Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Začenjam 3. sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino.

Obveščam vas, da se seje ni mogel udeležiti Tomaž Lisec in ga nadomešča Andrej Hoivik ter Franc Kepa, ki ga nadomešča Suzana Lep Šimenko. Imamo še eno, Ivo Dimic pa nadomešča mag. Janez Žakelj.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:

1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani.

2. Predlog zakona o spremembi Zakona o osnovni šoli.

3. Razno.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga sprejeli s sklicem.

Odboru uvodoma predlagam, da združimo obravnavo 1. in 2. točke dnevnega reda zaradi neločljive vsebinske povezanosti obeh predlogov zakonov, ki sta uvrščena na dnevni red današnje seje. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? (Ne.) Ugotavljam, da nihče.

Torej prehajamo na obravnavo 1. IN 2. TOČKE DNEVNEGA REDA.

V zvezi s 1. točko je na spletnih straneh Državnega zbora objavljeno naslednje gradivo: predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, pripombe Združenja mestnih občin Slovenije, pripombe Skupnosti občin Slovenije, mnenja Občine Domžale, pripombi Združenja občin Slovenije, pobuda Srednje frizerske šole Ljubljana ter mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino.

V zvezi z 2. točko pa je na spletnih straneh Državnega zbora objavljeno naslednje gradivo: predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Združenja mestnih občin Slovenije in mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino.

V torek, 28. marca, smo prejeli tudi predlog za sklic javne predstavitve mnenj o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani in Predlogu zakona o spremembi Zakona o osnovni šoli poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Včeraj pa še gradivo in predloge amandmajev za obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani in Predloga zakona o spremembi Zakona o osnovni šoli Inštituta 8. marec.

Vabljeni na sejo so razvidni iz sklica. Rok za vlaganje amandmajev k predlogoma zakonov je je bil do petka, 24. marca, amandmaje sta k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani vložili Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke in Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati.

Najprej prehajamo na obravnavo predloga Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica za sklic javne predstavitve mnenj. Namen javne predstavitve mnenj je opraviti širšo razpravo, pridobiti mnenja in stališča strokovne in širše javnosti o izvedbenih in drugih vprašanjih ter možnostih implementacije brezplačne šolske prehrane oziroma kosil na način, ki bo pripravljen na podlagi socialne pravičnosti, finančne vzdržnosti ter ustrezne posodobitve tehničnih in kadrovskih kapacitet šolskih kuhinj in jedilnic. Javna predstavitev mnenj naj bi podala odgovore predvsem na vprašanja, ki so navedena v dopisu predlagatelja in sicer o zagotavljanju in financiranju obrokov v osnovnih šolah ter možnosti, da bi se razširilo število otrok, ki bi bili upravičeni do brezplačnega kosila, utemeljitvi financiranja kosila tudi tistim otrokom, ki izhajajo iz finančno dovolj stabilnih družin. Problemu velikih količin zavržene hrane, finančnih posledicah za investicije, širitev kuhinj in jedilnic ter o tem, kdo naj zagotovi sredstva in v kakšnem časovnem obdobju bo mogoče zagotoviti ustrezne kapacitete. Zagotavljanju dodatnega kuharskega osebja, možnosti priprave dietnih kosil za učence, ki to potrebujejo, možnosti zagotavljanja šolske prehrane s prenosom priprave hrane na zunanje izvajalce ter v ustreznem prehodnem obdobju, ki bi vsem deležnikom, zlasti pa šolam, zagotovilo dovolj časa za pripravo in izvedbo ukrepa brezplačnih šolskih kosil.

Članice in člane odbora bom vabila, da podajo tudi morebitne dodatne predloge za vprašanja. Če bo sklep o opravi javne predstavitve mnenj sprejet, predlagam da javno predstavitev mnenj izvedemo v mesecu maju in sicer v torek, 9. maja ob 14. uri. Odločali bomo torej o predlogu sklepa, da Odbor za izobraževanje, znanost in mladino na podlagi 46. člena Poslovnika Državnega zbora opravi javno predstavitev mnenj o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani in Predlogu zakona o spremembi Zakona o osnovni šoli.

Želi besedo predstavnik predlagateljev javne predstavitve mnenj? (Da.)

Ja, kolega Lenart Žavbi, izvoli.

Najlepša hvala spoštovana predsednica.

Spoštovani kolegice poslanke, poslanci, spoštovani predstavnici predlagateljev zakona, spoštovani minister, vsi ostali prisotni!

