Dober dan.

Bomo začeli z 20. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene ter vse ostale prisotne.

Obveščam o tem, da je zadržana poslanka Vida Čadonič Špelič. Imamo pa nekaj zamenjav: poslanka Karmen Furman nadomešča poslanko Anjo Bah Žibert, poslanka Suzana Lep Šimenko nadomešča poslanca Antona Šturbeja, poslanec Bojan Podkrajšek nadomešča poslanca Žana Mahniča in poslanka Bojana Muršič nadomešča poslanca Jonasa Žnidaršiča in še eno, poslanec Miha Kordiš nadomešča poslanko Natašo Sukič. K dnevnemu redu ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve in je določen dnevni red seje kot je bil opredeljen s sklicem.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na obravnavo tematike, NEDOPUSTNO OMEJEVANJE DOSTOPNOSTI DO UPRAVNIH STORITEV S PROJEKTOM UKINJANJA UPRAVNIH ENOT.

Gre za zahtevo Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke za sklic nujne seje z dne 20. 3. 2023, ki je bila objavljena na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni, predstavnica vlagatelja zahteve, gospa Jelka Godec, predsednik Vlade, ministrica za javno upravo, županja Mestne občine Ptuj, ki se je opravičila, župan Občine Slovenska Bistrica, dr.Ivan Žagar, župan Mestne občine Velenje, župan Občine Žalec, župan Občine Škofja Loka, ki se je opravičil, župan občine Grosuplje… - a, se opravičujem - župan Občine Grosuplje, sem rekla in naknadno so bili vabljeni še Združenje občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije.

In zdaj za uvodno predstavitev zahteve za sklic današnje seje odbora dajem besedo predstavnici vlagatelja, gospe Suzani Lep Šimenko.

Izvolite.

Najlepša hvala, predsedujoča za dano besedo.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo podali zahtevo za sklic te nujne seje odbora, kajti zlasti s strani medijev smo prejeli informacije o napovedani reorganizaciji in modernizaciji upravnega poslovanja upravnih enot v Republiki Sloveniji, in sicer predstavljena in nenazadnje tudi sami imamo dve verziji izhodišč za izvedbo reorganizacije upravnega postopka in iz ene je zelo jasno izkazano, da naj bi trenutnih 58 upravnih enot zmanjšali na 12 upravnih enot in sicer glede na posamezno statistično regijo, preostale pa bi seveda izgubile samostojnost in bi s tem postale zgolj izpostave. V nekoliko popravljeni verziji je sicer navedeno, da bi naj šlo zgolj za združitev podpornih oziroma preostalih spremljajočih nalog teh 58. upravnih enot na 12 izbranih upravnih enotah.

Seveda ob tej informaciji smo bili v naši poslanski skupini zgroženi, ker namreč vemo, to so neki koraki, ki oddaljujejo pravne storitve od ljudi in na nek način seveda pomenijo, da bomo spet imeli državljane na večih nivojih, ne tisti, ki bodo imeli vse pri roki in ostale, ki bodo mogli dejansko do posameznih državnih storitvah iti bistveno dlje in s tem se seveda omejuje dostopnost teh storitev. To seveda ocenjujemo kot korak k še večji centralizaciji države.

Glede na podan predlog, ki naj bi ga seveda po novem v državi imeli, teh, bom rekla, nekako 12 upravnih centrov ali 12 upravnih enot bi naj ti upravni centri prevzeli reševanje določenih zadev od obstoječih 58 upravnih enot, čemur seveda v kolikor gre tukaj za vsebinske zadeve, ki bi dejansko omejevale državljanom dostop do upravnih storitev, temu seveda v poslanski skupini nasprotujemo. To se nam zdi popolnoma zgrešena pot, saj se storitve državne uprave oddaljijo od prebivalcev in seveda gospodarstva, ki so vsi uporabniki storitev. Podpiramo pa v Slovenski demokratski stranki vsak korak k manjši birokraciji, k skrajšanju upravnih postopkov, za katere vemo, da so še bistveno predolgi, ampak zaenkrat lahko le rečemo, da ta namera, ki je bila predstavljena in izpostavljena v javnosti gre v popolnoma napačno smer. Postopke je potrebno približati ljudem in ne jim dejansko centralizirati in oddaljevati od ljudi.

