Začnemo. Lep pozdrav vsem članicam in članom odbora in vsem vabljenim.

Začenjam 19. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Na seji imamo nekaj nadomestnih članov in članic, poslanka mag. Karmen Furman nadomešča poslanca Antona Šturbeja, poslanka Lucija Tacer nadomešča poslanko Tamaro Kozlovič in poslanec Lenart Žavbi nadomešča poslanca Teodora Uraniča.

21. marca ste bili z dopisom obveščeni, da se bo dnevni red današnje seje razširil z A1 in B1 točko dnevnega reda, to je z obravnavo zadev Evropske unije, pri čemer vas obveščam, da o tej širitvi v skladu s Poslovnikom Državnega zbora ni glasovanja in dnevni red je tako določen s sklicem seje in z omenjenima širitvenima točkama seje. Odboru predlagam, da se glede na vsebinsko povezanost točk A1 in B1 združi njuna dopolnilna obrazložitev in tudi razprava. Po opravljeni skupni razpravi bomo opravili še glasovanje o mnenju k posameznemu predlogu stališča. Se vsi strinjate s tem? Ja.

In prehajamo na A1. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA OBRAVNAVO PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O ZBIRANJU IN PRENOSU PREDHODNIH INFORMACIJ O POTNIKIH ZA PREPREČEVANJE, ODKRIVANJE, PREISKOVANJE IN PREGON TERORISTIČNIH IN HUDIH KAZNIVIH DEJANJ TER O SPREMEMBI UREDBE TER B1. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O ZBIRANJU IN PRENOSU PREDHODNIH INFORMACIJ O POTNIKIH ZA IZBOLJŠANJE IN OLAJŠANJE NADZORA ZUNANJIH MEJA, SPREMEMBI UREDBE EU 2019/817 IN ŠE UREDBE EU 2018/1726 TER RAZVELJAVITVI DIREKTIVE SVETA D2004/32/ES.

Predhodno stališče je na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije Državnega zbora v obravnavo dne, 16. 3. 2023, posredovala Vlada.

In k obema točkama dnevnega reda je bilo vabljeno Ministrstvo za notranje zadeve.

In pričenjam obravnavo predlogov stališča, ki jo bomo opravili na podlagi 154.h člena Poslovnika Državnega zbora in po opravljeni razpravi bo odbor oblikoval mnenje k posameznemu predlogu stališča in jo poslal Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru.

In dajem besedo predstavniku Ministrstva za notranje zadeve za skupno uvodno dopolnitev, obrazložitev obeh predlogov stališč.

Izvolite gospod minister.

Hvala spoštovana gospa predsednica.

Spoštovane poslanke in poslanci.

Vlada je pripravila predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zbiranju in prenosu prehodnih informacij o potnikih za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj ter o spremembi uredbe o potnikih, o prihodnih informacij o potnikih za izboljšanje in olajšanje nadzora zunanjih meja in te spremembe uredb, predlagane spremembe želimo pravzaprav tukaj na Odboru za notranje zadeve seveda tudi predstaviti. Cilj sprememb obeh uredb je večja varnost v državah članicah Evropske unije in tudi Republike Slovenije. Na področju izboljšanja in nadzora zunanjih meja Evropske unije, te uredbe izboljšujejo varnost, predvsem pa izboljšujejo večjo varnost potnikov v letalskem prometu in sam letalski promet. Izboljšujejo tudi notranjo varnost Evropske unije na področju upravljanja meja, predvsem pa preprečujejo odkrivanje in omogočajo preiskovanje ter odkrivanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj ter seveda storilcev.

Oba predloga sprememb uredb zagotavljata večjo varnost dejansko Republike Slovenije in Evropske unije, zato kot minister za notranje zadeve predlagam, da odbor ta stališča Republike Slovenije do predloga obeh uredb tudi sprejme in seveda pozitivno izglasuje, kajti, uredbe na ravni Evropske unije zagotavljajo dejansko večjo varnost, tako Evrope, kot tudi Republike Slovenije.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Prehajamo na skupno razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Želi kdo besedo? (Ne.) Če ne, potem zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.

