Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 33. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklicala na podlagi prvega odstavka 58. člena in prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 33. izredne seje, katerega predlog ste prejeli v petek, 10. marca, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela in zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prosim vas, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav, ker prehajamo na odločanje in glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. / nemir v dvorani/ Se opravičujem, takoj bo. Glasujemo, ja. Okej, v tretje gre rado.

Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, 72 jih je glasovalo za, proti pa 1.

(Za je glasovalo 72.)(Proti 1.)

Ugotavljam, da je dnevni red sprejet.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA RESOLUCIJE DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE O UVRSTITVI RUSKE FEDERACIJE MED DRŽAVE, KI PODPIRAJO TERORIZEM.

Predlog resolucije je v obravnavo zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. V zvezi s tem predlogom resolucije je skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. In za dopolnilno obrazložitev predloga resolucije dajem besedo predstavniku predlagatelja, gospodu Janezu Janši.

Izvolite.

Spoštovani kolegice in kolegi, predstavniki Vlade, spoštovana javnost.

Evropski parlament je novembra lanskega leta sprejel resolucijo, in to z veliko večino, s katero je uvrstil Rusijo med države, ki podpirajo terorizem. Hkrati je Evropski parlament pozval tudi telesa, zakonodajna telesa držav članic, da ravnajo podobno ali enako. Podobne resolucije, ki uvrščajo Rusko federacijo med države, ki podpirajo terorizem, je sprejela tudi parlamentarna skupščina Sveta Evrope z velikansko večino, če ne skoraj soglasno, parlamentarna skupščina Nata in tudi različna telesa številnih drugih mednarodnih asociacij, katerih članica je tudi Slovenija. Vse od novembra lani smo na nek način čakali vladno koalicijo in Vlado, da podoben akt predloži tudi v sprejem temu Državnemu zboru. Ker tega, ker te poteze s strani vladajočih ni bilo, smo to resolucijo pripravili sami.

V bistvu sledi temu, vsebina te resolucije je podobna vsebini, ki jo je sprejel Evropski parlament in ki je dobila v Evropskem parlamentu pač podporo tudi večine poslancev, ki tam zastopajo Slovenijo. Ne vseh, mislim, ampak večino tudi s strani koalicije. Zdaj, za kaj tukaj gre. Od začetka ruske agresije na Ukrajino, tam ne poteka zgolj neka vojaška agresija, poteka nekaj, kar ima, kar vsebuje elemente genocida, zločinov proti človeštvu in kar vsebuje tudi elemente mednarodnega terorizma. V resoluciji so ti elementi našteti, lahko o tem veliko govorimo, bomo tudi kasneje že to obrazložili, dejstvo pa je, da celoten civiliziran svet glede tega nima različnih mnenj. Vsi dokazi so javni, so na dlani in to, kar se tam dogaja, se pravzaprav dogaja pred očmi celotne mednarodne javnosti. Teoretične razprave o tem, kdo je kriv, čigava propsi(?) vojna tam poteka, kateri dogodki v zgodovini so od tega pripeljali, so z vidika tistih, ki tam trpijo, umirajo, ki so žrtve mednarodnega terorizma, zločinov proti človeštvu, genocida tudi, te teoretične razprave so za njih popolnoma nepomembne, jim nič ne pomagajo, na nek način zgolj ustvarijo neko okolje, v okviru katerega se najbolje počuti sam agresor, ki izvaja ta grozodejstva. Se pravi, ne glede na vse te teoretične izgovore ne obstaja kruto dejstvo, da agresija, zločini proti človeštvu, akti mednarodnega terorizma niso nekaj kar bi se dogajalo na ozemlju dveh sprtih strani, to se dogaja izključno na ozemlju napadene države, na ozemlju Ukrajine. Se pravi, tukaj ne gre za nek klasični vojaški spopad, kjer bi v, bom rekel, veliki zavzetosti in želji po miru, pozivali obe sprti strani k pogajanjem, k temu naj sedejo za mizo in naj se vendarle zmenijo, da ljudje ne bodo trpeli. Gre za enostranski akt agresije z elementi mednarodnega terorizma, zločinov proti človeštvu in genocida. S tega vidika seveda sprejemanje aktov, kot je resolucijo o uvrstitvi Ruske federacije med države, ki podpirajo terorizem, to dejanje ne izključuje, drugih obsodb to ne izključuje, drugih pregonov to ne izključuje, drugih dejanj ali obsodb. Tukaj ne gre za to ali je to genocid, ali je to mednarodni terorizem, ali je to zločin proti človeštvu, ker gre za vse troje in izgovarjati se, ker smo eno obsodili, ne bomo drugega, je, bom rekel, pravzaprav podpora agresorju. Zdaj, ko gre za obravnavo v tem Državnem zboru, ko gre za podporo ali nepodporo tej resoluciji, gre v bistvu za pomemben akt izraza solidarnosti in umeščanja Slovenije na dobro stran zgodovine. Glasovanje, ki je na žalost že potekalo na matičnem odboru, kjer se je preprečilo, da bi Državni zbor v celoti glasoval o tej resoluciji, o podpori tej resoluciji, je test moralnega kompasa slovenske politike. Poleg teh mednarodnih asociacij, katerih članica je tudi Slovenija, so to resolucijo sprejeli tudi številni parlamenti evropskih držav, ne vsi, ponekod se podobne resolucije še obravnavajo in bo to število rastlo, dejstvo pa je, da je doslej samo ena država takšno resolucijo zavrnila in to je Slovenija na glasovanju, z glasovanjem koalicijskih poslancev na Odboru za zunanjo politiko. Nobena druga država nikjer takšne resolucije ni zavrnila. Mislim na članice Evropske unije, ali tega še niso obravnavali ali pa so takšno resolucijo sprejeli. Tako, da je neka priložnost ali pa možnost popravnega izpita za tiste, ki so glasovali proti, ki so manjkali na seji, ki so sejo pred glasovanjem zapustili ali se vzdržali, na nek način zamujeno, in je to, bom rekel, negativno sporočilo šlo v svet.

