Spoštovani kolegice in kolegi, pričenjam 22. sejo Odbora za zunanjo politiko!
Sporočam vam, da bom današnjo sejo po pooblastilu predsednika odbora vodil kot podpredsednik sam.
Obveščam vas tudi, da so zadržani oziroma, da na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednji poslanke oziroma poslanci: prejeli smo 2 opravičili in sicer dr. Matej Tašner Vatovec in mag. Matej Tonin sta se opravičila, na seji pa s pooblastilom sodelujejo namesto poslanca Janeza Janše sodeluje mag. Dejan Kaloh, namesto poslanke Lucije Tacer sodeluje poslanka Katarina Štravs, namesto poslanca Martina Marzidovška sodeluje dr. Martin Premk in namesto mag. Deana Premika sodeluje poslanec Tine Novak.
Tako, hvala lepa.
Lepo pozdravljam vse prisotne, tudi predstavnike Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za zunanje in evropske zadeve in ostalih ministrstev, seveda!
Prehajamo pa na določitev dnevnega reda seje odbora. 10. marca ste prejeli predlog za širitev dnevnega reda s točkama 1.a in 1.b, zato bi predlagal, da najprej glasujemo o predlogu za širitev s točko 1.a. Gradivo ste, kot rečeno, prejeli.
Glasujemo. Torej predlagam še enkrat, da glasujemo za predlog o širitvi, s točko 1.a.
Glasujemo. Navzočih je 10 poslank in poslancev, za je glasovalo 10, proti nihče.
(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Glasujemo pa zdaj še o predlogu za širitev dnevnega reda s točko 1.b.
Glasujemo. Navzočih je 10 poslank in poslancev, za je glasovalo 10, proti nihče.
(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je tako določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem in tudi s pravkar izglasovanima širitvama.
Se pravi, prehajamo zdaj na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.
Ta točka je uvrščena na dnevni red rednih sej Odbora za zunanjo politiko na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o zunanjih zadevah.
Predlagam, da zberemo en sklop vprašanj, potem pa bi besedo za odgovore predali gospe ministrici in izvolite, kolegice in kolegi, kdo želi besedo?
Poslanec Lenart Žavbi.
Najlepša hvala predsedujoči.
Spoštovani kolegice, kolegi, spoštovana ministrica, ostali prisotni!
V zadnjem obdobju sem bil kot poslanec večkrat seznanjen s težavami, s katerimi se že nekaj časa srečujejo slovenske radijske postaje pri oddajanju svojega radijskega programa na zahodni državni meji. Zdaj, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije; AKOS, z administracijami drugih držav sklepa sporazume v okviru mednarodne koordinacije radijskih frekvenc. V praksi gre praviloma za izrazito tehnične sporazume.
AKOS v letu 2022 ni pristopil k podpisu večstranskega Jadransko-jonskega sporazuma med administracijami o koordinaciji frekvenc za prizemno digitalno televizijo in digitalni radio, v pasu 174, 230 MHz (VHF III), saj je imela do podpisa zadržke. AKOS se je z vprašanjem glede pravne narave s sporazumom, ki v okviru mednarodne koordinacije radijskih frekvenc sklepa z drugimi državami, obrnila tudi na Ministrstvo za zunanje evropske zadeve.
Izhajajoč iz tega je moje vprašanje, spoštovana ministrica, kakšno je mnenje MZEZ-ja o pravni naravi takšnih sporazumov? Ali so bile v tej zvezi izvedene kakršnekoli aktivnosti MZEZ-ja, za razjasnitev pravne narave takih sporazumov? Že vnaprej hvala za odgovor.
Hvala lepa kolegu Lenartu Žavbiju.
Prosim še za naslednje vprašanje oziroma za prijavo za naslednja vprašanja. Če ni vprašanj, potem bi besedo predal ministrici, gospe Tanji Fajon.
Tanja FajonHvala lepa, predsedujoči. Jaz lepo pozdravljam vse članice in člani odbora in se z veseljem vedno odzovem povabilu. Tudi hvala za vprašanje poslancu Žavbiju.
