Spoštovani poslanke in poslanci, vabljeni na to sejo, vsi tukaj prisotni, predstavniki medijev vas vse najlepše pozdravljam in pričenjam 13. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano!

To skupno sejo odborov, torej našega odbora in Odbora za zadeve Evropske unije, sva sklicala na najino pobudo oba predsednika, zato jo bova tudi oba vodila, vsak svoj odbor.

Preden začnemo z delom, vas obveščam, da je zadržan oziroma na dopustu gospod Jožef Horvat, medtem ko imamo za naš odbor dva nadomeščanja: gospod Franc Breznik nadomešča gospoda Franca Rosca in gospod Jonas Žnidaršič nadomešča poslanca Damijana Zrima.

S tem predajam besedo predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije gospodu Francu Brezniku.

Najlepša hvala za besedo, gospa predsednica Odbora za kmetijstvo.

Spoštovane kolegice in kolegi, tudi jaz pričenjam s 7. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti, torej in tudi, da s pooblastili sodelujejo na tem odboru, tukaj imam kar nekaj pooblastil: kolegico Lucijo Tacer nadomešča kolegica Mateja Čalušić, ki jo lepo pozdravljam, magistra kolega mag. Janeza Žaklja nadomešča kolegica dr. Vida Čadonič Špelič, kolega Gašperja Ovnika nadomešča kolega Franc Props, kolegico Almo Intihar nadomešča kolega Robert Janev in pa kolega Zorana Mojškerc nadomešča kolega Tomaž Lisec. To so pooblastila, ki jih imam trenutno pri sebi, kolegic in kolegov.

Prehajamo torej na določitev dnevnega reda.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odborov. Ker k dnevnem redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik, je določen dnevni red seje kot je bil torej predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – POSLEDICE ZA SLOVENSKO SAMOOSKRBO S HRANO IN PREHRANSKO VARNOST V PRIMERU UVELJAVITVE PREDLOGA UREDBE O TRAJNOSTNI RABI FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV.

Kot gradivo k tej točki ste prejeli predlog stališča z dne 22. septembra 2022 in stališče Republike Slovenije do predloga uredbe z dne 7. oktobra 2022, poročilo Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k zaključkom posveta Zagotavljanje prehranske varnosti v luči predloga uredbe EU o trajnosti rabe pesticidov, ki je bila 8. marca 2023, na mizo pa ste prejeli tudi predloge sklepov - upam, da ste jih že dobili - Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Prosil bi vse, tudi sodelujoče, da te sklepe nekako tudi predebatirajo, da se do njih nekako, lahko, bi rekel, vzpostavijo neko mnenje, da na koncu, v kolikor je nek konsenz, mogoče kakšen sklep tudi preoblikujemo ali kakorkoli.

Na sejo torej smo vabili ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano gospo Ireno Šinko, ki jo lepo pozdravljam na današnji seji, predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Romana Žvegliča - lepo pozdravljeni, gospod Žveglič -, potem prof. Majo Ravnikar, direktorico Nacionalnega inštituta za biologijo, jo lepo pozdravljam, Boštjana Noča, predsednika Čebelarske zveze, trenutno ga tukaj ne vidim, se je opravičil, potem pozdravljam Boštjana Kozoleta, predsednika Združenja za sadjarstvo, lepo pozdravljen, gospod Kozole, pozdravljam našega starega znanca tukaj na teh odborih, gospoda Marjana Colja, direktorja Vinske družbe Slovenija, prav tako pozdravljam prav tako starega znanca teh odborov prof. dr. Andreja Simončiča, direktorja Kmetijskega inštituta Slovenije, lep pozdrav, gospod profesor, potem opravičil se nam je prof. dr. Aleš Kuhar, predavatelj na Biotehnični fakulteti Univerze v Ljubljani, tukaj vidim tudi gospoda Branka Tomažiča, predsednika Komisije Državnega sveta Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, lepo pozdravljeni, gospod Tomažič. Vabili smo tudi poslance Evropskega parlamenta. Verjamem, da se danes glede na aktivnosti v Evropskem parlamentu po vsej verjetnosti ne morejo udeležiti tega, te skupne seje, upam pa, da bodo to sejo kasneje si v posnetku temeljito pogledali. Dodatno smo z moje strani sta bila povabljena še Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine, je trenutno še ne vidim tukaj, in pa predstavnik Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj mag. Ivan Brodnjak … / oglašanje iz dvorane/ Še je na cesti, aha, tako da bo, upam, da se bo pravi čas tudi priključil.

