Dobro jutro, kolegice in kolegi!

Bomo počasi začeli, malo smo še razposajeni.

Torej, pričenjam 8. sejo Mandatno-volilne komisije in vse članice in člane komisije in ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da so zadržani z današnje seje: kolega Ferenc Horváth, nadomeščanja so pa naslednja: poslanka Jožica Derganc nadomešča Mojco Šetinc Pašek, Tereza Novak nadomešča Boruta Sajovica, Milana Jakopovič nadomešča dr. Matej Tašner Vatovca in Franc Breznik nadomešča Jelko Godec.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka - Predlog za imenovanje članov Sveta Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence, 2. točka - Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniški mesti okrožnih sodnikov na Okrožnem sodišču v Mariboru in 3. točka - administrativne zadeve.

9. marca letošnjega leta sem predlagala razširitev dnevnega reda seje z naslednjo točko, in sicer 2.a točka - Predlog sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika, članov in namestnikov članov Preiskovalne komisije o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov s področij davkov in preprečevanja pranja denarja ter nedopustnega političnega vplivanja na potek oziroma izid posameznih predkazenskih in postopkov finančnega nadzora ter odkrivanja in preprečevanja pranja denarja.

Želi mogoče kdo v imenu poslanske skupine predstaviti stališče o predlogu za razširitev dnevnega reda? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

Torej glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 2.a točko.

Glasujemo. Za je glasovalo 14, proti nihče.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

Ugotavljam torej, da je predlog sprejet.

Kot je to običajno, ste tudi za današnjo sejo nekatera gradiva prejeli v varovani predal sistemu Udis zaradi občutljivih osebnih podatkov in kot po navadi, vas tudi tokrat prosim, da če jih nameravate navajati, me pred tem opozorite, da bomo sejo zaprli za javnost.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA IMENOVANJE ČLANOV SVETA JAVNE AGENCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO KONKURENCE, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada.

Del gradiva za to točko dnevnega reda ste, kot že rečeno, zaradi varstva podatkov prejeli varovani predal v sistemu Udis.

K tej točki dnevnega reda je vabljeno tudi Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Seje se udeležuje državni sekretar Matevž Frangež, ki ga prav lepo pozdravljam.

Svet Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence sestavlja 5 članov, ki jih na predlog Vlade imenuje Državni zbor. Državni zbor glasuje o predlaganem kandidatu za člana sveta v 30. dneh po vložitvi predloga. Predlagani kandidat je imenovan, če zanj glasuje večina navzočih poslancev. Člane sveta se imenuje za 5 let in so lahko ponovno imenovani. 2 članoma Sveta Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence je 8. januarja potekel mandat, zato Vlada Državnemu zboru za novo petletno mandatno obdobje v imenovanje predlaga mag. Karlo Pinter in mag. Reneja Redžiča. Iz predloga Vlade izhaja, da predlagana kandidata izpolnjujeta formalne pogoje za člana sveta agencije.

Želite besedo, državni sekretar? (Ne.) Ne želite. Torej odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati pri tej točki? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje naslednja predloga sklepov: »Mandatno volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se za članico Sveta Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence za dobo petih let imenuje mag. Karla Pinter.«

Glasujemo. Za je glasovalo 10, proti nihče.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Imamo še eno pooblastilo; Gašper Ovnik nadomešča Aleksandra Prosen Kralja.

Na glasovanje dajem še drugi predlog sklepa: »Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se za člana Sveta Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence za dobo petih let imenuje mag. Rene Redžič.«

Glasujemo. Za je glasovalo 10, proti nihče.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je tudi ta predlog sklepa sprejet.

Zaključujem to točko dnevnega reda.

Hvala lepa ministrstvu.

Prehajam na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA IZVOLITEV V SODNIŠKO FUNKCIJO NA SODNIŠKI MESTI OKROŽNIH SODNIKOV NA OKROŽNEM SODIŠČU V MARIBORU, ki ga je Državnemu zboru predložil Sodni svet.

Obrazložen predlog Sodnega sveta ste zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v sistem Udis.

K tej točki dnevnega reda pa sem povabila predsednika Sodnega sveta, gospoda Vladimirja Horvata, ki ga prav lepo pozdravljam.

Sodni svet predlaga Državnemu zboru, da v sodniški funkciji na sodniški mesti okrožnih sodnikov na Okrožnem sodišču v Mariboru izvoli Ksenijo Hrastnik in mag. Gregorja Pograjca.

Na tem mestu dajem besedo predsedniku Sodnega sveta za dodatno obrazložitev.

Izvolite.

Hvala lepa, gospa predsednica.

Spoštovani gospe poslanke, gospodje poslanci!