K predlogu stališča pod točko A.1 dnevnega reda ni predlaganih amandmajev in odboru predlagam, da sprejme naslednje mnenje: Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zbiranju in prenosu predhodnih informacij o potnikih za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj ter o spremembi uredbe EU U 2019/818, ki ga je vložila Vlada in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da ga sprejme.

Želi kdo obrazložiti svoj glas? (Ne.) Če ne, gremo kar na glasovanje in prosim, glasujmo.

Glasujemo. Za je glasovalo 4…, / oglašanje iz dvorane/ / medsebojni pogovor/

Glasujemo. Za je glasovalo 14, proti nihče.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Tudi k predlogu točke pod B.1 dnevnega reda ni predlaganih amandmajev in zato predlagam, da odbor sprejme naslednje mnenje: Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zbiranju in prenosu predhodnih informacij o potnikih za izboljšanje in olajšanje nadzora zunanjih mej, spremembi uredbe EU 2019/817 in uredbe EU 2018/1726, ter razveljavitvi direktive Sveta 2800/82/ES, ki ga je predložila Vlada in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da ga sprejme.«

Želi kdo obrazložiti glas? (Ne.) Če ne, gremo kar na glasovanje in glasujemo.

Glasujemo. Za je glasovalo 15, proti nihče.

(Za je glasovalo 15.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Odbor bo v skladu s Poslovnikom Državnega zbora kot matično delovno telo pripravil priporočilo in ga posredoval Odboru za zadeve Evropske unije, ki bo kot pristojno delovno telo na svoji seji sprejel odločitve v zvezi s predlogom stališča. Odbor bo poročal pisno.

S tem zaključujem A1. in B1. točki dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TUJCIH, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil dne 15. 3. 2023 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na seji 17. 3. 2023 na predlog predlagatelja zakona sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.

Kot gradivo imamo na voljo pripombe nevladnih organizacij k predlogu zakona z dne 20. 3. 2023, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 21. 3. 2023, mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev, dodatno še mnenje Zagovornika načela enakosti in mnenje Filozofske fakultete. K tej točki so bili vabljeni Ministrstvo za notranje zadeve, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, Slovenska filantropija, Delavska svetovalnica, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Albansko kulturno društvo Iliria in Ambasada Rog. Amandmaje so v poslovniškem roku, to je do zaključka razprave o členih, vložile Poslanska skupina Nova Slovenija, Poslanska skupina Levica in Poslanska skupina SDS.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. In predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi v skladu s Poslovnikom Državnega zbora in po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih skupaj. Kdo nasprotuje temu? Ne.

Zdaj dajem besedo predstavniku predlagatelja zakona za dodatno obrazložitev k členom, gospodu ministru Poklukarju. Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica. spoštovane poslanke in poslanci! Na mizi imamo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, in sicer s spremembami Zakona o tujcih v prvi vrsti odpravljamo administrativne ovire. Poudarjam, da s temi rešitvami se približujemo ljudem, da delamo za njih. Spremembe prinašajo pozitivne učinke, tako za delo upravnih enot kot tudi za slovenske delodajalce in osebe tujce. Po eni strani bodo omogočale hitrejše in enostavnejše postopke izdaje in vročanja dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi na upravnih enotah. Po drugi strani pa upoštevamo potrebe po zagotavljanju delovne sile iz tujine. Gre za del sistemskega pristopa k zmanjševanju obremenitev upravnih enot. Proces se bo nadaljeval tudi v okviru redne novele Zakona o tujcih, ki je predvidena v drugi polovici letošnjega leta in na Ministrstvu za notranje zadeve že pripravljamo osnutek samega zakona in pa seveda strokovne službe že pripravljajo ustrezne rešitve.

