Spoštovane kolegice, kolegi, spoštovani ostali prisotni, pričenjam 22. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter vas vse lepo pozdravljam. Obveščam vas, da so se opravičili naslednji člani oziroma članice odbora: Predrag Baković in mag. Janez Žakelj. Na seji pa kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo dr. Tatjana Greif, ki nadomešča Natašo Sukič, mag. Karmen Furman, ki nadomešča Franca Rosca, Andreja Rajbenšu in nadomešča Tomaža Laha, Aleš Rezar, ki nadomešča Martina Marzidovška, Katarina Štravs, ki nadomešča Teodorja Uraniča, in Bojan Čebela, ki nadomešča Miroslava Gregoriča, in še Sara Žibrat, ki nadomešča Franca Propsa.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red z eno točko, v zvezi s katero v poslovniškem roku nisem prejela nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI DIREKTIVE 2000/60/ES O DOLOČITVI OKVIRA ZA UKREPE SKUPNOSTI NA PODROČJU VODNE POLITIKE, DIREKTIVE 2006/118/ES O VARSTVU PODZEMNE VODE PRED ONESNAŽEVANJEM IN POSLABŠANJEM TER DIREKTIVE 2008/105/ES O OKOLJSKIH STANDARDIH KAKOVOSTI NA PODROČJU VODNE POLITIKE. Gradivo k tej točki je poslala Vlada 16. 3. 2023 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Odbor navedeno gradivo obravnava v skladu s prvim in drugim odstavkom 154.h člena Poslovnika Državnega zbora in Odboru za zadeve Evropske unije posreduje svoje mnenje. Na sejo so bili za obravnavo te točke kot predstavniki Vlade povabljeni predstavniki Ministrstva za naravne vire in prostor. Besedo dajem predstavniku Vlade oziroma Ministrstva za naravne vire in prostor, državnemu sekretarju mag. Mateju Skočirju, da nam predstavi predlog stališča, izvolite.

Spoštovana predsednica, spoštovani člani, spoštovane članice in člani odbora, hvala za besedo.

Torej, Evropska komisija je lansko leto, torej oktobra 2022 objavila predlog direktive, ki pravzaprav spreminja 3 obstoječe direktive, govorimo za tako imenovano vodno direktivo, govorimo o direktivi o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem ter govorimo o tako imenovani direktivi o varstvu površinskih voda. Slovenija meni, da je ta predlog sprememb in pa dopolnitev vseh teh direktiv, kakor tudi novosti, ki jih komisija pravzaprav predlaga, v določenih delih zastavljen zelo ali celo preveč ambiciozno. Zadan obseg sprememb in novosti, kot na primer zahteva za spremljanje večjega števila na novo opredeljenih osneževal, zahteve za doseganje izredno nizkih okoljskih standardov kakovosti za nekatere prednosti in prednostne nevarne snovi, zahteve za spremljanje snovi iz nadzornega seznama, uporaba novih analitskih metod, ki niso standardizirane, predstavlja namreč stroškovno izredno zahtevne ukrepe za njihovo uveljavitev, zlasti z vidika tehnične izvedljivosti oziroma razpoložljivih zmogljivosti laboratorijev, pa nenazadnje tudi z vidika povečanja finančnih bremen za spremljanje teh snovi v vodi. Po mnenju Slovenije namreč komisija z uporabo novih analitskih metod, ki niso standardizirane, tudi širi področje analiziranja in spremljanja stanja s področja kemijskih analiz, ki so standardizirane, na druge nestandardizirane metode. Slovenija meni, da bi bilo treba jasno opredeliti razmerja do direktive komisije 2000/90/ES, ki nalaga državam članicam, da zagotovijo, da laboratoriji in njihovi pogodbeniki uporabljajo sisteme vodenja kakovosti v skladu z mednarodno priznanimi standardi. Slovenija obenem tudi meni, da sprememba seznama onesnaževal in njihovih okoljskih standardov kakovosti zahteva stroškovno zahtevne ukrepe tudi s stališča zagotavljanja, zmanjševanja ali ustavitev emisij teh onesnaževal iz točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja. Tako izražamo skrb glede popolnega črtanja obveznosti komisije za sprejetje posebnih ukrepov za preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja površinskih in podzemnih voda.