Tako. Sedaj prehajamo na obravnavo omenjene točke. Spoštovane kolegice in kolegi, na začetku, dovolite mi, da preberem in tudi poskušam najti nekaj argumentov, zakaj se mi zdi, da tudi po posvetu, tudi po nekaterih stališčih, ki smo jih že prejeli, ki smo jih sprejeli na Odboru za zadeve Evropske unije, tudi po nekih razpravah že na Odboru za kmetijstvo, da sam naštejem nekaj argumentov, zakaj so, zakaj se mi zdi ena skupna seja, lahko bi rekel tudi tematika, tako odločilna, tako pomembna za, lahko bi rekel, usodo slovenskega kmetijstva, predvsem pa za usodo, dolgoročno usodo tudi slovenske samooskrbe. Jaz upam, da, spoštovane kolegice in kolegi, da si vsi želimo, da je hrana pridelana v Sloveniji na trajnosten način, da je hranljiva, predvsem, da je okusna, kakovostna. Prav tako, da so vsi deležniki kot kmetje, kot potrošniki, da podpiramo cilj zmanjšanja seveda rabe fitofarmacevtskih sredstev pri sami pridelavi hrane v Sloveniji. Torej ta trend zmanjšanja je v teku in ga moramo zgolj torej nadaljevati. Tudi tukaj je moje mnenje, približno nekako ta trend pozdravljam, a pri sprejemanju ukrepov za zmanjševanje rabe fitofarmacevtskih sredstev na ravni EU, kar ima velik vpliv tudi na Slovenijo, je treba upoštevati predvsem po mojem mnenju razlike med evropskimi državami od stopnje intenzivnosti kmetijstva do deleža varovanih območij narave, obvezno integrirano varstvo rastlin, pa tudi kmetijstva do deleža varovanih območij narave, obvezno integrirano varstvo rastlin pa uvesti tudi seveda na večjih kmetijah. Jaz mislim, da moramo kmetom ponuditi tudi alternative kot so lažji dostop do sredstev za investicije, predvsem ko govorimo o digitalizaciji v kmetijstvu, preciznem kmetijstvu in do spodbujanja razvoja žlahtnjenja, predvsem od tistih odpornih sort, nenazadnje tudi s skrajševanjem postopkov registracije bioloških fitofarmacevtskih sredstev. Kmetijstvo se mi zdi, da je prostor za razvoj vseh tipov kmetijske pridelave od tradicionalne do integrirane, tako do ekološke. In zdi se mi, da v okviru eko shem že sedaj spodbujajo prakse, ki zmanjšujejo vpliv na okolje. Slovenija, odkar sem tudi pred leti vodil Odbor za kmetijstvo in se s tem seznanil, je v preteklosti že v bistvu močno omejila rabo fitofarmacevtskih sredstev, tako da vsakoletni monitoring hrane, ki ga opravijo naše uradne institucije, iz leta v leto potrjuje, da je hrana, pridelana v Sloveniji, kakovostna, tako rekoč brez ostankov fitofarmacevtskih sredstev. Vsi, ki so do zdaj o tej temi razpravljali, so predstavili številne izračune, ocene, predvsem tiste, ki me skrbijo, odkar sem si vse te posvete nekako prebral, pregledal predvsem posledice za slovensko kmetijstvo v primeru uveljavitve, torej uredbe v predlagani obliki. Opozoril bi, da so prepoved uredbe fitofarmacevtskih sredstev na zavarovanih območjih, pri čemer območje Nature pokriva, naj povem, 38 % področje vodovarstvenih območij pa 25 % vseh pridelovalnih površin, torej močno zmanjša pridelek in predvsem ogroža prehransko varnost v Sloveniji. Predlog uredbe po mnenju številnih strokovnjakov v Sloveniji, ki ste do zdaj razpravljali, ne upošteva specifičnosti posameznih držav, predvsem članic Evropske unije in ena rešitev za vse države članice po mojem mnenju ni ustrezna. Slovenija ima torej zaradi omejenih naravnih danosti in strukture našega kmetijstva določene posebnosti. Zavedamo se starost slovenskih kmetov, zavedamo se povprečna velikost kmetij, ki je celo pod 7 hektarov in pa, da je 75 % kmetijskih površin na območjih, kot vemo, z omejenimi možnostmi torej za kmetijsko dejavnost. To je ena specifika slovenskega kmetijstva, ki je lahko, bi rekel, v nekem tranzicijskem območju, obdobju in ki poteka in ki gre torej v smeri nekega razvoja. Kot predsednik Odbora za evropske zadeve, lahko bi rekel, da tudi aktivno spremljam predlog, predvsem nastanek te uredbe EU torej o trajnosti rabe fitofarmacevtskih sredstev in zavzemam stališče, da so določila glede obsega odstotkovnega zmanjšanja fitofarmacevtskih sredstev nesprejemljiva za slovenski prostor. Sama uredba pa se mi zdi, da je v nasprotju z eno izmed glavnih usmeritev tudi strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027, v kateri je določena trajnostna pridelava hrane na celotnem območju Slovenije in povečanje torej samooskrbe. Hrana je strateško orožje, spoštovani kolegice in kolegi, hrana je strateško orožje v 21. stoletju. Zaradi tega večkrat omenjajo številni, lahko bi rekel geostrateški misleci, da je recimo Poljska kot taka, kot močna kmetijska država, da eno izmed strateških zadev ima urejeno, to je močno kmetijsko politiko. Drugo je, lahko bi rekel, sama starost prebivalstva, populacije neke države. To so strateške prednosti, ki bodo krojile usodo in bodo zmagovalci, lahko bi rekel, te države, po vsej verjetnosti, ne samo 4. industrijske revolucije po vsej verjetnosti 21. stoletja. Zaradi tega je tako pomembno sklicati eno izmed teh sej, predebatirati vse zadeve tako z ene in z druge strani, poiskati neke zaključke. Spoštovani kolegi, zame, še enkrat, torej se zdi, da so ti učinki, ki so te uredbe, da so po vsej verjetnosti, da je treba upoštevati torej posamezne države članice in na način, da se kmetijskem gospodarstvu omogoči torej trajnostno kmetovanje in razvoj kmetij, predvsem se mi zdi pomembno tako z ekonomskega kot okoljskega, kot družbenega vidika, vsi ti trije vidiki, jaz mislim, da morajo sobivati, da se morajo prepletati in da jih moramo upoštevati, ko sprejemamo kakršnekoli uredbe, direktive ali pa politike tako na ravni EU kot torej tudi na ravni Slovenije. Zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev za več kot 50 % je neizvedljivo, če ni torej nekih alternativnih rešitev za slovensko kmetijstvo. Ogrožena bo prehranska varnost Evrope in Slovenije. Pri žitih bo pridelek manjši za približno 40 %, pri oljnicah 50 %, pri sadju in zelenjavi, kjer imamo že danes katastrofalno samooskrbo, veste, da ko se pogovarjamo o številki približno 40 plus minus nekaj procentov v zadnjih letih, pa bo dodatno zmanjšanje torej 30 %. Nesprejemljivo je, da se bo uvažala hrana iz ostalih držav, ki bo imela velik ogljični odtis, ki bo v različnih temperaturnih režimih in kjer strokovnjaki ugotavljajo, da tistih znamenitih vitaminov, mineralov in vse, kar bi naj zdrava hrana vsebovala, v takih dolgih dobavnih verigah, torej ta hrana ne vsebuje in je v bistvu relativno, lahko bi rekel, slabe ali pa slabše kvalitete. Slovenski kmetje so že zdaj zaradi strogih omejitev in manj registriranih fitofarmacevtskih sredstev, tudi tu je bil problem, ki smo ga večkrat obravnavali na številnih odborih, torej, ko smo nekako preprečili ali pa sama država zaradi majhnosti trga nekaterih fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji torej ni registrirala, da so v slabšem in nekonkurenčnem položaju napram kmetom torej iz držav članic, predvsem tistih članic, ki so izrazito kmetijske članice, prej sem omenil Poljsko, Francija in tako naprej. Na ravni EU je dovoljenih 454 aktivnih snovi, v Sloveniji 209. Samo s predlaganimi zakonodajnimi rešitvami se torej povzroča veliko vznemirjenje pri kmetih in povečuje se tudi, lahko bi rekel, tudi pri kmetovalcih neko protievropsko razpoloženje. Namen torej sklica tega odbora je, da to spremenimo, da slovenski kmet, kmetovalec, pa tudi potrošnik, da dobi občutek, da smo na tej poti, da se vsi zavedamo te problematike, da bomo poiskali rešitve vsak pri sebi, tudi v svojih političnih skupinah v Evropskem parlamentu. Kot vemo, lahko bi rekel, sama rešitev ali pa sama predlog te uredbe prihaja iz politične skupine evropskih socialistov, Timmermansov predlog pa je, zato tudi v uredbi govorijo največkrat, da je to Timmermansova uredba in zato mislim, da je današnja razprava, današnja seja namenjena vsem deležnikom, ki nekaj veljate v kmetijstvu, vam, kolegicam in kolegi, ki prihajate, tudi kolegice, ki prihajate iz različnih, lahko bi rekel, območij Slovenije, ki imajo tudi svojo specifiko v kmetijstvu in da bo ta razprava pripeljala, lahko bi rekel, tudi do nekih zaključkov, da sprejmemo nekatere sklepe, ki bodo dajali morda ali pa tudi določene nove argumente, da bodo dajali ministrici, pa predvsem Vladi tudi, ko bo zastopala interese Slovenije, torej neko novo orožje, če lahko v tem primeru govorim tako.