Z različnimi zakonskimi rešitvami s strateškimi dokumenti in ukrepi želimo narediti slovensko družbo bolj odprto in vključujočo, zato dajemo velik poudarek tudi integracijskim ukrepom, ki jih bomo v tem mandatu dodatno krepili. V tej smeri smo govorili tudi na nedavnem konstruktivnem srečanju z nevladnimi organizacijami in zavezali smo se k pripravi sodobne migracijske strategije s poudarkom na izvajanju v praksi in ne zgolj kot napisan dokument na papirju.

Sedaj vam bom predstavil vsebino predlagane nujne novele Zakona o tujcih. Administrativno razbremenitev upravnih enot zasledujemo z naslednjimi ukrepi, izkaznice za podaljšanje dovoljenj za začasno in stalno prebivanje bodo posameznikom vročene po pošti. V okviru veljavnega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo bo olajšan postopek zamenjave delodajalca, zamenjave delovnega mesta pri istem delodajalcu ali zaposlitev pri dveh ali več delodajalcih. Zamenjava bo mogoča že na podlagi podanega soglasja zavoda za zaposlovanje. S tem bodo upravne enote razbremenjene, saj jim ne bo treba izdajati odločb o pisni odobritvi. Za tujce pa bodo postopki hitrejši in enostavnejši. Prstni odtisi oddani v postopku izdaje prvega dovoljenja za prebivanje se bodo lahko uporabili tudi v postopkih v postopku podaljšanja. To pomeni, na upravni enoti ne bo treba ponovno zajeti prstnih odtisov, hranili se bodo pet let. Odpravljamo obveznost periodičnega preverjanja sredstev za preživljanje po uradni dolžnosti. Tujci bodo morali zadostna sredstva izkazati v vlogi za izdajo prvega dovoljenja in za vsako podaljšanje. Upravna enota tega ne bo več preverjala vsakih šest mesecev. Odpravljamo zahtevo po pisnem pozivu upravne enote za dopolnitev prošnje s prstnimi odtisi. Konzulati in druga predstavništva Slovenije v tujini bodo lahko v postopku izdaje prvega dovoljenja za začasno prebivanje digitalno zajeli dva prstna vtisa tujca brez poziva upravne enote.

Pospešeno obravnavo prošenj tujcev za izdajo enotnega dovoljenja za poklice na področju zdravstva, socialnega varstva in drugih področjih, ker za to obstaja javni interes, dosegamo z naslednjimi ukrepi. Takšne prošnje bodo upravne enote obravnavale prednostno. Vlada Republike Slovenije bo lahko s sklepom določila dejavnosti, ki so v javnem interesu in katerih prošnje se bodo obravnavale prednostno. Integracijo tujcev spodbujamo na naslednje načine: s podaljševanjem brezplačnih tečajev slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe, ki bi 27. 4., sicer postal plačljiv, ampak zdaj podaljšujemo ta brezplačne tečaje slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe. S pripravo strategije vključevanja tujcev, ki niso državljani EU v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije. Strategija mora seveda Vladi, Vlada sprejeti v šestih mesecih po uveljavitvi novele in to strategijo, kot sem že povedal, na Ministrstvu za notranje zadeve tudi pripravljamo. Z ohranitvijo zahteve, da tujci v Sloveniji bivajo kot družinski člani tujca in tisti, ki bi želeli pridobiti dovoljenje za stalno prebivanje, po določenem času izkažejo znanje slovenskega jezika na vstopni ravni. To so glavni poudarki te novele Zakona o tujcih, katero želimo spremeniti in verjamem, da bomo uspešni pri odpravljanju administrativnih ovir, s katerimi se soočajo upravne enote v Sloveniji.

Hvala lepa.

Hvala. Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Miri Palhartinger.

Dober dan. Hvala za besedo.