Na Odboru za zunanjo politiko smo slišali vrsto praznih izgovorov. Najbolj prazen je bil tisti, da takšne resolucije ne smemo sprejeti, ker bi bila to obsodba celotnega ruskega naroda. Te besede smo poslušali potem, ko je, mislim, da samo tri tedne nazaj na Prešernovem trgu del tega ruskega naroda, se pravi Rusi, ki živijo v Sloveniji, ne podpirajo Putina, demonstriral in zahteval, da se Rusijo razglasi za državo, ki podpira mednarodni terorizem. Se pravi, del ruskega naroda je to zahteval. S to resolucijo tega dela mi ne obsojamo, dejstvo pa je, da del ruskega naroda Putina podpira, podpira to agresijo, in s to resolucijo obsojamo tudi ta del ruskega naroda, in to je dejstvo. In tisti iz vladne koalicije, ki so za takšne resolucije glasovali na teh mednarodnih forumih, so to isto naredili. Eno je stališče in eno je glasovanje v Bruslju ali pa v Strasbourgu, drugo pa v Sloveniji. Zdaj ne vem, kdo misli, da bo s tem koga »farbal« ali pa prevaral v mednarodni skupnosti. Poglejte si transparente na tem protestu Rusov na Prešernovem trgu, kjer piše, da oni, Rusi, ki ne podpirajo Putina, zahtevajo, da se Rusija uvrsti med države, ki podpirajo mednarodni terorizem – zakaj? -, zato, ker je mednarodna skupnost izdelala mehanizme za kaznovanje aktov mednarodnega terorizma, ki so dodelani, kjer ni treba posebej ustanavljati še nekih določenih tribunalov, kjer se lahko sprožijo postopki ne samo pred mednarodnimi sodišči, ampak tudi v posamičnih državah. In zaradi tega je razglasitev ali pa postavitev Ruske federacije s takšnimi akti za ruski režim nekaj, kar je neprijetno in pritisk v realnem času, ne šele enkrat po tem, ko bodo neki tribunali čez leto ustanovljeni in ko mogoče nekaterih najbolj odgovornih za teroristična dejanja ne bo več med živimi. Torej težko, glede na to, kako ste zapeljali proceduro, ko lahko samo nekaj poslancev na odboru prepreči odločanje na plenumu, pozivam k ponovnemu premisleku pa razumu. Seveda, možna je pot iz tega zapleta tako, da proceduro ponovimo; ali jo bomo, bo odvisno tudi od te razprave, ki bo sledila.