Toliko na začetku, spoštovani kolegice, zakaj, kako, kateri so problemi.

Sedaj pa dajem prvo besedo seveda ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospe Ireni Šinko. Gospa ministrica, izvolite.

Spoštovana predsednica dr. Čadonič Špelič, spoštovani predsednik dr. gospod Breznik, spoštovani spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani udeleženci, lepo pozdravljeni vsi skupaj!

Samo da na kratko spomnim, mi smo o tej uredbi že v tej uredbi že razpravljali na obeh odborih torej skupno in smo zavzeli tudi določena stališča, ki jih je potem tudi ministrstvo naprej zastopalo na Evropski komisiji. Da bomo samo povzeli, torej Evropska komisija je v mesecu juniju lani objavila nov zakonodajni predlog o zmanjšanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Glavni predlagani ukrepi v uredbi, ki so obenem predstavljajo tudi največji izziv za Slovenijo, so pa prepoved rabe vseh fitofarmacevtskih sredstev na občutljivih območjih kot so mestne zelene površine, vključno z javnimi parki, vrtovi, igrišči ter zavarovana območja Natura 2000, vsa ta ekološko občutljiva območja, kamor spadajo predvsem nacionalno zavarovana območja kot so krajinski parki in pa tudi območja, zavarovana po vodni direktivi. Potem drugi izziv je pravno zavezujoč cilj, da moramo na ravni EU za 50 % zmanjšati uporabo in tveganja kemičnih sredstev ter uporabo bolj nevarnih sredstev do leta 2030. Upoštevajoč predlagano metodologijo, s katero se Slovenija nikakor ne strinja, bi morala Slovenija dejansko zmanjšati uporabo tveganja kemičnih fitofarmacevtskih sredstev za 59 % ter uporabo bolj nevarnih fitofarmacevtskih sredstev za 52 %. In pa tretji izziv, ki je bil postavljen v tej uredbi, je pa zahteva za vzpostavitev elektronskega registra uporabe ukrepov integriranega varstva rastlin pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev, kar pa predstavlja obsežno upravno breme tako za uporabnike, torej tako za pridelovalce kot tudi za pristojne organe.

Slovenija, kot veste, se Slovenija načeloma strinja z zmanjšanjem rabe fitofarmacevtskih sredstev, kar smo v preteklosti že večkrat izrazili na primer, ko je šlo za zaščito čebel, potem pri zaščiti pitne vode in drugih področij. Tako Slovenija podpira dejansko predlog v delu zmanjšanja rabe fitofarmacevtskih sredstev, in sicer v tistem delu, kjer je to mogoče glede na trenutni razvoj razpoložljivih alternativnih metod varstva rastlin. Poleg tega je Slovenija do leta 2020 že zmanjšala aktivne snovi v fitofarmacevtskih sredstvih za četrtino glede na izhodišča obdobja med letom 2015-2017. Menimo, da bi države članice morale zmanjšati fitofarmacevtska sredstva, uporabo fitofarmacevtskih sredstev glede na njihov prispevek pri prodaji aktivnih snovi, zato Slovenija predlaga, tako kot sem že prej povedala, novo metodologijo izračuna, kjer naj bi vsaka država dejansko prispevala zmanjšanje glede na povprečje porabe v Evropske unije fitofarmacevtskih sredstev. Slovenija se nikakor ne more strinjati z Evropsko komisijo glede pristopa, ki je predlagan v uredbi, glede popolne prepovedi rabe vseh fitofarmacevtskih sredstev na območjih Natura 2000, na nacionalno zavarovanih območjih in na vodovarstvenih območjih, ki bi v primeru sprejetja dejansko pomenilo opuščanje kmetijske proizvodnje in posledično vplivalo na samooskrbo v Sloveniji, saj trenutno nimamo na razpolago alternativne rabe namesto fitofarmacevtskih sredstev, predlagana prepoved pa dejansko tudi prepoveduje uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ki so dovoljena v ekološkem kmetijstvu, pomeni, da tudi ekološko kmetijstvo bi bilo zelo oteženo na teh območjih.