Zdaj pa glede na to, da prihajam iz občine Videm in nekako spadam pod upravno enoto Ptuj, bom izpostavila to upravno enoto, ki je dejansko po velikosti, glede na število prebivalcev, ki jih ima, četrta po velikosti, zajema okoli 68 tisoč državljanov in pa območje 15 občin - gre za zelo veliko upravno enoto, ki bi pa po nekem predlogu spadala glede na statistično regijo pod Upravno enoto Maribor, kakor tudi Slovenska Bistrica, Lenart, Ormož in pa Ruše. V kolikor bi se dejansko posamezna področja - omenjeno je bilo področje reševanja zadev tujcev in pa gradbene zadeve preneslo v Maribor - bi seveda to pomenilo, da bi nekateri uporabniki storitev morali iti tudi 60 kilometrov in več v oddaljeni Maribor, kar seveda v Poslanski skupini SDS nasprotujemo in menimo, da je treba upravne postopke izboljšati in približati ljudem, ne pa jih dejansko centralizirati. Jaz sem hvaležna županom Spodnjega Podravja - mi je žal, da ni danes tukaj županje, ampak je seveda upravičeno županje Ptuj, ampak je upravičeno odsotna -, ki so na kolegiju Spodnjega Podravja enotno zavzeli stališče, da nasprotujejo zmanjševanju števila upravnih enot in sami centralizaciji upravnih enot in takšni reorganizaciji. Je pa seveda dejstvo tudi to, da se upravne enote soočajo z mankom kadrov, kar smo lahko tudi nenazadnje v naši upravni enoti bili priča zlasti v preteklem letu, da krajevni uradi po občinah nekaj mesecev sploh niso delovali, potem ko so pa pričeli, so pa delovali v zelo zmanjšanem obsegu, ne vem, na mesto dva ali trikrat na teden, zgolj enkrat na teden, tako da se absolutno strinjamo, da je na tem področju nujno narediti izboljšave, da bodo seveda ti uradi nemoteno delovali tudi po občinah, ker so dejansko zelo pomembno, ker nekdo ima tudi do same Upravne enote Ptuj zelo daleč, pa verjetno je podobna zgodba tudi povsod drugod, ne zgolj na naši upravni enoti.

Zdaj, v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo pripravili 4 sklepe, za katere seveda predlagamo odboru, da jih sprejmemo. In sicer: Odbor za notranje zadeve poziva Vlado in pa Ministrstvo za javno upravo naj pripravita analizo s konkretnimi izhodišči za izboljšanje zadovoljstva uporabnikov pravnih storitev, kakovosti in učinkovitosti izvajanja upravnih postopkov, zmanjšanje administrativnih ovir in poenostavitev upravnih postopkov.

Drugi sklep se glasi: Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo poziva Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za javno upravo, da k pripravi analize iz prejšnje točke vključi lokalne skupnosti vse upravne enote in pa predstavnike gospodarstva.

Tretji sklep: Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo meni, da predlog koordinacijske skupine za reorganizacijo in modernizacijo upravnega poslovanja upravnih enot v Republiki Sloveniji za reorganizacijo in modernizacijo upravnega poslovanja upravnih enot v Republiki Sloveniji predstavlja nedopustno centralizacijo in krni dostopnost do pravnih storitev, zadovoljstvo uporabnika, prostorsko in časovno dostopnost.

Četrti sklep: Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo poziva Ministrstvo za javno upravo, da zagotovi nemoteno poslovanje krajevnih uradov in s tem omogoči čim večjo dostopnost upravnih storitev ter zadovoljstvo uporabnikov.

V stranki SDS seveda računamo na razum poslancev koalicije in v podporo našim sklepom. Nenazadnje, kot je že bilo v preteklem tednu na samem soočenjih medijskih izrečeno, da Ministrstvo za javno upravo ne namerava tega narediti, da so to dezinformacije. V kolikor to drži, seveda ne bo nobenih zadržkov, da se ti sklepi absolutno podprejo, ampak veste, vaše službe, službe Ministrstva za javno upravo so pripravila nekatera izhodišča, ki so zaokrožila v javnosti, več kot očitno niso bili vključeni vsi deležniki, ki bi morali biti in zdi se mi izjemnega pomena, da današnjo sejo tukaj imamo, opravimo razpravo in seveda, da na koncu te sklepe tudi sprejmemo. In da smo, jaz verjamem, da si enotni, da želimo državljankam in državljanom ter gospodarstvu zagotoviti hitre in pa dostopne, še bolj dostopne upravne postopke, ne pa, da se oddaljuje od ljudi in seveda jaz upam, da smo vsi proti temu, da še bolj centraliziramo državo Slovenijo. Mogoče toliko uvodoma.