Tako še enkrat, dejstvo je, da vojna v Ukrajini, v okviru katere se dogaja agresija na suvereno državo, akti mednarodnega terorizma, zločinov proti človeštvu z elementi genocida, ne poteka na ozemlju Rusije, poteka na ozemlju Ukrajine. Ne gre za dve sprti strani, gre za agresijo na neodvisno suvereno državo, na državo in na ljudstvo, ki je v novejši zgodovini že močno trpelo; spomnimo se samo holodomora pod ruskim oziroma sovjetskim jarmom. Agresor na ogledu celotnega sveta uporablja metode mednarodnega terorizma, uporablja metode, ki jih je deloma bolj prikrito uporabljal že znotraj lastne države. Ko je šlo za agresijo na Čečenijo, je bilo tam ubitih na deset tisoče ljudi, žensk in otrok, porušena cela mesta, od takrat obstaja termin grozdni faing /?/, se pravi, porušiš s težkim orožjem celotno mesto. Mednarodna skupnost je takrat zatiskala oči, češ, to se dogaja znotraj neke suverene države. Nobenih tribunalov ni bilo ustanovljenih, nobenih kazni ni bilo in zaradi tega se je lahko situacija ponovila potem tudi v agresiji na sosednjo državo. Torej o tem, ali Ruska federacija izvaja mednarodni terorizem ni nikakršnega dvoma. Jaz ne verjamem, tudi na Odboru za zunanjo politiko nismo slišali niti s strani tistih vladnih poslancev, ki resolucije niso podprli, da to ni res. Se pravi, to je dejstvo. S tega vidika je resolucija zgolj ugotovitveni sklep. Se pravi, priznamo nekaj, kar se itak dogaja. Ne zatiskamo si oči, tako kot smo si jih zatiskali, ko je šlo za Čečenijo, pa nekatere druge akte mednarodnega terorizma, ki jih ruski režim ima v svoji zakladnici in jih izvaja, od pobijanja novinarjev, kritikov iz opozicije do raznih bivših lastnih sodelavcev v okviru tega lova za disidenti po evropskih državah znani primeri. Torej, gre za ugotovitveni sklep, ki seveda predstavlja dodaten pritisk na Rusijo, da s tem konča, da se umakne iz Ukrajine. In večji bo pritisk na Rusko federacijo prej bo ta vojna končana. Zavračanje takšnih in podobnih resolucij ni korak k miru. To je korak h krepitvi agresorja in pomoč mednarodnemu terorizmu. Mi si ne delamo iluzij, da lahko slovenski parlament ali Slovenija s svojimi kapacitetami tukaj sama bistveno premakne, hkrati pa zaradi tega nismo odvezani odgovornosti, da prispevamo po svojih močeh. In glede na vse to, kar je Slovenija naredila v zadnjem letu za pomoč Ukrajini, je naravnost žalostno, da potem z zavračanjem neke resolucije, ki je sama po sebi umevna zaradi takšnih ali drugačnih razlogov kvarimo ugled Slovenije v civiliziranem svetu, ki tukaj enotno obsoja akte mednarodnega terorizma, ki jih izvaja Ruska federacija in z diplomatskimi pritiski, pa tudi z raznovrstno pomočjo pomaga Ukrajini, da se ubrani.

Torej, še enkrat pozivamo k premisleku in na podlagi tega, kar bomo slišali v razpravi, se bomo odločili, ali bomo vajo ponovili. Hvala lepa.

Predlog resolucije je na 10. nujni seji, 7. marca, kot matično delovno telo obravnaval Odbor za zunanjo politiko. Ker po končani razpravi odbor ni sprejel predloga resolucije je bila obravnava predloga resolucije na seji delovnega telesa končana.

In za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsedniku odbora, kolegu Dušanu Stojanoviču, izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica. Spoštovana ministrica, spoštovani državni sekretar, spoštovane kolegice in kolegi! Odbor za zunanjo politiko je predlog resolucije obravnaval na 10. nujni seji, ki je bila 7. marca 2023. Dopolnilno obrazložitev je na seji v imenu predlagatelja, Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke podal Franc Breznik. Z vsebino smo se danes v uvodu že seznanili. Na seji je bilo predstavljeno mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je akt preučila v skladu z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika. Pri tem je opozorila na razlikovanje med vrstami aktov, ki jih sprejema Državni zbor, in sicer med resolucijo in deklaracijo. Resolucija je akt s katerim Državni zbor ocenjuje stanje, določa politiko in sprejema nacionalne programe na posameznih področjih ter praviloma vsebuje nacionalni program in je zato programski akt. Po drugi strani pa Poslovnik Državnega zbora opredeljuje deklaracijo, s katero Državni zbor izraža splošna stališča do vprašanj notranje in zunanje politike ter do posameznih vprašanj, ki imajo pomen za vso državo. Torej, je bil po mnenju Zakonodajno-pravne službe pri predlogu resolucije predlagan oziroma uporabljen nepravilen akt. V nadaljevanju je bilo v mnenju opozorjeno, da je v aktu uporabljena nepravilna navedba resolucije Evropskega parlamenta, ki je posledično zavajajoča, zato je Državni zbor v svojem aktu ne more uporabiti. Resolucija Evropskega parlamenta namreč ne poziva k uvrstitvi Ruske federacije med države, ki podpirajo terorizem, ampak poziva članice Evropske unije in države članice, naj oblikujejo pravni okvir Evropske unije za uvrstitev držav med podpornike terorizma. To pomeni, da v okviru Evropske unije še ni pravne podlage. Ob koncu je opozorila še na določene nomotehnične pomanjkljivosti.