Slovenija na usklajevalnih pogajanjih med drugim vzpostavlja naše posebnosti v smislu tega, da imamo veliko zaščitenih območij, da imamo pestro biotsko raznovrstnost, da imamo specifike kmetijstva, pridelave, in sicer v tem delu, da imamo veliko majhnih kmetijskih gospodarstev, da je povprečna velikost kmetije 7 hektarov, da imamo velik delež kmetijskih gospodarstev, ki se nahajajo na območjih z omejenimi dejavniki in pa, da imamo malo kmetijsko intenzivnih območij v Sloveniji. Zaradi navedenega smo predstavnike Evropske komisije tudi povabili v Slovenijo in sicer, pride namestnica direktorice Digi Santi med 19. in 21. aprilom letos v Slovenijo, kjer naj se sama prepriča oziroma kjer bomo predstavnike Evropske komisije želeli izpostaviti posebnosti našega kmetijstva. Tukaj želimo predvsem vzpostaviti pozitivno vlogo kmetijstva na ekološko občutljivih območjih, ki sooblikujejo in vzdržujejo biotsko raznovrstnost na teh območjih. Poleg tega izvajamo v Sloveniji tudi oceno vpliva predlagane zakonodaje na kmetijstvo na posameznih območjih. Na ta način bomo dejansko pridobili kako so dejanski vplivi predlagane zakonodaje na kmetijsko proizvodnjo v Sloveniji in tukaj bi samo rada poudarila, da smo danes osnutek te ocene dobili in ta ocena nekako dejansko zajema tole, da je nekje na občutljivih območjih, ki bi bile prizadeta, 43 tisoč 468 kmetijskih gospodarstev, in da je tukaj Gerkov, ki zajemajo to območje, 181 tisoč 809 hektarov. Torej, imamo osnovne podatke, nimamo pa še vseh podatkov in ker poročilo tudi ni dokončno, jaz več o tem poročilu danes ne bi, ampak ko bo poročilo dokončno, bomo pa lahko tudi potem te podatke predstavili.

Zavedati pa se moramo, da je prihodnost kmetijstva samo trajnostna, kar pomeni da minimalno obremenjujemo okolje, predvsem da skrbimo za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Za doseganje takih ciljev pa bo potrebno obsežno vlaganje v raziskave in razvoj in na koncu prenos znanja do posameznega kmetijskega gospodarstva, za to je pa potreben verjetno čas. Tako kot je bilo že povedano, dejansko je prehrana in samooskrba za vsako državo strateškega pomena, zagotavljanje stabilne pridelave je pa izziv, je in bolj izziv za vse nas. In poleg tega, da v okviru strateškega načrta dejansko izvajamo cilje večje samooskrbe, je zelo pomembno, da podamo poudarek še na naslednjem in sicer, na strožjem varstvu kmetijskih zemljišč, kajti vemo, da imamo v Sloveniji samo 800 kvadratnih metrov orne površine na prebivalca, da vračamo zaraščene kmetijske površine nazaj v kmetijsko funkcijo, da izboljšamo produktivnost kmetijskih zemljišč in sicer tako, da izvajamo namakanje na teh zemljiščih, da opravljamo s tveganji v kmetijstvu, kot so na primer sistemi povračila škod po naravnih nesrečah, kot tudi sofinanciranje zavarovanja kmetijske proizvodnje, tako da dejansko v javno naročanje vključimo lokalno hrano, v šole, vrtce, bolnišnice in druge, ob povečanem deležu ekološke hrane, da spodbujamo interese kmetijskih proizvajalcev kot ostalih članov v verigi za bolj organiziran vstop v lokalno pridelanih proizvodov v verige preskrbe s hrano, da osveščamo potrošnike v najzgodnejših letih glede na pomen lokalno pridelane hrane in pa, da vlagamo predvsem v znanje in inovacije ter to prenašamo potem tudi na pridelovalce.