Najlepša hvala.

Hvala. Nadaljujemo s predstavnikom Ministrstva za javno upravo, državnim sekretarjem Juretom Trbičem, izvolite.

Spoštovana predsednica, hvala za besedo.

Spoštovane in spoštovani.

Naj uvodoma predstavim vizijo naše ministrice, gospe Sanje Ajanović Hovnik glede upravnih enot. Ta ima tri ključne točke: poboljšanje dostopnosti, poboljšanje kakovosti in poboljšanje učinkovitosti.

Torej nikakor ne zapiramo ničesar. Ravno nasprotno, od prvega dne nastopa našega mandata smo, bi rekel, obrnili ploščo. Namreč krajevni uradi, kot so bili recimo izpostavljeni, so se resda zapirali, sedaj se ponovno odpirajo. 4. januarja letos, sem bil sam osebno tudi prisoten na slavnostni otvoritvi Krajevnega urada Divača, ki je denimo eden od treh krajevnih uradov Upravne enote Sežana. In to je tudi vizija, boljša dostopnost. Zakaj? Saj smo jo dolžni zagotoviti, ker od državljanov in od gospodarstva pričakujemo določene obveze, smo država, mi smo tisti, ki smo dolžni torej zagotoviti še boljšo dostopnost, kot je že. Kot je že bilo povedano večkrat v preteklem tednu, dveh, v javnosti tudi, se s temo ukvarja, lahko rečem, cvetober slovenskih strokovnjakov s področja uprave, ki jih je ministrica združila v strokovni svet za trajnostni razvoj javne uprave. S strokovnim oziroma strokovnim svetom smo šli namenoma zelo široko, več deležniško. Notri smo povabili različne družbene podsisteme, od gospodarstva, akademije, univerz, fakultete, do nenazadnje nevladnikov, strokovnjakov z ministrstev in tudi lokalne skupnosti. Konkretneje, vsa tri slovenska občinska združenja. Ravno strokovnjaki in moram reči, strokovni konsenz tu je kar trden in ima nenazadnje že kar dolgo brado. Dejstvo je, da so upravne enote kot takšne, kot »sui generis« organ, bile v 90. postavljene kot začasna rešitev, začasna rešitev, ki traja že skoraj 30 let. Dejstvo je tudi to, da je poslovni model ne le netrajnosten, pravzaprav podatki kažejo, da je nevzdržen. Nevzdržen je predvsem iz tega, da prihajamo v tako zvane škarje. Vedno več je opravil. Več ali manj z vsakim novim zakonom se upravnim enotam nalagajo nova opravila, kar je jasno in razumljivo, upravne enote so vendar država na terenu. Hkrati beležimo različne kadrovske stiske, pa ne le na upravnih enotah. Kadrovske stiske beležimo nenazadnje v celi državi. Znano je, da smo starajoča se populacija in kot podatek, na upravnih enotah je povprečna starost zaposlenih 48 let in pol. Kot zanimivost, ena izmed 58., pa vendar, Upravna enota Tržič je povprečna starost zaposlenih 53 let. Lahko si mislimo, kako z vedno manj in vedno starejšimi kadri, ker nenazadnje tudi na trgu, tudi zaradi plač, s katerimi se naša ministrica zelo aktivno ukvarja, smo postali na nek način nekonkurenčen delodajalec in ta poslovni model preprosto, še enkrat ponavljam, ni vzdržen. Seveda, lahko ostane kot je in še enkrat ponavljam, ministrstvo v nobeni točki nikoli ni imelo namena zapirati ničesar, nasprotno, dostopnost želimo povečati, na različne načine.

Zdaj, večkrat je bilo že izpostavljeno vprašanje, kakšni so pa načrti? Ponavljam, o tem, o konkretnih zadevah je preuranjeno govoriti, namreč, dajmo stroki pustiti mir, da opravi svoje, nato bo šele čas za demokratično in politično debato.

Tako da, da sklenem, bile so, morda samo še to povem, no, bile so tudi nekateri strahovi, izraženi, strahovi predvsem od ljudi s terena, od tako zvanih drugorazrednih državljanov. Sam lahko rečem, da to je nekaj, česar nikakor ne bomo dopustili in vsi naši nameni in aktivnosti gredo temu, da bo država ena, en zakon in bo enoten standard po celi državi.