Nato je bilo predstavljeno mnenje Vlade, ki je bilo utemeljeno na treh izhodiščih. V razpravi so vsi razpravljavci obsodili vse oblike ruske agresije v Ukrajini, vse in jo označili kot nedopustno ter se zavzeli za potrebo po vzpostavitvi ustreznega pravnega okvira za kaznovanje tovrstnih zločinov ter za čimprejšnjo vzpostavitev miru v Ukrajini. Razhajanja so bila le v poimenovanju oziroma razumevanju tovrstnih dejanj. Opozicijski poslanci in predlagatelji so menili, da so vojni zločini pokazatelj, da je določena država teroristična. Menili so, da je odziv slovenske politike preveč zadržan, s sprejetjem predloga resolucije pa bi Republika Slovenija pokazala, da stopnjuje ukrepe proti Ruski federaciji. Poudarili so pomen pravočasnih, pravilno usmerjenih konkretnih sankcij, ki morajo biti oblikovane tako, da se lahko stopnjujejo, in ob tem dejali, da bi se s sprejetjem predloga resolucije nadgradila deklaracija o trenutnih razmerah v Ukrajini, ki jo je državni zbor sprejel 9. marca 2023. Ob tem bi po mnenju opozicijskega poslanca tudi zadostili pozivu evropskega parlamenta, naj se oblikuje ustrezen pravni okvir za uvrstitev držav med podpornike terorizma in med države, ki uporabljajo teroristična sredstva. Poslanci opozicije so se sklicevali tudi na sprejetje resolucije na parlamentarni skupščini Sveta Evrope, ki jo je podprla večina predstavnikov parlamentov, vključno z dvema predstavnikoma Državnega zbora, in ki v 13. točki poziva države članice, da razglasijo trenutni ruski režim za terorističnega. Pri tem naj poudarim, da omenjena resolucija ne poziva k razglasitvi Ruske federacije za teroristično državo, kot trdi predlagatelj, temveč v sprejeti resoluciji trenutni ruski režim prepoznava kot terorističnega. Koalicijski poslanci so poudarjali razlikovanje med terorističnimi dejanji in dejanji v času vojnega stanja, ki so lahko vojni zločini in jih je potrebno preganjati v skladu z mednarodnim pravom. V svojih razpravah so se strinjali, da je glavni cilj Slovenije vsakršna podpora Ukrajini in da Slovenija nudi finančno, humanitarno, vojaško in politično podporo Ukrajini. Menili so, da se Slovenija odziva pravočasno in ustrezno, kar prepoznava tudi ukrajinska stran. Strinjali so se, da je ruska agresija v Ukrajini nedopustna, da se izvajajo sprevržena dejanja, ki se jih lahko razume kot zločin proti človeštvu, in se zato zavzeli za oblikovanje ustreznega pravnega okvira za pregon le-teh. Razpravljavci so menili tudi zadržanost drugih držav članic EU do razglašanja določenih držav za teroristične, pa tudi zadržanost pravne stroke. Poslanci koalicije so v svojih razpravah dejali, da sicer razumejo sporočilo predlagateljev kot potrebo po obsodbi grozodejstev, ki se dogajajo v Ukrajini, vendar je potrebno za pravično obsodbo vzpostaviti ustrezen pravni okvir. Ob tem so opozorili tudi na škodljive mednarodnopravne posledice, če se pravni okvir za preganjanje tovrstnih dejanj predhodno ne vzpostavi, kot bistveno pa so poudarili, da morajo biti akti Državnega zbora osnovani na spoštovanju nacionalne zakonodaje in ne smejo napačno navajati tujih aktov, kot je to navedel predlagatelj.

Odbor je odločal o predlogih sklepov koalicijskih poslanskih skupin. Na koncu je odbor glasoval o predlogu resolucije in ga ni podprl. Navzočih je bilo 13, za 4, proti 9. S tem je bila obravnava predloga resolucije na matičnem delovnem telesu končana. Odbor pa je potem odločal tudi o predlogih sklepov koalicijskih poslanskih skupin, ki jih je odbor z 11 glasovi za tudi sprejel.

Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Za obrazložitev mnenja dajem zdaj besedo predstavnici Vlade gospe Tanji Fajon, ministrici za zunanje in evropske zadeve. Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica. Spoštovane poslanke in poslanci.

Jaz bi najprej v uvodu Državni zbor pozvala k minuti molka za vse žrtve ruske agresije v Ukrajini, za vse pobite nedolžne civiliste, posebej ženske in otroke.

Hvala lepa.

Jaz se strinjam s predlogom in predlagam, da imamo minuto molka.

/ minuta molka/

Hvala lepa.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Slovenska Vlada jasno, javno in nedvoumno, ostro in nenehno obsoja vojaško agresijo Rusije v Ukrajini. Slovenija zagovarja nedotakljivost meja, ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine. Slovenija zagovarja pravico Ukrajine do samoobrambe v skladu z ustanovno listino Organizacije združenih narodov. To počne doma, pred domačo javnostjo, to počne v vseh bilateralnih odnosih, pogovorih z ukrajinsko stranjo, v pogovorih z drugimi članicami Evropske unije in Nato, v okviru Združenih narodov, OVSE in v vseh mednarodnih forumih.