Poleg tega bi še samo mogoče dodala, da dejansko komisija naj bi v začetku meseca junija dala dopolnilno oceno. Ves čas na svetu potekajo nadaljnja pogajanja, in sicer o tistih členih, ki niso predmet ocene, tako da se mi intenzivno pogajamo. Naslednje pogajanje poteka konec marca, v septembru pa naj bi glede glasovanja v Evropski uniji to bilo dejansko v dveh odborih, tako da bomo videli po tem kako je naprej.

Izpostavljeno je bila tudi registracija, postopek registracije fitofarmacevtskih sredstev. Torej ta postopek registracije fitofarmacevtskih sredstev poteka v skladu z evropskimi predpisi. V Sloveniji dejansko se trudimo, da in stremimo k temu, da skrajšamo postopke registracije in prednostno obravnavo trudimo in stremimo k temu, da skrajšamo postopke registracije in prednostno obravnavamo vloge za biološka fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo aktivne snovi z majhnim tveganjem. Za tovrstne vloge tudi ne zaračunavamo pristojbin. Poleg tega je pa potrebno povedati, da glede na to kakšen trg je v Sloveniji, lahko torej vsakdo poda vlogo za registracijo, torej ni nujno, da so to firme, ki ta fitofarmacevtska sredstva distribuirajo, ampak lahko tudi druge organizacije v Sloveniji podajo te vloge in na podlagi tega se potem postopek registracije izpelje.

Toliko bi jaz za začetek, pa potem v nadaljevanju, če bo kaj vprašanj.

Najlepša hvala, gospa ministrica.

Naslednjemu, ki bi dal besedo, je gospod Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Izvolite, gospod Žveglič.

Hvala za besedo, spoštovani predsednik, spoštovana predsednica, cenjeni poslanke, poslanci!

V uvodu je bilo že seveda marsikaj in veliko povedanega. Tudi predsednik vidim, da je spremljal vse te aktivnosti, posvete, kakor tudi ministrica.

Najprej naj v uvodu povem, da če smo se kdaj kje v Sloveniji poenotili okoli nekega perečega problema, vse nevladne kmetijske organizacije, skupaj tudi z Ministrstvom za kmetijstvo, upravo in tudi nenazadnje s sklepom Vlade, ki je bil sprejet, kakršen je bil, mislim, da je izredno pozitiven, je bila ta uredba, predlagana uredba o trajnostni rabi pesticidov. Poudaril bi predvsem to, kar je še enkrat, kar sta že tudi predhodnika povedala, da predlog ne upošteva specifičnosti držav članic in zato kot tak ne more biti pavšalen za vse.

Zdajle smo imeli kontakt s predstavniki kmetov iz države Estonija, ki je v glavnem na travinju in so rekli, da njih ta stvar čisto nič se ne tika in nimamo, nimamo trajnih nasadov, nimamo njiv, v glavnem imamo travinje, vodovarstvenih območij izredno malo, nature izredno malo in to to za njih kot take ni problem. Seveda za državo Slovenijo pa to je problem. Ne bom našteval te statistične podatke, ki so prej bili, ampak bom poudaril to kar smo že v preteklosti naredili, se pravi, Kmetijsko gozdarska zbornica skupaj z ostalimi nevladnimi organizacijami, Zadružno zvezo, Sindikatov kmetov, Zveze slovenske podeželske mladine, z ostalimi, še tudi podeželskim ženskam smo, ko smo to dobili, naredili eno tako informacijo, eno grobo oceno katere vidim zdaj izsledke, da bodo verjetno iste ali pa podobne, še mogoče malo hujši, ki jih bo pripravljal Kmetijski inštitut, obvestili vse evropske poslance in se sestali z evropskimi poslanci iz vseh, skupaj z ministrico, iz vseh političnih skupin v Evropskem parlamentu in tudi že nekje pripravili tudi naše kmete, da smo jih tudi obveščali kaj to pomeni. Iz tega terena moram povedati naslednje… Če bo potem prišel predstavnik Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, bo lahko bolj povedal, da v Sloveniji kmetujemo in da imamo ta velik procent, 25 % mislim da, vodovarstvenega območja, in da se nam kljub kmetovanju, se pravi, stroke kmetijstva na teh območjih stanje voda izboljšuje in to zdaj se moramo tega vsi zavedati in to gre v zahvalo kmetijski stroki, ki je znala implementirati to znanje do kmetov in tudi potem kmetom, firmam, vsem tistim, ki tam delajo, da se nam to stanje izboljšuje. Po drugi strani raziskave kažejo tudi, da na teh območjih se nam izboljšuje tudi humus v zemlji, kar je seveda še toliko bolj pomembno.