ZPS je izdala pisno mnenje, v katerem se je skladno z našimi nalogami, ki jih določa Poslovnik, opredelila do skladnosti predloga zakona z Ustavo s pravnim sistemom ter do zakonodajno tehničnih vidikov predlaganega besedila. V uvodnem delu tega mnenja je ZPS posebej izpostavila tesno vsebinsko povezanost predloga zakona s hkrati vloženim in obravnavanim Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, zato smo tukaj opozorili, da je treba v postopku obravnave zagotoviti njuno medsebojno usklajenost in potem tudi zagotoviti njuno istočasno uveljavitev. Opozorili smo tudi na nekatere nomotehnične vidike, saj na nekaterih mestih ni zagotovljeno dovolj pregledno noveliranje obstoječih rešitev. V okviru pripomb k posameznim členom smo del pač mnenja namenili pripombam pravno-tehničnega značaja. Teh na tem mestu niti ne bi povzemala. Del pa se nanaša na ustavne in pravno sistemske vidike. Izmed pomembnejših pravno sistemskih pripomb bi na tem mestu izpostavila pripombe k 5. in 8. členu in tudi nekaterim nadaljnjim členom, s tem povezanim, ki uvajajo nov koncept odločanja o zamenjavi delovnega mesta delodajalca ter zaposlitve zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih. Opušča se namreč obveznost izdaje odločbe upravne enote o pisni odobritvi, saj ne bi zadostovalo le soglasje Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Čeprav naj bi ta rešitev, tako izhaja iz obrazložitve, pomenila razbremenitev upravnih enot, ZPS meni, da jo je treba ponovno oceniti že z vidika, ali tak namen dejansko tudi zagotavlja. Predvsem pa tudi z vidika tega, da je predlog zakona ohranil vlogo upravnih enot v postopku pridobivanja soglasja, vendar ne tako, da bi o teh soglasjih kakorkoli vsebinsko odločale. Izdaja odločbe upravne enote je namreč predvidena le, kadar zavod soglasja, zaradi neizpolnjevanja pogojev po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, tega soglasja ne bi podal. Ureditev, po kateri bi upravna enota zavrnila prošnjo za podajo soglasja za odločanje, o katerem je sicer pristojen drug organ, torej zavod za zaposlovanje, je po mnenju ZPS že sama po sebi, pa tudi z vidika cilja, ki ga zasleduje, pravno sistemsko neustrezna, hkrati pa sproža tudi pomisleke o njeni ne o njeni izvedljivosti. S takšno rešitvijo posebej poudarjamo, se spreminja tudi pravna narava soglasja, saj to izgublja svojo akcesorno naravo. Odločitev zavoda za zaposlovanje, ki izhaja iz presoje zakonsko določenih pogojev, pa je po mnenju ZPS treba šteti za samostojen, konkreten upravni akt, ki ima kljub drugačnemu poimenovanju lahko le pravni učinek odločbe. ZPS v zvezi s temi rešitvami posebej opozarja tudi, da predlagana ureditev ne ureja primerov, ko soglasje v zahtevanem roku 15 dni ne bi bilo podano in ne določa ravnanja pristojnega organa upravne enote v primeru molka organa, torej kadar pač pogoji po tistem zakonu sploh ne bi bili presojani. Tudi glede prednostne obravnave prošenj tujcev za izdajo enotnega dovoljenja za zaposlitve pri delodajalcih v javnem sektorju ZPS podobno kot v mnenju k temu drugemu predlogu zakona posebej opozarja na splošno načelo enakosti in ugotavlja, da v zakonodajnem gradivu razlogi, ki bi lahko tako rešitev utemeljevali, niso predstavljeni.