Naša država Ukrajino podpira z diplomatskimi aktivnostmi, s konkretno materialno, humanitarno, vojaško pomočjo, sprejemom beguncev, s politično podporo znotraj Evropske unije in Nato, s pridružitvijo procesom proti Rusiji na mednarodnih sodiščih, itn., in to bomo počeli tudi naprej. Nihče in prav nihče v mednarodni skupnosti ne dvomi, tudi Ukrajina ne, na čigavi strani Slovenija danes je. Tudi zato ker je, treba je pač poudariti, Rusija Slovenijo uvrstila na seznam neprijateljskih držav. Slovenija je nedvoumno na strani Ukrajine.

In zakaj se želi danes v slovenski javnosti ustvariti nek izkrivljen, drugačen vtis? Ker želi predlagatelj, moram to reči, to vprašanje izkoriščati tudi za notranje politične interese in na način uresničevanja teh ciljev, se vedno začne seveda s polarizacijo javnosti, in ni drugače tokrat in je to skrajno neodgovorno ravnanje. Prikazovati, da se Vlada odziva mlačno, zadržano, da s svojo populistično propagando oziroma s propagando opozicija uporablja te klasične metode, iztrgane zlepljenke, besede namišljene, izmišljene povezave, ponuja neke »ad hoc« sestavljene predloge, nepremišljene, tudi nefiltrirane, to se meni zdi iskreno, res, ne samo neodgovorno, ampak tudi precej neokusno. Me žalosti pravzaprav, da predlagatelji, člani SDS za to novo delitev slovenske javnosti izbirajo to grozljivo tragedijo, vojno, ki se dogaja v Ukrajini.

Jaz bi predvsem želela, zdaj pa konkretno povedati kaj počne slovenska Vlada. Ker smo tukaj zato, da slišimo resnično to kar Slovenija počne.

Vi ste podali predlog za podpis resolucije o uvrstitvi Ruske federacije med države, ki podpirajo terorizem. Kaj bi ta podpis dejansko pomenil in zakaj menimo, da je neprimeren oziroma nepotreben. Lahko začnem že pri naslovu predloga. Kot je bilo pojasnjeno, je resolucija napačen pravni akt. Ne moremo sprejemati resolucije kot programskega akta, saj gre pri pozivu zgolj za izraz splošnega stališča, torej deklaracije. Opozoriti moram, da so nekateri v razpravi tudi na OZP govorili o Rusiji kot o teroristični državi, kar seveda ni enako kot Rusija, ki podpira terorizem. Torej ni povsem enoznačno tudi, je treba opozoriti o čem je tekla razprava.

Nadalje poudarjam, da se ta Vlada, torej naša Vlada, osredotoča na konkretna dejanja. Slovenija sodi ta hip med najbolj solidarne države, ko gre za vojaško, humanitarno in človekoljubno pomoč v Ukrajini. V letu 2022, je Vlada Republike Slovenije za humanitarne potrebe namenila 3 in po milijona evrov sredstev. Dodatna 2 milijona je bilo razdeljenih za materialno pomoč, za oskrbo beguncev in integracijo smo namenili 20,6 milijona evra, skoraj 3 milijone pa za vključevanje ukrajinskih otrok v naš izobraževalni sistem. Sprejeli smo 8 tisoč beguncev, 20 sirot in tudi 2 ranjenca se oskrbujeta pri nas. En milijon evrov smo namenili za pobudo predsednika Zelenskega Žito iz Ukrajine. Slovenija nudi Ukrajini obsežno vojaško pomoč. Ta vlada je Ukrajini namenila opreme za en mehanizirani, en oklepni bataljon, za eno topniško baterijo, pred ruskimi napadi brani 200 slovenskih proti letalskih topov, 8 tisoč proti tankovskih min, strelivo, gorivo, številna druga oprema. Gledano po dejanski pomoči na število prebivalstva se Slovenija brez dvoma uvršča v sam vrh držav, ki Ukrajini stoji ob strani v njeni samoobrambi. Slovenija bo predvidoma v Nemčiji sodelovala pri vojaški misiji, usposabljanju ukrajinskih vojakov z do 30 štabnimi častniki in vojaškimi inštruktorji. Če bo treba, bo manjše usposabljanje izvedeno tudi v Sloveniji. Slovenija je sodelovala pri pripravi in sprejemu desetih svežnjev obsežnih omejevalnih ukrepov Evropske unije zoper Rusijo, da bi onemogočili dostop do kritičnih tehnologij in trgov in da bi zmanjšali njene možnosti za vojskovanje. Vse omejevalne ukrepe Slovenija danes izvaja. Do sedaj smo zamrznili za več kot 6,2 milijona evrov ruskih sredstev ali gospodarskih virov. Na seznamu so osebe, odgovorne za podpiranje, izvajanje ali financiranje dejanj, ki spodkopavajo neodvisnost Ukrajine, torej rusko politično in vojaško vodstvo, vključno s poveljniki skupine Wagner, oligarhi in številnimi drugimi posamezniki. Konkretna pomoč Ukrajini so tudi slovenske aktivnosti pri zagotavljanju prevzema odgovornosti ruskega režima za agresijo in druge mednarodne zločine. Tako je Slovenija del skupine danes 43 pogodbenic, ki so marca lani tožilcu Mednarodnega kazenskega sodišča predočile stanje v Ukrajini in tako omogočile takojšnjo uvedbo neodvisne objektivne preiskave. Slovenija je vložila izjavo o intervenciji v postopku Ukrajine proti Rusiji pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Dalje, Slovenija je vložila predlog za intervencijo na Evropskem sodišču za človekove pravice. Naprej, Slovenija se je pridružila jedrni skupini za ustanovitev posebnega sodišča za kazniva dejanja agresije zoper Ukrajino. In še, Slovenija bo konec maja gostila diplomatsko konferenco za sprejem konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih zločinov. In ta konvencija bo vzpostavila meddržavne mehanizme za preiskavo in pregon najtežjih mednarodnih hudodelstev, tudi dejanj v Ukrajini. In za vse naštete konkretne poteze se nam je Ukrajina večkrat zahvalila, tako predsednik Zelenski v pogovorih s predsednico Republike Slovenije Natašo Pirc Musar in predsednikom vlade Golobom, kot zunanji minister Koleba, veleposlanik Taran v pogovoru z mano. Ukrajina visoko ceni in priznava našo pomoč in zavezništvo. In lahko omenim še, da gre aprila tudi predsednik Vlade Robert Golob, tudi državni sekretar, predsednik Vlade v Kijev. Državni sekretar našega ministrstva pa se bo udeležil sankcijske konference konec marca, prav tako v Kijevu.