Predlog komisije predvideva tudi povečanje pogostosti poročanja podatkov o stanju površinskih voda na način, da bodo države članice morale enkrat letno dati na voljo vse surove podatke monitoringa stanja voda in na dve leti poročati o stanju površinskih voda. IZ tega naslova Slovenija izraža pomislek glede predlaganih sprememb z vidika uporabe, z vidika interpretacije takšnih podatkov, saj uporaba krajših časovnih nizov podatkov lahko privede bodisi do nejasnosti bodisi do neustreznih interpretacij. V skladu z veljavno vodno direktivo se podatki namreč zbirajo s predpisano pogostostjo, ki se s predlogom direktive ne spreminja in v obdobju 6. let z namenom priprave ocena stanja voda za načrte upravljanja voda. Slovenija posledično izpostavlja tudi zaskrbljenost glede načrtovane uporabe sekundarne zakonodaje skladno s prenovljenimi zahtevami, poleg vprašanja glede ocene vplivov na njihovega sprejema Slovenija izpostavlja tudi zaskrbljenost zlasti z vidika, da so delegirani akti predvideni tudi za sprejemanje nekaterih vsebin, ki predstavljajo bistvene elemente zadevne zakonodaje, kot na primer sprememba seznama onesnaževal in njihovih okoljskih standardov kakovosti in bi morale biti predmet postopka soodločanja.

Torej, če na kratko strnem, glede na povedano, si bo Slovenija v nadaljnjih pogajanjih in nadaljnjih postopkih prizadevala za razumne prehodne roke, predvsem pa, da bodo zahteve tehnično in ekonomsko izvedljive in tudi sorazmerne glede na predvidene okoljske koristi.

Toliko za uvod z naše strani. Če bodo potrebna kakršnakoli pojasnila, so z mano prisotni gospa Turk in gospa Flis iz ministrstva, tu je tudi dr. Sovič iz Agencije Republike Slovenije za okolje.

Hvala lepa.

Sedaj odpiram razpravo članov in članic odbora. Želi kdo besedo? Izvolite, kolega Černač.

Hvala lepa. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Zdaj, če smo še pred nekaj leti govorili, da je nafta strateška surovina prihodnjega tisočletja, danes seveda več o tem ne govorimo že nekaj časa, govorimo pa že nekaj časa o tem, da vedno bolj postaja pitna voda strateška surovina in Slovenija je hvala bogu država, ki je poznana po bogatih virih, po bogatih vodnih virih in po čisti vodi. To stališče, ki je bilo predstavljeno, pa nekako zamegljuje to skrb za čisto pitno vodo. Slovenija sicer pravi v tem stališču, da načeloma podpira to direktivo, istočasno pa je bilo izpostavljenih enih šest ali sedem pridržkov, ki pa niti v gradivu niti danes niso vsebinsko bili obrazloženi. Govoriti, da je nekaj problem, ker je potrebno periodično večkrat poročati, govoriti o tem, da je večkratno spremljanje, monitoring problematičen zaradi tega, ker je potrebno večkrat opraviti to aktivnost, ni argument, govoriti o tem, da so surovi podatki problematični, verjetno tudi ni argument sam po sebi govoriti o tem, da bo direktiva pomenila dva do trikrat večje stroške za spremljanje stanja voda bi lahko bil argument v kolikor bi bili ti stroški tako visoki, da bi postavljali pod vprašaj finančno vzdržnost javnih financ. Ampak mi v tem gradivu niti danes nismo slišali koliko ti stroški znašajo danes in kaj naj bi pomenil dva do trikratno povečanje, kar pa niti ni pomembno, po moji oceni. Jaz mislim, da v tem smislu spremljanja kakovosti voda je stroškovni vidik tisti, ki ne sme biti pomemben za odločanje. Tako, da bi od člani odbora, pa tudi širša javnost po mojem morala slišati razloge zakaj ti pridržki, zakaj je mnenje, da je ta direktiva preveč ambiciozna, zakaj je problematična zahteva za spremljanje večjega števila na novo opredeljenih onesnaževal, v kakšnem smislu so problematični nižji okoljski standardi oziroma višji po kakovosti, če jaz to prav razumem, kot so danes, v kakšnem tehničnem smislu tehnologija v laboratorijih ni ustrezna, da tega ne bi bila sposobna spremljati, moram reči, da tega ne razumem in v čem je problematičen nek skupen zbir teh podatkov na nivoju Evropske unije oziroma Evropske komisije. Vse to so neki pomisleki, ki nimajo za sabo nekih argumentov, postavljajo pa nas vizavi Evropski komisiji, če želite, v neko čudno luč, še posebej zaradi tega, ker je Slovenija ena izmed tistih držav, ki ni do roka, ki se je iztekel 12. januarja letos, implementirala direktive o pitni vodi in zaradi tega prejela opomin. Tako, da bi bilo potrebno slišati več argumentov zakaj, na kakšnih vsebinskih zadržkih so utemeljeni ti pridržki oziroma ti pomisleki, ker se drugače upravičeno postavlja v javnosti mnenje, da je to namenjeno samo ščitenju nekaterih, ki so na brutalen način posegli v nek prostor in gradijo na območju, ki je, je bogat vir pitne vode, tisto, česar ne bi smeli graditi.

Hvala lepa. Boste kar pojasnili, če kaj še ostalo tako odprtega.