Sodni svet je podal torej glede obeh kandidatov na 2 mesti okrožnih sodnikov na Okrožnem sodišču v Mariboru, s predvideno razporeditvijo na kazensko pravni oddelek dva predloga, in sicer pri obeh predlogih gre za to, da je nujno treba okrepiti Oddelek za kazensko in mladoletniško sodstvo, saj bosta 2 sodnika tega oddelka razporejena v specializirani oddelek za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj.

Dodatno je razpis novih sodniških mest potreben tudi zaradi nadomestitve sodnikov, ki bodo zapustili sodniške vrste Okrožnega sodišča v Mariboru, kar se v zadnjem času tudi pospešeno dogaja. S prihodom novih 2 sodnikov bi bila zapolnjena tudi generacijska vrzel, ki traja že nekaj časa, ki in pa seveda, ki bo na tem sodišču nastopila v še večji intenziteti v prihodnjih letih.

Skupno je bilo sicer razpisanih 4 sodniška mesta, vendar 2 z razporeditvijo na civilno pravno področje, to izbiro je Sodni svet lahko že sam opravil, glede na to, da je šlo za kandidate iz torej izbranih kandidatk oziroma kandidata iz sodniških vrst, v teh primerih, ko gre pa za razporeditev na mesto, s predvideno razporeditvijo na kazensko področje, pa je potrebna izvolitev še vedno v Državnem zboru.

Če začnem s prvo kandidatko. Obrazložen predlog je obširen, zato mi dovolite samo nekaj poudarkov. Gospa Ksenija Hrastnik je predlagana na mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Mariboru. Rojena je leta 1981. Najprej se je zaposlila v gospodarski družbi, nato pa je poklicno pot kot strokovna sodelavka v letu 2014 nadaljevala na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru, in sicer na Specializiranem državnem tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani, kjer je bila sprva razporejena na gospodarsko korupcijski oddelek. V tožilsko funkcijo okrajne državne tožilke je bila imenovana leta 2020, je predstavnica specializiranega državnega tožilstva v skupščini za okolijsko kriminaliteto, ustanovljena na Vrhovnem državnem tožilstvu in tako kontaktna točka za kriminaliste in predstavnike ministrstva v zvezi z navedeno problematiko in je tudi članica raznih preiskovalnih komisij. Iz mnenja kolegov in kolegic in pa seveda tudi predsednice Okrožnega sodišča v Mariboru, kamor se predlaga, izhaja, da gre za odlično kandidatko, strokovno izjemno usposobljeno pravnico in tudi na razgovoru na Sodnem svetu je pokazala strokovne kvalitete in osebnostne lastnosti, ki so potrebne za opravljanje sodniške funkcije. Predstavila se je kot oseba, ki jo odlikuje obsežno materialno in procesno poznavanje kazenskega prava. Obenem je izkazala za sodnika potrebno širino v smislu splošne pravne razgledanosti, strokovnosti in suverenosti. Na vprašanja je odgovarjala umirjeno, jasno in preudarno. Njeni odgovori so bili celoviti, podkrepljeni s praktičnimi primeri, s katerimi se je seznanila tekom svoje poklicne kariere.

Glede na vse opisano je tudi Sodni svet ugotovil, da bo lahko začela s sojenjem na sodišču brez daljšega uvajalnega obdobja in zato jo predlaga na razpisano sodniško mesto.

Hvala lepa.

Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Izvolite, kolegica Anja Bah Žibert.

Hvala lepa.

Zdaj, ko glih predsednik Sodnega sveta sedi zraven mene, pa imam res še eno vprašanje. Glede na to, da imamo danes v bistvu spet predloga v novo, bom rekla, sodniško funkcijo iz drugega področja, iz tožilstva, me samo zanima, kako smo s številom sodnikov na prebivalstva glede na EU? Včasih smo bili zelo visoko v tem pogledu in potem se je začela zadeva zmanjševati, zdaj pa glede na to, da vidim, da se pač kar nekaj dogaja v zvezi s tem, da prihajajo na novo sodniška mesta, me zanima, kako je s tem odstotkom? Samo toliko.

Hvala lepa. Izvolite.