Toliko za začetek, hvala.

Hvala lepa.

Zdaj bodo dobili besedo vabljeni na današnjo sejo.

Samo obvestilo, preden dam besedo, da vas prosim, če lahko 5 minut strnete, ampak ne bom prav zelo ustavljala, ampak tam nekje, danes nas ni tako veliko.

Tako da, najprej dajem besedo županu, gospodu Ivanu Žagarju, županu občine Slovenska Bistrica.

Ja, hvala za besedo, gospa predsednica.

Lep pozdrav želim tudi sam vsem prisotnim!

Zdaj, kar zadeva to tematiko in ko je bila javnost seznanjena s to reorganizacijo, čeprav slišimo, da je ne bo, vsaj ne na tak način, moram reči, da je pri nas to obravnava…, to problematiko obravnaval tudi občinski svet in je sprejel soglasno stališče, pri čemer so zastopane prav vse stranke iz tu, iz državnega nivoja pri nas, da pač odločno nasprotuje načinu reorganizacije, ki bi pomenila ukinjanje dostopnosti do storitev, ki bi nenazadnje pomenila tudi odvzem samostojnosti upravnim enotam.

Zdaj, te odločitve, odločitve, veste, verjetno bazirajo tudi na podlagi izkušenj, ki smo jih že mi imeli ali pa jih imamo na podlagi nekaterih preteklih reorganizacij, ki so se zgodile na drugih področjih, recimo centrov za socialno delo, pa tam še mogoče ni tako hudo, pa tudi tam ni stvar čisto v redu, da pa ne govorimo o izkušnji z reorganizacijo na področju davčnih postopkov, ne. Posledica reorganizacije davčnih postopkov je bila v prvi fazi ukinjanja davčnih izpostav, torej smo izgubili davčno izpostavo, ampak ostala nam je še pisarna, v kateri so se sprejemale pač vloge, ampak covid je ukinil tudi to pisarno, tako da danes ljudje, ki pridejo z vrh Pohorja, morajo priti naprej v Slovensko Bistrico, potem pa še iti v Maribor na davčno izpostavo in kar se tiče storitev na tem področju, če je prej ta storitev bila opravljena recimo v 30 minutah na tej davčni izpostavi pri nas v Slovenski Bistrici, danes to traja 30 dni, če je v tridesetih dneh zadeva dejansko rešena. Ves čas se tudi ukvarjamo s poskusi ukinjanja oziroma premikanja ali pa reorganizacije Geodetske uprave in seveda pri tem nas sledijo in so tudi sledile občinski svet, prvič, te potencialne težave iz vidika nižanja kvalitete storitev in dostopnosti do storitev, to kar sem že omenil iz izkušenj, gre tudi za manko osebnega stika.

Zdaj, mi sicer vsi poslušamo o digitalizaciji, ko jo bomo seveda imeli po celi Sloveniji, pa še jaz takrat nisem prepričan, da lahko digitalizacija, veste, nadomesti osebni stik. Jaz osebno mislim, da ga ne more in me bo danes tudi težko kdorkoli prepričal, da je na katerem področju digitalizacija to tudi opravlja. Ampak, pustimo se pač presenetiti, vendar jaz vseeno še mislim, da je osebni stik nujen. Zdaj, ne gre tu za neke zelo tehnične postopke, velikokrat gre za zaplete pri zadevah(?) in je potem seveda ta oseben stik nujen in ta se je sigurno, torej takšna / nerazumljivo/ pa takšna reorganizacija bi sigurno pomenila manko tega dela, kajne. Zdaj, posebej je še pri nas to bodlo v oči, ne, zato, ker smo mi kak mesec nazaj skupaj z državnim sekretarjem slovesno odprli upravno enoto, ki jo je občina uredila tako, da smo mi pomagali, da se kvaliteta storitev dvigne. Skratka, upravna enota danes deluje v popolnoma novih prostorih. Tako da, jaz res upam, da do tega na tak način ne bo, ne bo prišlo.