Mogoče bi ponovno ponovil tisti stavek, ker je bil dan na zaključku. Torej, Slovenija si bo v teh pogajanjih prizadevala za razumne prehodne roke, sicer, da bodo zahtevajo tehnično ekonomsko izvedljive in tudi sorazmerne glede na okoljske koristi.

Zdaj, kar se tiče pa posameznih v bistvu res podrobnosti ne, bi mogoče prosil tukaj kolegico Sovič za prvi odziv.

Hvala lep pozdrav. Prvo težavo, ki jo vidimo je, da ta sprememba direktive postavlja precej nižje vrednosti, kot je to v direktivi za pitno vodo, se pravi, gre za izredno nizke koncentracije, ki jih v tem trenutku v Sloveniji še nismo sposobni doseči, po naših poizvedovanjih tudi večina evropskih laboratorijev ne in gre samo za neke ugotovitve raziskav, ki so bolj kot ne določene na teoretični ravni. Prizadevamo si, da bi imeli znotraj Evropske unije usklajeno metodologijo, se pravi, da imamo standardizirane metode, da tudi Evropska unija nekako postavi temelje, v katerih laboratorijih se to lahko doseže, tako nizke meje, da imamo enoten pristop, že tudi zdaj vemo, da članice ne poročamo na enak način, da ne izvajamo recimo enakega nabora pesticidov, enakega nabora farmacevtskih učinkovin v vodi in si prizadevamo, da bi imeli tukaj enaka merila in zato menimo, da je potreben čas, da se to na nivoju držav članic uskladi.

Hvala za to pojasnilo. Želi še kdo razpravljati? Ja, kolega Černač, izvolite.

Ja, glejte, saj ni pojasnila. Jaz nisem dobil žal nobenega pojasnila. Nizke vrednosti česa? / Oglašanje iz klopi/ …saj nisem še končal, če lahko nadaljujem. Poleg tega, če se vzpostavljajo neki standardi, je tisto, kar je problematično v tem okviru, kvečjemu problematično časovno obdobje oziroma časovni okvir, v okviru katerih je mogoče te standarde doseči. Zadnjič smo se pogovarjali na tem odboru o tem, da bomo, da se bodo prepovedala vozila z notranjim izgorevanjem do leta 2035, kar vemo, da je iluzija in absurd. Ampak tukaj je bil nek časovni okvir postavljen in verjetno je časovni okvir ena dimenzija, drugo pa je doseganje ustreznih standardov za kakovost voda. Ne razumem tega, da da teh standardov ni mogoče doseči v laboratoriju. Saj laboratoriji pač ugotavljajo kakšno je stanje. Če pa standardov zaradi določenih okoljskih parametrov ni mogoče doseči, potem pa je potrebno to jasno povedati in povedati, kje so ti problemi in zahtevati eventualno izjeme za območja, kjer je potrebno z določenimi ukrepi zagotoviti, da se bodo ti standardi v prihodnje lahko tudi dosegali, saj cela Slovenija ni obremenjena, ne vem, z nekim intenzivnim kmetovanjem, ampak je predvsem en del Slovenije s tem obremenjen. In če že moramo posegati na ta način, potem verjetno bi morali razmišljati v tej smeri. Mislim pa, da je napačen signal izpostavljanje sedem ali osem pridržkov, ker nas postavlja v luči, da nekako odstopamo od nekih normalnih standardov, smo pa država, ki je piarovsko zapisala pravico do pitne vode v Ustavo. Tukaj mislim, da si delamo neko, ne vem, slabo uslugo vizavi ostalim državam, pa tudi Evropski komisiji. In jaz mislim, da bi moralo biti to stališče bistveno bolj pametno zapisano. Tako kot je danes napisano s temi pridržki ga ni mogoče podpreti. Mislim, da se tukaj smešimo. Tudi dosegli ne bomo ničesar. Tisto kar bomo dosegli, ne zaradi nas, ampak zaradi ostalih držav, je edino podaljšanje rokov, ampak to ni cilj. Jaz mislim, da je cilj, da se pač neki standardi dosežejo, da se vzpostavi neko prehodno obdobje in da se določijo izjeme za območja, kjer mora biti to prehodno obdobje bistveno daljše. Ampak tako kot je zdaj tu napisano in to argumentacijo, kot jo vi imate v tem stališču, temu ni tako, no, a veste. In na tak način ni mogoče stvari zagovarjati, ker niso z argumenti zagovarjanja, ampak na nek pavšalen način. In edini cilj, kot vidim, je, da vi dosežete neko podaljšanje obdobja. To pa ni smisel, če se pogovarjamo o vsebini.

Hvala. Bom dala zdaj besedo še najprej kolegici Sari Žibrat, pa bom potem prosila še za dodatna pojasnila.