Hvala lepa za vprašanje. Odgovor bo zanimiv. Kot veste, torej pred časom smo statistično prikazovali približno 900 do tisoč sodnikov vse skupaj. V zadnjih dveh letih se je to zmanjšalo ali pa treh na približno 800. Dejansko delujočih, usposobljenih sodnikov je ta hip 700, namreč zakaj? Zato, ker je sto, približno 100 sodnikov je v daljšem bolniškem staležu iz različnih razlogov, s hudimi boleznimi ali pa tudi manj hudimi boleznimi, nekatere so seveda tudi posledice stresnega poklica. Tako da tudi mene osebno je ta podatek presenetil, je pa približno eno leto star, torej, 700 sodnikov od tisoč približno na 700. S tem, da, kot sem že prej poudaril, torej nadaljuje se odhodi sodnikov v pokoj, tako da se bo ta številka še rapidno lahko zmanjševala. Jaz sem že pred časom rekel, da približno 50 sodnikov se bo v relativno kratkem obdobju upokojilo in ta upokojitveni stampedo se nekako, če lahko temu tako rečem, kar nadaljuje. Seveda vi veste, da neki zamiki pri imenovanju in izvolitvah novih sodnikov so, zato nastane v nekem obdobju lahko tudi precejšen upad delujočih sodnikov, ki se seveda potem regenerira, ko sodniki po postopku izvolitve, postopku nastopijo sodniško funkcijo. Tako da, zanimivo bi po moje bilo preračunati statistično te podatke, koliko je dejansko v tem trenutku delujočih sodnikov, tistih, ki lahko sodijo na število prebivalstva in jaz sem prepričan, da bi ta številka bila zdaj znatno nižja in bi se že mogoče začeli približevati nekemu evropskemu povprečju ali pa tam blizu. Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Ugotavljam, da ne. Torej zaključujem razpravo.

Dajem na glasovanje naslednja predloga sklepov. Prvi sklep: Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Mariboru izvoli Ksenija Hrastnik.

Glasujemo. Za je glasovalo 10 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Še drugi predlog sklepa: Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožnega sodnika na Okrožnem sodišču v Mariboru izvoli mag. Gregor Pograjc.

Glasujemo. Za je glasovalo 10 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zaključujem to točko dnevnega reda.

Se gospodu Horvatu zahvaljujem za sodelovanje. Nasvidenje.

Prehajamo na 2A. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER NA PREDLOG SKLEPA O SESTAVI IN IMENOVANJU PREDSEDNIKA, PODPREDSEDNIKA, ČLANOV IN NAMESTNIKOV ČLANOV PREISKOVALNE KOMISIJE O UGOTAVLJANJU MOREBITNE POLITIČNE ODGOVORNOSTI NOSILCEV JAVNIH FUNKCIJ, ZARADI SUMA NEDOPUSTNEGA POLITIČNEGA VMEŠAVANJA V DELO POLICIJE IN DRUGIH PRISTOJNIH DRŽAVNIH ORGANOV S PODROČJA DAVKOV IN PREPREČEVANJA PRANJA DENARJA TER NEDOPUSTNEGA POLITIČNEGA VPLIVANJA NA POTEK OZIROMA IZID POSAMEZNIH PREDKAZENSKIH POSTOPKOV, FINANČNEGA NADZORA TER ODKRIVANJA IN PREPREČEVANJA PRANJA DENARJA.

Kot gradivo za to točko dnevnega reda ste prejeli poziv poslanskim skupinam, predloge poslanskih skupin in delovno besedilo predloga sklepa z dne 9. marca. Državni zbor je na seji 22. februarja letos odredil predmetno parlamentarno preiskavo. Navedena parlamentarna preiskava je odrejena na zahtevo tretjine poslancev, zato je potrebno pri njeni sestavi upoštevati peti odstavek 6. člena Poslovnika, v skladu s katerim imajo vse poslanske skupine v preiskovalni komisiji enako število članov oziroma njihovih namestnikov. Predsednik preiskovalne komisije pa se imenuje izmed poslancev, ki so vložili zahtevo za uvedbo parlamentarne preiskave. Poslanske skupine so bile pozvane, da sporočijo svoje predloge o zastopanosti v preiskovalni komisiji. Po prejetih predlogih poslanskih skupin bi preiskovalna komisija imela 5 članov in 5 namestnikov članov, in sicer so poslanske skupine Svoboda, SDS, Nova Slovenija, SD in Levica predlagale vsaka po enega člana in enega namestnika člana. Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti v preiskovalno komisijo ni predlagala svojega člana. Poslanska skupina Svoboda je podala tudi predlog za predsednika preiskovalne komisije. Na dodaten poziv poslanskim skupinam k predlaganju podpredsednika pa je Poslanska skupina SD podala predlog še za podpredsednika preiskovalne komisije. Kot delovno gradivo ste prejeli predlog sklepa, v katerega so vključeni vsi navedeni predlogi poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Torej, zaključujem razpravo.

Dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa: Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika, članov in namestnikov članov navedene preiskovalne komisije v predlaganem besedilu.

Glasujemo. Za je glasovalo 16 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 16.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zaključujem tudi to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - ADMINISTRATIVNE ZADEVE.