Zdaj naslednja stvar je sigurno povezana po naši oceni s centralizacijo pač delovanja naše države. Najmanj, kar to pomeni, kajne, pomeni izgubo določenih delovnih mest v našem okolju in to delovnih mest, ki jih pravzaprav nujno potrebuje - ne govorim o delovnih mestih, ki zahtevajo neko višjo izobrazbeni nivo - in to je tako ali tako že generalen problem tudi z vidika seveda regionalnega razvoja. Jaz moram reči, da sem bil presenečen, ko sem slišal, da gre torej razmišljanja v tej smeri. Jaz bi prej pričakoval, da če bo prišlo do reorganizacije, pa jaz se lahko strinjam, da je na tem področju potrebno marsikaj postoriti, tu sploh ni težave, ampak da gre seveda reorganizacija v obratni smeri in da bi bilo smiselno razmisliti tudi o tem, da se pač določene naloge, ki se izvajajo danes na upravni enoti prenesejo izvajanje tudi na občine. Recimo primer tega so izdaje gradbenih dovoljenj. Pogledamo sorodnost teh postopkov preko meja, recimo v Avstriji ali pa na Hrvaškem, tam občine izdajajo ta dovoljenja in jaz sem prepričan, da bi številni postopki hitreje tekli.

Kar pa sicer zadeva reorganizacijo. Jaz mislim, da bi bilo nujno vzporedno, če se že o tem pogovarjamo, če govorimo o reorganizaciji. Zdaj, če govorimo seveda o nekih nujnih gasilskih ukrepih, ki so potrebni na nekih področjih, kjer pač je se nakopičilo nekih postopkov, potem pač je smiselno tam verjetno predlagati tudi nujne postopke načina reševanja. Ampak, če pa govorimo res o neki reorganizaciji, ki bo vodila k temu, kar je gospod državni sekretar povedal - jaz se lahko s tem sicer seveda strinjam, govorimo o kvaliteti -, potem bi bilo nujno pregledati vse postopke, ki se na upravnih enotah izvajajo. Jih temeljito prevetriti in tudi temeljito preveriti v smislu debirokratizacije. Mi lahko ugotavljamo, da so številni postopki okosteneli, trajajo zelo dolgo in bi verjetno bilo treba marsikaj zelo poenostaviti in potem bomo imeli kar lahko velike prihranke na tem področju. Ponavljam, da si je mogoče treba izgledati, pa jaz nisem noben zagovornik ali pa fen, bom tako rekel, sosednjih držav, ampak pač primere ali pa načine reševanja v sosednjih državah.

Zdaj moram še to reči, to problematiko je obravnavala tudi Skupnost občin Slovenije, pa tudi Združenje občin Slovenije. Jaz ne govorim o njihovem imenu, nimam tega pooblastila, ampak približno so bila stališča takšna, kot sem zdajle povedal, saj so jih verjetno že tudi izrazili pri srečanjih s predstavniki ministrstev, govorim pač v osebnem imenu. Bi mogoče zaključil na način, da seveda reorganizacija se lahko pogovarjamo, da je nujno potrebna, ampak seveda na način, da bo okrepila lokalni nivo, da se bodo storitve približale ljudem. Veste, jaz res predlagam, da se tu dejansko nasloni na občine. Seveda mi nismo tisti, ki smo na nek način sestavni del direktno države, smo pa vsekakor sestavni del države, ampak če kdo pozna probleme na lokalnem nivoju - sem pa prepričan, da jih dejansko poznajo občine, zato ker se mi dnevno srečujemo z vsemi temi težavami - in če so težave na upravni enoti, če so tam vrste, kaj jaz ne vem, kaj mislite, komu pride, kdo naj to reši? Občina. Občina mora to rešiti, ni nikogar drugega. Jaz pač na nekak način apeliram, da se razmišljanja peljejo na tak način in v tej smeri, to je tudi v smislu tudi tega, da je Slovenija podpisala torej listino o lokalni samoupravi, ki govori o avtonomiji občin in da se tudi v tem vidiku v resnici implementira načelo subsidiarnosti in več nivojskega upravljanja, predvsem pa sub subsidiarnosti, torej selitve reševanja problemov bližje končnemu porabniku.

Hvala lepa.

Hvala. Naslednji ima besedo župan Mestne občine Velenje, gospod Peter Dermol.

Hvala lepa. Hvala lepa tudi za povabilo.