Da ne bom predolg, bom rekel naslednje. Vsak se zgrozi, pesticidi, pa je gor strup, pa tako naprej, ampak glejte, pesticidi ali pa fitofarmacevtska sredstva so v bistvu zdravila za plode, zdravila za rastline. Tako kot gremo mi k zdravniku in nam predpiše določena zdravila, nenazadnje lahko tudi uspavalne tablete, ampak če jih bomo požrli celo pest, se verjetno ne bomo več zbudili in zato slovenski kmetje delamo skrbno s fitofarmacevtskim sredstvom. To kažejo vse analize, ostanki fitofarmacevtskih sredstev kakor tudi analize v vodah. Nenazadnje pa tako, ne, veste, a te stvari seveda niso poceni, ne. In resno kmetijstvo tudi same ekonomike, ne, niti ti ne dovoljuje pretirane uporabe, ker potem ti zmanjša ekonomiko. Pač uporabljaš toliko, kolikor moraš, da boš imel zdrave plode, da boš imel dobre pridelke in, se pravi, da boš tudi lahko ekonomsko preživel na svoji kmetiji.

Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospod Žveglič.

Prof. dr. Maja Ravnikar, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo. Mislim, da bomo izvedeli informacijo, ker sta specialistka na tem področju.

Izvolite, gospa profesor.

Hvala lepa.

Se lahko samo strinjam z vsem, kar je bilo do zdaj povedano. Kot seveda je bilo že večkrat povedano, si vsi želimo zdravo hrano, čim manjšo uporabo kemikalij in seveda ohranjanje okolja. Po drugi strani se pa seveda zavedamo, da vse to in kar je potrebno in čemur sledimo, torej zmanjšanje uporabe pesticidov, je potrebno uvajati postopoma, da ne bomo na koncu jedli hrane, ki je bolj onesnažena kot bi jo samo pridelali, zato ker bi pač kmetijstvo v Sloveniji propadalo. Ker to je pravzaprav lahko na nek način tudi izvoz naših problemov drugam in potem uvoz nazaj tega, kar si pa prav zagotovo ne želimo. Torej pri nas vsekakor bi radi opozorili, da je potrebno pripraviti, in verjetno tudi Evropska unija, preden sprejme take ukrepe, pripraviti načrt, kako priti do takega zmanjšanja, ker je nedvomno potrebno v različnih segmentih kmetijstva in, kot je bilo že prej povedano, tudi z razvojem tehnologij, sort, z okrepitvijo recimo varstva rastlin. Ker potrebno se je zavedati, da seveda z uvajanjem biološkega kmetovanja in zmanjšano rabo pesticidov se seveda lahko povzročitelji bolezni hitreje in bolje razširjajo in na to se je treba pripraviti, se pravi tako rekoč na vseh segmentih. In uvajanje novih tehnologij še posebej pri vinogradništvu in sadjarstvu, ne teče zelo hitro, ker nimamo opravka z enoletnimi rastlinami, kjer lahko eksperimentiramo v sorazmerno kratkih časovnih obdobjih, ampak so to večletni cikli.

Tako da se lahko pravzaprav samo strinjam z vsem povedanim in to vsekakor podpiramo, čeprav seveda naš inštitut poleg varstva rastlin izvaja druge naloge in skrbi nekako za biodiverziteto, za vodo. Seveda, to je za nas zelo pomembno. Zavedamo se tudi, da bo, čeprav je Slovenija zelo vodnata, tudi uporaba in reciklaža vode zelo pomembna v prihodnosti, ampak kot rečeno, na to se je pa treba pripraviti z ustreznimi novimi in obstoječimi tehnologijami.

Tako da v kratkem.

Najlepša hvala, dr. Ravnikarjeva.