Druga od teh pomembnejših pripomb je pripomba k 13. členu, ki v delu smiselno velja tudi za 15. člen. Tukaj smo opozorili, da je treba utemeljiti določitev zgolj enega poimensko navedenega izvajalca preizkusa znanja iz znanja slovenskega jezika. Sicer pa v zvezi s to določbo ugotavljamo, da se v predlaganem besedilu ohranja ureditev pogojev za izdajo in podaljševanje dovoljenja za prebivanje, ki vključuje pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni. Tukaj smo posebej opozorili tudi na rešitev, ki glede dokazovanja, da polnoletni družinski član, ki zaradi okvar zdravja, ki onemogočajo sporazumevanje izpita v zahtevani obliki ni sposoben opraviti, mora dokazovati to dejstvo z izvedencem, pri čemer je to obveznost predlog zakona tudi v finančnem smislu naložil temu tujcu. Njega torej obremenjujejo tudi stroški, ki tudi v primeru uspešnega dokazovanja po predlogu zakona ne bi bili povrnjeni. Zato smo v povezavi s to rešitvijo opozorili na ustavno določbo o enakem varstvu pravic strank v postopkih pred državnimi organi iz 22. člena Ustave in ugotovili, da okoliščine oziroma vidiki načela sorazmernosti, ki bi morda lahko tako rešitev utemeljili v predlaganem zakonodajnem gradivu niso pojasnjeni in predstavljeni.

Dodatno smo opozorili tudi, da je bilo treba zahtevani pogoji znanja v okviru pač podaljšanja dovoljenj za začasno prebivanje zaradi združitve družine treba dodatno utemeljiti tudi z vidika načela enakosti.

Sledile so pripombe izmed katerih bi posebej opozorila tudi na 33. člen. Gre za določbo, ki predvideva, da naj bi se vročanje v skladu z novimi oziroma spremenjenimi določbami zakona začelo izvajati najpozneje šest mesecev po uveljavitvi tega zakona, vendar na dan, ki ga določi minister. Taka rešitev, čeprav naj bi se ta sklep ministra objavil v Uradnem listu, je po mnenju ZPS sporna tako z vidika jasnosti in določnosti, kot tudi z vidika načela oblasti iz 3. člena ustave, zato je treba začetek vročanja v skladu s spremenjeno ureditvijo, upoštevaje seveda okoliščine in čas, ki je zahteven, ki je potreben za izvedbo teh zahtevanih nujnih postopkov določiti jasno v zakonu in brez navezave na izdajo podzakonskega predpisa.

Zadnja od pripomb, na katere bi opozorila v tem povzetku mnenja, pa je pripomba k 36. členu, kjer smo opozorili na potrebo po ponovnem razmisleku glede zagotovitve dovolj dolgega obdobja za prehod na spremenjeno zakonsko ureditev in vzpostavitev vseh pravnih, organizacijskih in izvedbenih pogojev za začetek uporabe zakonskih določb.

Zaključila bi še z ugotovitvijo, da s tem, ali bodo vloženi amandmaji, ki bi naslovili vse naše pripombe oziroma podana dodatna pojasnila, do začetka seje ZPS ni bila seznanjena.

Hvala.

Hvala lepa.

Nadaljujemo s predstavnico Urada Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, gospo direktorico Katarino Štrukelj.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Jaz bom pa predstavila to integracijo tujcev s strani prakse. To področje integracije državljanov tretjih držav je bilo približno leto nazaj s strani Ministrstva za notranje zadeve preneseno na naš urad. Izvaja se tečaj ZIP, gre za začetno integracijo priseljencev. To je tečaj slovenskega jezika skupaj s spoznavanjem slovenske kulture, zgodovine, gre za 180 urni tečaj, v katerega so pač vključeni državljani tretjih držav. Tečaj se izvaja po številnih krajih po Sloveniji, če jih samo malo naštejem; Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Koper. Seveda vsak tak sklop ima potem še podsklop, recimo v Ljubljani še potem Domžale, Grosuplje, Vrhnika, Kamnik. Teh tečajev je res veliko.