Zdaj sicer bom uvodoma govoril v imenu Mestne občine Velenje, mogoče kakšno besedo tudi v imenu skupnih občin Slovenije - danes dopoldan smo imeli srečanje, zdaj poskušal bom, da ne bom se veliko podvajal s kolegom Žagarjem. Jaz najprej, kar bi seveda želel, bom rekel, izpostaviti, pa kar je pravzaprav tudi pri vsakem posegu v neke institucije znotraj lokalnih skupnosti pravzaprav bojazen, je to, da pač reorganizacijo ne smemo enačiti s centralizacijo. Ker, če si bomo priznali, da to ni centralizacija, da je pravzaprav to nek drug namen, potem bo celoten postopek veliko lažje speljati. Če bomo pa na koncu ugotovili, da gre zgolj za neke vrste centralizacijo, bo pa verjetno kar veliko, veliko več preprek kot sicer. Jaz mislim, da smo tudi danes na Skupnosti občin Slovenije, ko smo razpravljali o teh stvareh, bili pravzaprav si enotni, da na nek način se zavedamo, da po več desetletjih ali pa treh desetletjih je potrebno seveda tudi poseči v reorganizacijo upravnih enot in je pri tem seveda tudi zavedanje, da je to pravzaprav v domeni in pristojnosti resornega ministrstva. Tukaj pravzaprav ne gre izgubljati besed in vsekakor je to legitimno, več kot legitimno. Po drugi strani morate pa razumeti lokalne skupnosti, kot je tudi kolega Žagar povedal, da vedno na koncu, ko pravzaprav se neka zadeva ne izide tako, kot bi v nekem lokalnem okolju se morala, pa tudi če na to lokalne skupnosti nismo imele vpliva, na koncu smo vedno župani tisti, ki se moramo, ki seveda moramo javno ali braniti ali pa po drugi strani seveda tudi hvaliti neko odločitev, ki je bila sprejeta na ravni države. Zato je tudi zelo legitimno seveda, da kot lokalne skupnosti, kot tudi združenja posamezna pričakujemo, da smo v ta proces reorganizacije aktivno vključeni s ciljem seveda, da poskušamo res najti en dober primer, na kakšen način pravzaprav reorganizirati ta del javne uprave, ki je zelo, bom rekel, močno vpet tudi v lokalne skupnosti. Pri tem res ne gre zapostavljati mogoče dejstva, da bi bilo zelo, zelo smotrno poiskati sinergije tudi in tukaj lahko lokalne skupnosti in župani seveda ponudimo svoje resurse, svoj čas, energijo, vse, kar je bilo potrebno za to, da se poiščejo sinergije med upravnimi enotami in pa na drugi strani lokalnimi skupnostmi. Vsi imamo, kot smo ugotavljali vložišča, na eni. Po drugi strani, bom rekel, nek dogodek, ki ga izvede na primer Mestna občina Velenje, potem čakamo na dovoljenje na upravni enoti, kjer bi pravzaprav v isti hiši lahko v sosednji pisarni že celotno zadevo tudi zaključili. Gradbena dovoljenja vemo, da pač so na nek način povzeta po prostorskem aktu, ki ga sprejme lokalna skupnost, torej, občina, potem pač gre spet v neko drugo institucijo in se tam premleva. Vse to bi se lahko v parih, bom rekel, v zelo kratkem času, v dveh, treh pisarnah pravzaprav hitro reševalo. To so nekatere sinergije, ki verjamem, da bi lahko prinesle tudi neke pozitivne učinke na področju reorganizacije in sledenja verjetno tem ciljem, ki jih ima tudi resorno ministrstvo in zaradi tega seveda pač si enostavno želimo, da bi bili tukaj zraven tudi vključeni. Mogoče ne gre spregledati tudi dejstva - zdaj v zadnjih letih smo zelo, zelo veliko govorili o regionalizaciji, pa o pokrajinah in tako naprej - seveda, ko je pač ta številka 12 upravnih enot prišla v javnost je na nek način upravičeno, tudi marsikateri župan se vpraša kaj to pomeni pravzaprav za prihodnost razvoja neke lokalne skupnosti, nekega območja in tukaj vsaj po mojem mnenju bi bilo zelo dobro, da pač enostavno tudi ustanovitev pokrajin na nek način oziroma da te reorganizacije sledijo potencialnim pokrajinam, ki bi se lahko v nekem doglednem času tudi zgodile, da ne bi prišli v situacijo, da bomo danes pravzaprav reorganizirali, reorganizirali ta del javne uprave, potem bomo pa čez tri leta prišli ali pa štiri leta prišli do nekih pokrajin, ki bomo pa videli, da niso kompatibilne s to reorganizacijo in bomo ponovno reorganizirali celoten sistem. Zato je pač smiselno tukaj seveda o tem razpravljati. S tega mesta pa še enkrat seveda tudi jaz osebno podpiram reorganizacijo upravnih enot, če seveda ministrstvo trdi, da je to smiselno in potrebno in da pa ne gremo po konceptu, kot smo že navajeni bili v preteklosti, kot je bil primer Fursa in podobnih stvari, ko so pravzaprav se izvedle nekatere organizacije, ki so pa po drugi strani tudi mogoče zmanjšale dostopnost ali pa ne pohitrile določene postopke ali pa so se ti postopki seveda, zaradi te reorganizacije še zavlačevali. Zato je zelo pomembno, da tisti, ki smo v lokalni skupnosti, ki na nek način ščitimo tudi lokalne storitve, lokalno prebivalstvo, da enostavno koncept, ki bo v prihodnje, da res omogoča čim hitrejši dostop do javnih storitev, da res imajo na koncu ljudje nekaj od tega, ne pa, bom rekel, neke vrste politik ali kdorkoli drug, zato ker si delamo za državljanke in državljane in vsi delamo za občanke in občane, ki so pravzaprav isti ljudje.