Predlagatelji resolucije pri utemeljevanju zakaj bi morala Slovenija sprejeti, zakaj jo mora Slovenija sprejeti, zavajajo pravzaprav dvojno. Resoluciji, z naslednjim stavkom: Resoluciji Evropskega parlamenta o uvrstitvi Ruske federacije na seznam držav, ki podpirajo terorizem, se je od novembra lanskega leta pridružilo že večje število držav članic Evropske unije: Estonija, Litva, Latvija, Slovaška, Poljska in Nizozemska med njimi. Evropski parlament ni pozval k uvrstitvi Rusije na seznam terorističnih držav, temveč je izglasoval resolucijo, ki poziva Svet Evropske unije, da oblikuje pravni okvir za uvrščanje držav med podpornike terorizma. In to, da so se pridružile številne države oziroma večje število držav med njimi naštete, pa je drugo zavajanje. Pridružile so se samo te naštete države in Češka, kljub nasprotovanju pravnih strokovnjakov. 7 držav od 27 pravzaprav po nobeni statistiki ni večje število držav. Večina teh je tudi sosed Ukrajine in Rusije, ki imajo zgodovinsko izkušnjo ruske agresije.

Torej, te resolucije ni mogoče sprejeti, saj ni pravnega okvira Evropske unije, ne v Evropski uniji in torej tudi ne v Sloveniji. Zgolj peščica pridruženih držav zelo jasno dokazuje, da se velika večina držav Evropske unije še kako dobro zaveda, kako pomembno je, da iščemo enotnost znotraj Evropske unije ves čas od začetka ruske agresije. Pomemben je enoten pristop, ne posamični ukrepi, ki zgolj krhajo našo enotnost in moč Evropske unije, na drugi strani pa krepijo položaj Rusije. Zdaj med kolegi v Bruslju o vzpostavitvi pravnega okvirja ni bilo nobene razprave, to vprašanje še ni bilo na dnevnem redu, tudi ni politične volje, da je na dnevnem redu, direktiva za boj proti terorizmu je v pristojnosti evropskih institucij, ki doslej še niso pripravile ustreznega predloga za razpravo, bomo pa stališča lahko preverili, ko imamo zasedanje zunanjih ministrov v ponedeljek v Bruslju.