Sedaj bom, seja bo še tekla naprej, da se še gostje podajo svoja mnenja, kasneje pa dobite kar besedo kolegice in kolegi. Naslednji, morda bi izzval profesor doktor Andreja Simončiča, direktorja Kmetijskega inštituta. Izvolite, dr. Simončič.

Ja, hvala lepa gospod sopredsedujoči in sopredsedujoča. Poslanke, poslanci, gospa ministrica.

Mislim, da je ta predlog uredbe sicer zdaj že v tej fazi, da verjetno ne bo dočakal svojega konca tako kot je bil zamišljen. Sicer pa je bilo to verjetno res precej nedomišljeno poseganje v spremembe, ki bi lahko imelo različne posledice, zdaj za nekatere večje, za druge seveda manjše. In zato so zelo nevarni taki posplošeni, če rečemo, evropski akti, ki imajo učinke ali pa brez učinkov lahko zelo različne potem posledice. Zdaj pri nas je potrebno povedati, da lahko rečemo, da že danes uporabimo bistveno manj sredstev kot nam primerljive države. Zato imamo tudi eno najbolj kakovostnih ocen ali pa oziroma, če rečemo, tudi statistike, kar se kakovosti pridelane hrane tiče, rastlinskega izvora, tudi živalskega, da je tudi naše okolje nadpovprečno, če lahko rečemo, ohranjeno čisto. In tako čistega okolja in pa tudi kakovosti hrane v zadnjih 30 letih nismo imeli, ne, in to je seveda vse posledica delovanja v prvi vrsti seveda kmetov pa tudi politika, ki že zdaj stiska zakonodajno kmete v veliki meri, saj je kmetijstvo eno najbolj reguliranih gospodarskih dejavnosti danes v Sloveniji in tudi širše. Zdaj kaj pa je slabo? Slabo je to, da imamo vse to sicer v redu, najbolj pa šepamo ravno na konkurenčnosti pa na pridelavi in na samooskrbi. In zdaj tudi cilji, če sledimo predlog uredbe oziroma cilje te uredbe in jih preslikamo v naše okolje, potem bi bili ti zdaj učinki prav gotovo povsem kontra produktivni. Ker vemo, da če pogledam kolega tu na levi ali še malo naprej, mi praktično ne bi imeli več nobenega vinograda na Krasu, nobenega oljčnika ne bi imeli več ali manj, nobene resne kolikor toliko intenzivne kmetije, ki danes dela statistiko kar se kmetijstva tiče in glede samooskrbe. Skratka, to kmetijstvo, predvsem pa krajina naša bi izgledala povsem drugače, vasi in še karkoli drugega bi enostavno imelo to neslutene posledice. Zato se strinjam, da je potrebno vse napore seveda usmeriti v to, da takšni zakonodajni akti, če tako rečemo, ne bodo sprejeti, ker enostavno za slovenski prostor, kot pravim, bi to imelo povsem nasprotne učinke. Mi gledamo že danes stanje v okolju ali gledamo potem tudi podzemne vode, površinske vode. Vidimo, da več ali manj fitofarmacevtska sredstva več niso problem. Če danes natančno gledate analize, boste videli, da se ukvarjamo s povsem drugimi polutanti tudi v našem okolju, pa vendar vsi zagovarjamo manjšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Ko pa potem pridemo mi na praktični nivo, pa je kljub vsemu potrebno vedeti, da kmet si zelo dobro izračuna, kaj lahko naredi in kaj ne more. In zato moramo preprečiti seveda, da bi politika pripravila kmeta do tega, da bo moral svojo dejavnost opustiti.

Hvala.

Najlepša hvala, prof. dr. Andrej Simončič.

Tako. Sedaj bom prosil še naslednje vabljene, morda Boštjana Kozoleta, predsednika Združenja za sadjarstvo, pa na koncu morda še tudi predstavnika Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj mag. Brodnjaka, da morda ravno glede na izvajanje gospoda Simončiča, mogoče si razdelita ta del, pa kasneje morda še iz vinogradništva, gospoda Colje (?), tako da lahko še odpre ta res praktični vidik torej same vrst in pa gospoda Tomažiča. Seveda najboljše pride na koncu, gospod Tomažič, tak da ne skrbite, ne bomo vas pozabili, nobenega danes, pa seveda še bom odprl široko razpravo, zato da bodo lahko kolegice in kolegi prišli do nekih skupnih zaključkov in pa tudi informacij.

Tako. Sedaj izvolite, gospod Kozole, beseda je vaša.