Hvala lepa.

Hvala lepa. naslednjemu dajem besedo podžupanu Občine Škofja Loka, gospodu Robertu Strahu.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj.

Ker je bilo že uvodoma povedano, ne bi ponavljal, bi pa izpostavil, da 58 upravnih enot zagotavlja nek soliden standard, ki smo ga uporabniki navajeni in ga cenimo. Vsakršno poseganje v optimizacijo, racionalizacijo na način zmanjševanja teh enot menim, da bi zadevo oddaljili od uporabnika in zmanjšali kvaliteto storitev. Tako da, v tej smeri razmišljati je po mojem mnenju ne bo obrodilo sadove in se je potrebno fokusirati predvsem na boljšo storitev za končnega uporabnika in pa konec koncev tudi, da štartamo iz enake krajevne dostopnosti vseh upravnih enot. Naj povem tudi iz konkretne izkušnje Upravne enote Škofja Loka, kar precej je bilo tudi na tega vprašanj uporabnikov daljše vrste pred upravnimi enotami, predvsem v primeru Upravne enote Škofja Loka, je kazala predvsem na problematiko razbremenjevanja ostalih sosednjih upravnih enot kot je kranjska in pa ljubljanska pri reševanju, bi rekel, čisto tako splošnih upravnih postopkov, celo več. V tej obilici težav pa potreb uporabnikov se je iz tako imenovanih matičnih upravnih enot napotovalo uporabnika na sosednjo Upravno enoto Škofja Loka, kjer naj bi postopki hitreje stekli in bi tudi hitreje realiziran. Tako da, kar se tiče enakopravne ali pa ko kvalitetne storitve tudi do uporabnika je potrebno v tem delu še precej izboljšati. Definitivno pa določene upravne enote, kot je tudi Upravna enota Škofja Loka pokriva zraven še dve kar daljši dolini, tako da krajevna urada, ki sta v Železnikih, Gorenji vasi, Poljane in pa in pa Železniki, Žiri, enostavno prvič glede časovnega delovnega časa in pa dosegljivosti izvajata najnujnejšo podporo, medtem ko ključne storitve, konkretno tudi gradbena dovoljenja, se urejajo v Škofji Loki. Zdaj ta teritorialna dislociranost v primeru, ne vem, Kranja, bi za enega prebivalca Žirov, si lahko predstavljamo, pomeni kar pomembno oviro pri premagovanju, pri premagovanju tovrstnih izzivov. Dejstvo pa je, da se uporabniki kot taki nismo oziroma nekaj nas je vešče elektronskih komunikacij, ne pa vsi. Predvsem pri starejši populaciji uporabnikov sama digitalizacija pa to bo mogla še kar precej korakov narediti v smislu dostopnosti ali pa prilagoditvi k uporabnikov, tako da v tem primeru dislociranost tudi igra pomembno vlogo.

Vidim tudi, da stvari grejo v dodatno razpravo, kar pozdravljam, zadevo bo obravnaval tudi naš občinski svet Občine Škofja Loka in se nadejam res, da bomo sledili temu, da zagotovimo vsaj enako krajevno dostopnost upravnih enot, kot obstaja sedaj in pa tudi, da bomo stremeli pri nadaljnjih kakšnih korakih predvsem v smeri boljše storitve za končnega uporabnika.

Hvala lepa.