Ampak, kolegice, kolegi, spoštovani poslanci, kar danes potrebuje Ukrajina, je naš skupen, enoten pristop, premišljen - to je najučinkovitejša strategija članic napram Rusiji. Vlada Republike Slovenije pri sprejemanju ukrepov sledi temu načelu, ne soliramo, še sploh, ko za ukrepe ni pravne podlage. Navsezadnje pa vsebina predloga resolucije nima absolutno nobenega vpliva na ustavitev ruske agresije v Ukrajini. Cenjeni poslanci, krivda za agresijo Rusije na Ukrajino ni kolektivna. Ruskega naroda ne moremo razglasiti za terorističnega, zato, ker to ni. Breme kolektivne krivde bi osvobodilo rusko vodstvo odgovornosti za brutalno vojno. Ko pa so krivi vsi, ni kriv nihče. Krivci tu pa so jasni - za agresijo nad Rusijo je kriv predsednik Putin, je kriv njegov režim. Krivda za vojne zločine, ki jih izvajajo, je individualna. Želimo, da se krivce obsodi, to pa bodo naredila mednarodna sodišča. Sodišča so tista, ki bodo kvalificirala naravo teh zločinov. Po mednarodnem humanitarnem pravu v času vojne terorizem ne obstaja, obstaja zločin širjenja terorja nad civilnim prebivalstvom, kar je kvalificirano kot vojni zločin, a o tem ne razsojamo države članice. O agresiji, zločinih proti človečnosti, kršenju človekovih pravic, o tem bodo, kot rečeno, v procesih razsojala sodišča, ki se jim je Slovenija ravno s tem namenom pridružila.

Naša odgovornost je tudi pogled v prihodnost, ko bo vojne konec. Vi ste se prejšnji teden zgražali nad dejstvom, da eden od sklepov OZP vsebuje formulacijo o trajnem in pravičnem miru. Poziv k trajnemu in pravičnemu miru je zapisan v Deklaraciji generalne skupščine Združenih narodov, ki jo je podprlo pred kratkim 141 držav, tudi Ukrajina. To je bil velik diplomatski uspeh Ukrajine. Večina poslancev SDS se torej ne strinja s 141 podpisnicami, podpornicami Ukrajine in tudi samo Ukrajino. Mi bomo še naprej, Slovenija, pozivali k vzpostavitvi trajnega in pravičnega miru. Slovenija razume in jemlje v obzir strahove, ki se pojavljajo povsod po Evropi in svetu in kamor gre splošna situacija zaradi vojne v Ukrajini. Razume, da bo v nekem trenutku prišlo do pogajanj o miru v Ukrajini, prav tako pa razume, da po koncu vojne Rusija ne bo izginila z zemljevida in obličja sveta. Rusija je velika, več kot očitno vplivna država, nenazadnje ima jedrsko orožje. In zato je zgražanje SDS nad mojo izjavo, da brez Rusije ne bo trajnega miru v Evropi, popolno nerazumevanje situacije ali pa nenavadno sprenevedanje.

Naj zaključim. Resolucija, ki podpira razglasitev Rusije kot države, ki podpira terorizem, nima za situacijo v Ukrajini nobene praktične vrednosti. Vrednost pomoči Slovenije je v konkretnih dejanjih, ki jih bomo Ukrajini nudili, dokler bo Ukrajina to potrebovala. In bi na koncu samo zaključila - enotnost Evropske unije največ pomaga Ukrajini in enotnost slovenske politike je največja odgovornost, ki prav tako pomaga Ukrajini.

Hvala lepa.

Hvala lepa. Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Prva ima besedo Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, v njenem imenu kolega Franc Breznik. Izvolite.

Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovana ministrica, državni sekretar, spoštovana slovenska javnost.

Resolucija je akt Državnega zbora, ki ocenjuje stanje, določa politiko, lahko pa - ali ne - tudi sprejema različne programe. Deklaracija je v bistvu samo politično stališče. Oba akta sta pravno nezavezujoča. Pred sabo držim del navedb resolucije Evropskega parlamenta z dne 23. novembra 2022, uvrstitev Ruske federacije med države, ki podpirajo terorizem. Naj mi bo dovoljeno, da v okviru tega stališča preberem nekaj ključnih skupnih ugotovitev evropskih poslancev in, lahko bi rekel, tudi navedem izjave. Prva izjava, ki jo bom navedel, je izjava predsednika Evropskega sveta Charles Michela, ki je v svojem govoru na izredni razpravi parlamenta 1. marca 2022 o ruski agresiji proti Ukrajini izjavil, da je ruska agresija preprosto in jasno geopolitični terorizem. Naj navedem tudi izjavo predsedujoči Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi iz / nerazumljivo/, ki je v svoji izjavi z dne 14. marca 2022 napad vlade Ruske federacije zoper nedolžne civiliste in civilno infrastrukturo v Ukrajini označil za državni terorizem.