V poslanskih skupinah koalicije menimo, da zakonska predloga nudita dovolj dobro izhodišče za začetek dialoga z vsemi deležniki, zato smo v prvi obravnavi podprli oba zakonska predloga, na tak način smo omogočili, da se zakonodajni postopek začne. Hkrati pa bomo v nadaljevanju postopka izkoristili vse poslovniške možnosti, da dosežemo najširši možen konsenz in rešitev v prid vsem udeleženim. Ena od omenjenih možnosti je tudi javna predstavitev mnenj, ki smo se jo poslužili v skladu s 46. členom Poslovnika Državnega zbora, kjer piše, da lahko delovno telo za pridobivanje informacij opravi javne predstavitve mnenj, na katere povabi strokovnjake in druge osebe, ki bi lahko dale koristne informacije.

Zdaj, to je kar se tega formalnega tiče. Hvala predsednici, da ste tudi že prebrali vsa vprašanja, ki smo jih zaenkrat v poslanskih skupinah koalicije identificirali kot tista, ki terjajo odgovor v fazi iskanja skupnih konsenzov. Pozivam tudi vse, tudi obe opozicijski stranki, da ako bi želeli koga dodati na predlog vabljenih za javno predstavitev mnenj, da se tega poslužite. Kot je tudi že povedala predsednica, tak isto v resnici velja za vse, ki sedimo trenutno za to mizo, če so kakršnekoli ideje kako bi lahko še dodatno razširili deležnike, ki bi pomagali pri iskanju skupnega konsenza, vljudno vabljeni, da storite to. Jaz tukaj več ne bi dolgovezil. Če so kakšna vprašanja, sem pa na voljo.

Hvala lepa.

Zdaj pa dajem še besedo ministru za vzgojo in izobraževanje, dr. Darju Felda.

Izvolite.

Hvala lepa.

Tudi, ko sem jaz že prejšnjič ugotavljal, vemo da pravzaprav nihče ni proti temu, da bi uredili seveda ustrezno prehrano v šolah, problem kot smo večkrat opozarjali, je dejansko na strani šol. Torej, če mi izdamo zdaj nek zakon, ki bi moral veljati, pa da potem postavimo v zagato šole, ki nimajo niti kadrovskih niti prostorskih rešenih zadev trenutno, potem jaz mislim, da to ne bi bilo najboljši znak, da ga damo nekako na ven, zato pozdravljam to, da bi dejansko pridobili še mnenja in v najboljši možni meri seveda sledili temu, da bi prišli do nekega pametnega zaključka, ki bi bil v prid vsem pravzaprav. Najbolj pa seveda otrokom in tistim družinam, ki imajo največje težave pri tem, tisto je najbolj naša skrb. Skratka, tisti, ki res nimajo pogojev, da bi sami plačevali, da bi tisti res morali.

Zdaj drugo pa je seveda tisti, ki lahko si to privoščijo, kot nekateri pravijo, so sami izjavili že kako, sprašujemo tudi po šolah, da nekateri v bistvu ne vidijo razlogov, zakaj bi morali imeti zastonj. Treba pa je tudi, seveda kot je bilo rečeno, zaradi velike količine zavržene hrane tudi postaviti nek pameten način rešitve tega problema. Torej, lahko je seveda tu vse, bi rekli, brezplačno, ampak vendarle mora biti nekako, da kot da če že je brezplačno, da se potem to ne zavrže, ker to bi bilo po mojem še največja katastrofa, da bi mi pripravili za vse učence. Prvo je, kar pomislim jaz, da bi bilo treba na nek način bolj rigorozno gledati prijave, to je prijave, in tisti ki je prijavljen, tisti dobi. Če pa kdo je v šoli, pa ne želi, seveda potem naj se ne prijavi zato, da ne bi res ostajala ta hrana taka, da bi potem morali jo zavračati, nekako to. Samo to.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa dajem še besedo predstavnici predlagatelja, in sicer gospe Kristini Krajnc.

Izvolite.

Lep pozdrav. Hvala za besedo.

Moje ime je Kristina Krajnc in bom govorila v imenu Inštituta 8. marec.

To priložnost bom izkoristila najprej za ponovitev tega, kaj so glavni koncepti teh predlogov zakona, čeprav verjamem, da ste vsi z obema predlogoma dobro seznanjeni, nato pa naslovila nekaj dilem, ki so se do zdaj izpostavile, kar se tiče izvedbenega dela naših predlogov. Prav tako pa bom na kratko predstavila naše predloge amandmajev, ki sledijo mnenju Zakonodajno-pravne službe.