Zdaj, sem vesela, da sem bila nekako opozorjena, ker je to vendarle precej zapletena zadeva oziroma gre za, kot ste rekli, izrazito tehnične sporazume. In vprašanje, kakšne so aktivnosti v tej zvezi za razjasnitev pravne narave. Zdaj, kolikor je ministrstvo bilo v tej zadevi vpleteno, lahko povem, da je potekal sestanek. AKOS je Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve obvestil, na njihovo pobudo je tudi potekal sestanek, postavili so vprašanje na naše ministrstvo o pravni naravi aktov, ki jih AKOS sklepa z administracijami drugih držav v okviru mednarodne koordinacije radijskih frekvenc. Zdaj jaz lahko pojasnim, da imamo 69. člen Zakona o zunanjih zadevah in na podlagi tega zakona mora vsak organ na naše ministrstvo v mnenje poslati kakršenkoli akt, ki ga sklepa z institucijami oziroma administracijami drugih držav. In v zvezi z akti, ki jih AKOS sklepa z institucijami drugih držav, je MZZ, kot sem rekla oziroma MZEZ, se opravičujem, na podlagi predhodnega zaprosila AKOS-a 9. marca letos poslal mnenje o pravni naravi teh aktov. Zdaj AKOS je bil v neformalni komunikaciji z MZEZ obveščen, da bo priprava odgovora, glede na to, da AKOS sam ne more biti predlagatelj vladnega gradiva, trajala do začetka veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državni upravi. To je šlo za ustanovitev ministrstva, pristojnega za digitalno preobrazbo. Odgovor AKOS-u je bil pripravljen ko je začel veljati ta Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi, s katerim je bilo to ministrstvo pristojno za digitalno preobrazbo ustanovljeno. In to ministrstvo je tudi pristojno za vsebine, ki jih izvaja AKOS in tako lahko pripravi tudi ustrezno vladno gradivo. Tako da v skladu s postopkom po devetem odstavku 75. člena Zakona o zunanjih zadevah te akte po podpisu potrdi vlada s sklepom. Izvirnike aktov pa je treba poslati našemu ministrstvu v hrambo. Torej, tu smo imeli torej to neformalno komunikacijo, kdo pripravlja odgovor in dali tudi AKOS-u pojasnilo. In ob spremembi zakona je pristojno ministrstvo za digitalno preobrazbo, ki je v resnici že pripravilo odgovor, vladno gradivo pripravlja ustrezno. Hvala.
Hvala lepa gospe ministrici. Še mogoče kakšno vprašanje s strani kolegic, kolegov? Če ni, zaključujem to točko dnevnega reda in se gospe ministrici lepo zahvaljujem za sodelovanje na današnji seji.
Poslovnik pa mi v 65. členu omogoča, da lahko največ dvakrat spremenimo vrstni red obravnave posameznih točk. Najprej bi opravili obravnavo točk, ki so odprte za javnost, torej točke 1.a, 1.b, 5 in 6, nato pa bi opravili razpravo še seveda o točkah, ki bodo potekale brez navzočnosti javnosti. Pa me zanima, če je kdo temu nasprotuje? Če se strinjate, bi potem tako nadaljevali. Ugotavljam torej, da ne.
In predlagam torej, da preidemo na 1.A TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER JE TO POBUDA ZA SKLENITEV SPORAZUMA O ZRAČNIH PREVOZIH MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE RUANDE, EPA 678-9.
Gradivo k tej točki ste prejeli. Besedo pa bi zdaj dal predstavniku predlagatelja, in sicer je to gospod Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Izvolite, gospod državni sekretar.
Matevž FrangežNajlepša hvala gospod podpredsednik. Na Ministrstvu za infrastrukturo so me prosili, da danes jaz predstavim to pobudo za sklenitev sporazuma o zračnih prevozih med Republiko Slovenijo in Republiko Ruando. Tukaj z menoj je gospod Srečko Janša, generalni direktor Direktorata za letalski in pomorski promet iz Ministrstva za infrastrukturo, ki vam bo lahko odgovoril na podrobnejša in strokovna vprašanja vezana na to. Za izvajanje, za vzpostavitev in izvajanje zračnih prevozov med ozemlji posameznih držav in zunaj teh ozemelj morajo države članice, torej države skleniti dvostranske sporazume o zračnih prevozih. Republika Slovenija pri tem kot članica Evropske unije spoštuje določbe torej evropskih pravil, konkretno uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pogajanjih in izvajanju sporazuma o letalskih prevozih med državami članicami in tretjimi državami, ki določa obveznost držav članic Evropske unije pri pogajanjih in izvajanju sporazuma o letalskih prevozih med državami članicami in tretjimi državami. Glede na stanje letalskega prometa v Republiki Sloveniji je v našem interesu, da sklenemo čim več dvostranskih sporazumov o zračnih prevozih, saj se s tem omogoča letalskim prevoznikom in letališčem boljše možnosti za zagotavljanje povezljivosti držav. Stanje obstoječe povezljivosti in možnosti, ki jih ponujajo dvostranski sporazumi, so namreč tudi eden izmed ključnih kriterijev, kriterijev, ki jih na primer tuji letalski prevozniki preverjajo, ko ocenjujejo potencial za vzpostavitev posamezne letalske povezave. Zdaj, s tem sporazumom se določa več stvari. Je podoben drugim mednarodnim sporazumom iz istega področja, torej sam pomen izrazov podelitev pravic o določitvi prevoznikov in izdaji dovoljenj za opravljanje prevoza, preklic, odvzemu in omejitvi teh pravic, pristojbinah za uporabnike, o zagotavljanju pravične konkurence in podobnih drugih določilih. Odboru za zunanjo politiko predlaga Vlada Republike Slovenije, da to pobudo potrdi in omogoči Ministrstvu za infrastrukturo, da izpelje nadaljnje postopke do podpisa sporazuma.
Hvala lepa gospodu Frangežu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Po tej njegovi uvodni predstavitvi pa zdaj odpiram razpravo. Prosim, da se zainteresirani razpravljavci pač prijavijo. Dr. Logar.
Mogoče samo vprašanje, na podlagi česa zdaj sklepamo ta sporazum z Ruando? Zanima me, koliko teh sporazumov ste že predlagali v obdobju tega mandata? Pa tudi v prejšnjem mandatu? Verjetno imate pregled, toliko za oceno.