V okviru te točke bomo obravnavali obvestili poslank dr. Vide Čadonič Špelič in mag. Urške Klakočar Zupančič o opravljanju dopolnilnega dela ter vlogo poslanca Damijana Zrima za najem službenega stanovanja in predlog akta. Prejeli smo obvestili poslank dr. Vide Čadonič Špelič 14. februarja 2023 in mag. Urške Klakočar Zupančič 7. marca 2023 o opravljanju dopolnilnega dela na podlagi 13. člena Zakona o poslancih. Obe obvestili ste prejeli v sistemu Udis.

Iz obvestila poslanke dr. Vide Čadonič Špelič izhaja, da je bila zaprošena za nekaj ur predavanj v drugem semestru šolskega leta 2022/2023 pri predmetu Osnove živinoreje na Visoki šoli za upravljanje podeželja GRM Novo mesto. Poleg navedenega jo kot strokovnjakinjo za hrano že nekaj let vabi tudi Fakulteta za zdravstvene vede Novo mesto, da v dveh do treh urah predstavi sistem nadzora nad hrano v Republiki Sloveniji. V kolikor jo bodo povabili v tem šolskem letu se bo vabilu odzvala. Delo poslanke bo opravljala nemoteno, tako navaja.

Iz obvestila mag. Urške Klakočar Zupančič izhaja, da bo v obsegu do petine polnega delovnega časa opravljala tudi zahtevnejša strokovna dela, in sicer v okviru predstavljanja svojega avtorskega dela, torej zgodovinskega romana, ter podajanja pravno zgodovinskega ozadja. Poslanka še navaja, da se delo opravlja občasno ter na pobudo založniške hiše ali posameznikov oziroma posameznih institucij ter da to ne bo imelo vpliva na izvrševanje njene poslanske funkcije.

Glede na vrsto dejavnosti, ki jo nameravata opravljati poslanki lahko ugotovim, da gre v obeh primerih za eno od izjem od prepovedi opravljanja pridobitne dejavnosti iz prvega odstavka 13. člena Zakona o poslancih, in sicer za pedagoško delo oziroma za zahtevnejše strokovno delo.

Želi kdo razpravljati? Kolega Danijel Krivec, izvolite.

Hvala za besedo. No, saj ne bom nasprotoval, ne bom pa tudi podprl. Ampak pri predsednici Državnega zbora se mi vseeno postavlja vprašanje, do zdaj se še ne spomnim, da bi kdo zaprosil, predvsem pa za predstavitev knjig, za neko petinsko delo. Tako da do zdaj je imel predsednik Državnega zbora po navadi poln urnik, tako da to me malo preseneča. Ne bom pa, kot sem rekel, nasprotoval, ker to pravico pač ima, glede na to, da je eden izmed oziroma ena izmed 90. poslancev je pa glede na funkcijo vseeno malo čudno, da se zaproša za petinsko delo v tej situaciji.

Hvala za vaše mnenje. Jaz lahko samo še dodatno ugotovim, da tudi Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije izrecno navaja tudi umetniško in kulturno dejavnost kot izjemo od prepovedi opravljanja pridobitne dejavnosti. In če izrazim še stališče Mandatno-volilne komisije je verjetno gre bolj v smeri, da je pravilno, da se vsa takšna opravljanja dela predočijo tudi Mandatno-volilni komisiji, boljše, kot da ne.

Izvolite, kolega Tanko.

Hvala lepa. Potem smo tudi mi lahko za katerokoli področje komercialni agenti. To je komercialna dejavnost. Ni, ne vem, povezano z nobeno strokovno zadevo. Zgodovinskih romanov imamo veliko, Pod svobodnim soncem pa naprej ali pa Z ognjem in mečem, Sinkijević je ves tak. In glejte, zdaj, če bomo mi tako tolerantni pri teh stvareh, potem ni nobenih pravil več in nobene distance. Potem bomo šli lahko mi prodajati ali pa zastopati na sejmih, strokovno zastopati prodajo kmetijskih proizvodov, pa traktorske opreme in podobno. Glejte, to sodi v isto kategorijo. In to jaz razumem, bi rekel, pravzaprav kot malo norčevanja iz aktov, ki urejajo to področje, pa tudi ne da se to vpasati na vse kar bi kdo rad na normativo. To je popolnoma fajeno. In škoda, da se nekdo, ki je pravnik, celo sodnik je bil, ne ukvarja s takimi, bom rekel, adaptacijami na akte. Glejte, take stvari ne sodijo komercialne aktivnosti, za, ne vem, knjižno založbo, ne sodijo v ta, v to kategorijo. To je tipično komercialna dejavnost, kjer se ukvarja, zasluži in to nima nobene veze ne s kulturo, ne z, ne z licencami, ne vem, recimo zdravniškimi ali podobno, ali pa profesorskimi in tako naprej in temu nasprotujem.