Tako v Slovenski demokratski stranki kot v Evropskem parlamentu kot parlamentarni skupščini Sveta Evrope ugotavljamo skupna stališča. Prvič, da so ruske oborožene sile, njihove nadomestne sile, umorile več tisoč civilistov, med katerimi je bilo več sto otrok. Številne druge so mučili, ustrahovali, spolno nadlegovali, ugrabljali ter prisilno razseljevali in preganjali, kar so skupine za človekove pravice in mednarodne opazovalne misije temeljito dokumentirali številna grozodejstva, ki so nad ukrajinskimi civilisti zagrešile ruske oborožene sile in njihove nadomestne sile kot so usmrtitve po hitrem postopku, mučenja, posilstva, množična pridržanja v tako imenovanih ločevalnih taboriščih ter prisilne posvojitve otrok. Skupni ugotovitveni, lahko bi rekel, zaključki tako Evropskega parlamenta kot Slovenske demokratske stranke kot parlamentarne skupščine Evrope gredo tudi v to, kot ugotavljajo tudi v Evropskem parlamentu v resoluciji v preambuli pod številko El, da Rusija že več let podpira in financira teroristične režime in organizacije, zlasti Asadov režim v Siriji, ki mu je Rusija dobavljala orožje, pri njegovi obrambi pa je izzvala namerne napade na sirsko civilno prebivalstvo, mesta in civilno infrastrukturo, kjer je Rusija izvedla napade v drugih suverenih državah in na svojem ozemlju, pomembno pa je to, kar je razlika, vključno z umori in poskusi umora številnih nasprotnikov Putinove diktature, tudi novinarjev, politikov, aktivistov, predvsem pa tujih voditeljev, med drugim Ane Politkovske, Viktorja Juščenka, Borisa Nemcova, Stanislava Markelova, Anastazije Baburove, Sergeja Protazanova in številnih ostalih, več kot sto in sto in sto novinarjev lahko bi rekel in tudi predstavnikov nevladnih organizacij v Ruski federaciji. Skupna ugotovitev je, da namerni napadi in grozodejstva Ruske federacije nad civilnim prebivalstvom Ukrajine, uničenje civilne infrastrukture in druge hude kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, pomenijo teroristična dejanja zoper ukrajinsko prebivalstvo in vojna hudodelstva. Izražamo izjemno ogorčenje in obsojamo te napade in grozodejstva ter druga dejanja, ki jih je Rusija storila pri uresničevanju svojih uničujočih političnih ciljev v Ukrajini. Predvsem pa je skupno to, in na ozemlju drugih držav, glede na navedeno ugotavlja, da je Rusija država, ki podpira terorizem, predvsem pa uporablja teroristična sredstva. Naj povem na zaključku tega stališča, da evropska resolucija v svoji 16. točki, kar je pomembno, poziva vse Ruse, naj zavrnejo sodelovanje v tej vojni, pa tudi naj protestirajo proti grozljivim vojnim zločinom, ki jih je Ruska federacija v imenu ruskega naroda zagrešila nad ukrajinskim narodom, in da izraža podporo ruskim državljanom, ki protestirajo tako kot so protestirali v Sloveniji in se borili proti sedanjemu režimu v Rusiji ali zunaj nje ali tistim, ki pomagajo beguncem iz Ukrajine. Torej pozivamo komisijo, evropsko službo za zunanje delovanje in države članice torej, naj okrepijo podporo civilni družbi in svobodi medijem iz Rusije ter še naprej nudijo zaščito in začasno zatočišče v EU tistim Rusom, ki preganjajo zaradi nasprotovanja režimu. Torej, to je resolucija, tako vse 3 resolucije branijo tiste Ruse, ki so proti režimu, ki branijo človekove pravice, ki branijo svobodo ruskega naroda in ki branijo tudi ostale države, ne samo Evrope, tudi sveta, pred ruskimi uničujočimi dejavniki.

Zato naj na koncu povem, da Slovenska demokratska stranka torej se poziva, torej se odziva na stanje v parlamentarni skupščini Evropa, na resolucijo, prvo, na resolucijo, ki je bila sprejeta novembra 2023 v Evropskem parlamentu z veliko večino, ki ne ugotavlja samo dejanj na področju Ukrajine, kjer poteka grozovita vojna, in zločinov, o katerih govori Rimski statut, ampak ugotavlja druga teroristična dejanja, ki so vezana na sosednje države in predvsem na žrtve, same Ruse, ki so bili žrtve tega režima. To je pomembna ugotovitev in tukaj vidim veliko neznanje, morda celo zanikanje teh zadev v fazi zadnjih 20. let s strani predsednice, predvsem ministrice za zunanje zadeve in njenega kabineta in številnih kolegov, ki so razpravljali, torej tudi na odboru. To je bistvo resolucije, torej, te ugotovitve, ki jih je kar nekaj v teh 5 minutah v tem stališču jih je težko predstaviti, bom pa jih predstavil kasneje.

Torej, spoštovani kolegi in kolegice, v Slovenski demokratski stranki smo zavezani vrednotam človeštva, ne barbarov, zavezani smo vrednotam človeške civilizacije, ki nas je pripeljala na pot blagostanja in spoštovanja vseh ljudi in predvsem tistih vrednot, ki bodo, zaradi katerih bo tudi Evropska unija kot takšna preživela.

Toliko z naše strani v tej fazi, najlepša hvala.