V lanskem letu je bilo, je potekalo 220 skupin. Če malo statističnih podatkov povem. V letu 2021 je bil v, bom rekla, ta tečaj vključenih tisoč 545 oseb, 657 pa jih je uspešno opravilo izpit. V letu 2022 je bilo vključenih 2 tisoč 853, kar pomeni, da se je močno povečal interes za tečaj slovenskega jezika oziroma potem tudi ta nadaljnji, bom rekla, orientacijski tečaj, ker to je v bistvu združeno zdaj v en tečaj in že v tem, prvih 2 mesecih oziroma 3 je vključenih tisoč 600 oseb. Seveda se je povečalo, veste, da je bila pač vojna v Ukrajini, da smo dobili, bom rekla, nove, novo kategorijo tujcev in tudi na ta račun so se, pač, so se številke povečale, ker so tudi ti državljani vključeni v ta tečaj. Nedvomno je na strani tujcev velik interes, kar pomeni, da v bistvu razumejo tečaj, vedo vsi, kako pomemben je tečaj slovenskega jezika in da je to v bistvu prvi pogoj za uspešno integracijo v slovensko družbo.

Zdaj, tudi ta trenutek, mi se moramo zelo prilagoditi, bom rekla, tudi z razpisi, ker urad pripravlja razpise za te tečaje, tako da trenutno imamo, bom rekla, na terenu še 2 tisoč 400 oseb, ki čakajo na sam vstop v tečaj, tako da v bistvu 1 rešitev smo že videli, tako da smo v bistvu tem izvajalcem smo pogodbe podaljšali z aneksi, kolikor je to mogoče, v teh dneh pa pripravljamo novo rešitev, nov razpis, ki bo pa v bistvu tudi tehnično rešil in bomo pač vpeljali še »online« tečaje, okrepili bomo tečaje v večernih urah, ker veste, da pač delavci delajo in zdaj na terenu se nam pojavlja to, da v bistvu v dopoldanskem času so še nekateri tečaji prazni, seveda, oziroma so še prosta mesta, v popoldanskem pa ne in tudi tretjo obliko, bom rekla hibridno obliko, del tečaja »online« in del, bom rekla, v živo.

Tako da bomo v bistvu, do konca leta moramo zagotoviti, da ne bo več niti ene čakalne vrste niti v enem kraju. Hkrati, vzporedno bomo potem pripravili še nov razpis, ki bo pa seveda potem odziv na integracijsko strategijo, ki jo bomo pač skupaj pripravili z Ministrstvom za notranje zadeve, kjer pa preučujemo druge modele. En tak je tudi nemški model, pa pripravlj…, malo gledamo še, se spogledujemo še z drugimi modeli, kjer seveda pa tujina pozna drugačne modele, ciljno usmerjene, povezane seveda s potrebami na trgu dela.

Kar se tiče, bom rekla, samih izpitov, trenutno je ,izpite izvaja Filozofska fakulteta oziroma Center za slovenščino, ki ima seveda podizvajalce. Tukaj na tem področju so še izzivi, zato ker so povedali, da lahko največ 6 tisoč izpitov, bom rekla, spravijo pod streho v enem letu. Projekcija je, da ne bi bilo takih oseb, ob pogoju, ki bo, če bo sprejet, 9 tisoč, tako da v bistvu tudi sam urad predlaga razširitev, bom rekla, mreže izvajalcev, da bo, da bodo res za vse zagotovljeni izpiti.

Seveda pa sama integracija ni samo tečaj slovenskega jezika, zato na uradu pripravljamo ravno v teh dneh nove razpise, kjer bomo črpali sredstva iz AMI sklada, za to je namenjeno skoraj 14 milijonov, tukaj pa so seveda tečaji vezani na orientacijske tečaje, info točke, medkulturni center, potem pa programi ozaveščanja in pa seveda sodelovanja z lokalno skupnostjo. Zdi se nam, da je zdaj pa res čas, da spustimo tudi te integracijske ukrepe na lokalni nivo. Imamo tudi, na uradu bo začel delovati svet za vključevanje tujcev, kjer bodo tudi predstavniki lokalne skupnosti, da bomo skupaj razvili določene integracijske ukrepe.

Zakaj že do zdaj nismo? Zaradi tega, ker v bistvu nismo imeli niti sredstev zadosti, ker v bistvu Ami sklad se je zaključil lansko leto in sredstva potem preden je bil cel proces potrjevanja teh sredstev, tako da v bistvu šele zdaj lahko pripravljamo programe in jih damo ven javne razpise.

