvo geotermalne energije nekoliko večjo zaradi specifičnosti, predvsem vulkan, torej njihovega vulkanskega izvora, tako da bi tudi tu poudaril, da bi to bila ena izmed tudi, lahko bi rekel, prioritet v tej deklaraciji, v tem izvajanju deklaracije, ker ravno zdaj, v tem času, ko se v energetiki spopadamo s problemom, lahko bi rekel, med obnovljivimi viri je največji problem torej tega, da je nestalnost proizvodnje predvsem pri sončni energiji, pa tudi delno pri vetrni kot seveda tudi pri hidro energiji, je geotermalna energija tam, kjer seveda najdemo ta specifičnost. Pozitivnost te energije je, da je, da ima izredno stabilnost, in upam, državni sekretar, da ste si tudi zapisali, morda rabite odgovoriti, ampak toliko kot informacija, da ne ne porabite ali pa ravno me sprašujejo. Bili smo dva dni nazaj na sejmu v Gornji Radgoni Agra in so me kar nekaj županov ravno vprašali, ker se pač nekako vedno na mene obračajo, ali se bo nadaljevalo, torej neki projekti. En se seveda pilotni se dela trenutno v Lendavi, je pa, gre za pilotni projekt, to moramo poudariti, da gre za nek projekt, ki bi, ki bi trajno zaznamoval torej res neko resno uporabo te geotermalne energije.

Toliko mogoče z moje strani, če sem koga spodbudil, da se bo kaj vprašal predstavnike ministrstev ali pa Vlade. Vidim, da ni prijavljenih.

Potem bom s to točko nekako zaključil.

Sedaj bom predal besedo podpredsedniku Odbora za zunanjo politiko, torej gospodu Dušanu Stojanoviču.

Kolega Stojanovič, izvolite.

Hvala lepa, spoštovani kolega Breznik.

Ugotavljam, da razprave posebne ni bilo in da smo se članice in člani Odbora za zunanjo politiko seznanili z informacijo o izvajanju Deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v prihajajočem obdobju oziroma obdobje 2021-2024.

S tem pa tudi zaključujem to točko dnevnega reda in hkrati tudi našo 20. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Besedo pa spet predajam predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, gospodu Francu Brezniku.

Najlepša hvala, kolega Stojanovič.

Ugotavljam torej, da smo se tudi člani in članice Odbora za zadeve Evropske unije seznanili z informacijo o izvajanju Deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju 2021-2024. S tem je seveda obravnava na matičnem delovnem telesu končana.

S tem zaključujem točko dnevnega reda in hkrati tudi 30. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Preden se poslovimo pa vas seveda vse, torej predstavnike in pa seveda članice in člane Odbora za zadeve Evropske unije, dajem informacijo, da se 15 minut, torej po končanju te naše seje, pričenja 34. redna seja Odbora za zadeve Evropske unije.

To pomeni, da s sejo bomo začeli ob 9. uri in pa 45 minut v tem prostoru.

Najlepša hvala in lep vikend!

Najlepša hvala, kolega Stojanovič.

Ugotavljam torej, da smo se tudi člani in članice Odbora za zadeve Evropske unije seznanili z informacijo o izvajanju Deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju 2021-2024. S tem je seveda obravnava na matičnem delovnem telesu končana.

S tem zaključujem točko dnevnega reda in hkrati tudi 30. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Preden se poslovimo pa vas seveda vse, torej predstavnike in pa seveda članice in člane Odbora za zadeve Evropske unije, dajem informacijo, da se 15 minut, torej po končanju te naše seje, pričenja 34. redna seja Odbora za zadeve Evropske unije.

To pomeni, da s sejo bomo začeli ob 9. uri in pa 45 minut v tem prostoru.

Najlepša hvala in lep vikend!