Hvala lepa.

Hvala lepa. Preden dam besedo še drugim vabljenim gostom, vas samo prosim, če se lahko omejite na 5 minut, ne bom prekinjala prekmalu, ampak da pridemo vsi na vrsto.

In dajem predstavnici Slovenske filantropije, gospe Živi Gabaj.

Hvala za besedo.

Tako kot smo v bistvu opredelili v našem komentarju predloga Zakona o tujcih, že dlje časa opozarjamo, da je potrebno tudi zaostanke na upravnih enotah obravnavati kot sistemski, ne pa zgolj zakonodajni problem. Mnenja smo, da predlagane spremembe ne bodo bistveno vplivale na hitrost postopkov na upravnih enotah. Kažejo, da se v bistvu upravne enote soočajo s številnimi pomanjkanjem kadra, z zapletenimi zakonskimi določbami in pa ostalimi notranjimi navodili in usmeritvami, ki jih dobivajo, in če je v bistvu želja zakonodajalca, da resnično olajša in skrajša te postopke pridobivanja dovoljenj za prebivanje, je potrebnejša celovitejša reforma, ne zgolj samo Zakona o tujcih, vendar tudi cel pristop do migracijske strategije, pravzaprav. Mi ostro nasprotujemo temu členu, da bi se pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni za podaljševanje dovoljenja za prebivanje, za pridružene družinske člane uveljavil. Razumemo, da se pričakuje, da priseljenci govorijo slovenski jezik, tudi mi se s tem strinjamo, da ljudje potrebujejo biti integrirani v to okolje. Menimo, da začetna integracija je toliko bolj učinkovita, če se začne takoj ob njihovem samem prihodu, zato je treba zagotoviti ustrezne integracijske programe. Opažamo, da je tega na lokalnih ravneh, kar v bistvu je predhodnica že omenila, premalo. Premalo je dostopa do tečajev slovenskega jezika, prav tako do izpitov, kar smo že govorili. Razumemo, da bi Slovenija želela imeti visoko izobražene, kvalificirane ljudi, vendar treba je pogledati v realnosti, da je potreba po precej nekvalificiranih delovnih del, to so ljudje, ljudje opravljajo precej monotona, podplačana dela in v gradbeništvu, gospodarstvu, industriji, proizvodnji, in da imajo tudi ti priseljenci različne jezikovne zmožnosti, med njimi je tudi nekaj nepismenih, slabo pismenih v maternem jeziku, tudi to v bistvu ni jasno določeno, kako bi ljudje tudi dokazovali tovrstno okoliščino. Kot rečeno, ni dovolj razvitega sistema in kapacitet, da bi sploh proizvedli vso to kolesje, gre pa hkrati tudi za zelo veliko tveganje revščine, socialno izključenost ljudi, ki pridejo ter, da pravzaprav po različnih priseljenskih statusih ta odločba ni enaka za vse, tako da govorimo zagotovo o diskriminatorni določbi, kar smo tudi že omenili v naših komentarjih.

Ne moremo tudi mimo dejstva, da so pridruženi družinski člani večinoma ženske z otroki. Treba je pogledati v bistvu kaj to pomeni tudi z vidika otrok, ki so vključeni bodisi v vrtce bodisi v šole in v kolikor potem ne bi ustrezno dovršili tega pogoja, tako da, treba je podpreti lokalne skupnosti za integracijske programe, več tečajev, več raznolikih tečajev, ki bodo prilagojeni njihovim osebnim potrebam pa okoliščinam. To pomeni, da je za slovansko govoreče verjetno drugačen tečaj, kar že več, več let opozarjamo, kot za vse ostale iz drugih jezikovnih skupin. Treba je pa tudi nekako omogočiti ali pa naložiti delodajalcem, da omogočijo zaposlenim, da se udeležijo tovrstnih tečajev. Hvala.