Se pravi, koncept v celoti brezplačne osnovne šole, ki ga zagovarjamo v Inštitutu 8. marec, sledi ciljem razumevanja osnovne šole kot prostora v katerem so vsi otroci enaki in šole kot družbene institucije, katere cilj je zagotavljanje enakih možnosti vsem otrokom, ne glede na socialni položaj njihove družine. Zato smo v lanskem letu tudi v luči draginje in dejstva, da starši čedalje težje plačujejo stroške povezane s šolo, začeli z iskanjem sistemskih rešitev, ki bi zmanjševali obseg stroškov, povezanih z osnovno šolo, ki jih imajo družine.

Lansko jesen smo v zakonodajni postopek s podporo več kot 5 tisoč volivk in volivcev vložili Predlog Zakona o osnovni šoli in Predlog Zakona o šolski prehrani, ki kot rečeno, uvajata brezplačno kosilo kot pravico vseh osnovnošolcev in osnovnošolk.

Torej, prvi poudarek je, da se predlog ne nanaša tudi na pravico srednješolcev in srednješolk, temveč se omejuje na osnovnošolce. Brezplačni topli obrok v šoli je tisti osnovni predpogoj za zdravje in uspeh učencev v šoli in največji posamični strošek povezan s šolanjem za družine in zato so ravno brezplačna kosila tisti najbolj smiselni korak k znižanju stroškov pri družinah in k resnični brezplačni, vključujoči in enaki osnovni šoli, k šoli, ki bo vsem zagotavljala enake možnosti v življenju.

V zadnjih letih so se zaradi inflacije in blaginje socialne stiske mnogih poglobile, posledice je mogoče zaznati tudi na področju zmožnosti plačevanja stroškov povezanih s šolsko prehrano. Situacijo dodatno zaostruje trenutni sistem subvencioniranja, v katerem subvencije ne pripadajo niti vsem otrokom, ki živijo pod pragom tveganja revščine. Za primer lahko vzamemo na primer štiričlansko družino, kjer oba starša prejemata minimalno plačo in koristita olajšavo za vzdrževanje družinskega člana, njuna šoloobvezna otroka skladno s trenutno ureditvijo nista zajeta v cenzus za brezplačna kosila. Zaradi spremembe zakonodaje v letu 2017, je vsako leto do 100 % subvencioniranega kosila upravičenih manj otrok, odstotek upravičenih otrok se je od leta 2018 znižal iz 26,6 % na 21,5 %. To pomeni, da je v zadnjih štirih letih pravico do brezplačnega kosila izgubilo okrog 10 tisoč otrok, ki izhajajo iz družin pod pragom tveganja revščine oziroma malenkost nad pragom tveganja revščine. Na stiske povezane s šolsko prehrano, povezano s tveganjem revščine, konstantno opozarjajo tudi humanitarne organizacije. Torej trenutna ureditev je nepravična tudi zato, ker je v njej lahko en cent razlike v dohodku, pomeni razliko med polnim plačilom 100 % subvencije in nikakršno subvencijo, čeprav je materialni položaj družine tik nad pragom in tik pod pragom tveganja revščine identičen. Ureditev prav tako ne upošteva različnih situacij in različnih življenjskih stroškov družin, na primer, razlike med družinami, ki imajo isti dohodek, ampak ena recimo živi v lastniškem stanovanju, druga živi v najemnem stanovanju, kjer plačujejo visoko najemnino.

Ne glede na to, kje in kako bomo postavili ta prag za subvencijo, bodo ustvarjene take nepravičnosti in to je eden izmed glavnih razlogov, zakaj si želimo brezplačna kosila za prav vse osnovnošolce in osnovnošolke. Ena izmed prednosti našega predloga v kontekstu boja proti povišanim stroškom, proti draginji je tudi dejstvo, da takšen ukrep najdemo v programih in stališčih praktično vseh političnih strank, ki trenutno sedijo v parlamentu, zato nas veseli, da je ob vložitvi predloga pristojni minister v imenu Vlade podprl namen zakona. Prav tako nas veseli, da sta zakona brez glasu proti prestala prvo obravnavo v Državnem zboru. To kaže na široko podporo, prav tako so predlog podprle različne humanitarne organizacije, od Zveze prijateljev mladine Slovenije, Slovenske filantropije, do društev, ki se ukvarjajo z ustrezno zdravo prehrano, na primer društvo Alergiki, do Konfederacije sindikatov javnega sektorja in Zveze svobodnih sindikatov.

Nadaljnji izvedbeni predlog, ki ga lahko najdemo v Predlogu Zakona o šolski prehrani je zahteva, da se osnovnošolska kosila zagotavljajo v okviru javne službe in ne več kot tržna dejavnost, kar je dolgoletna želja občin, dolgoletna želja ravnateljev in pa tudi predmet poziva Računskega sodišča. Namen šolske prehrane ne sme biti ustvarjanje dobička, ampak zadovoljevanje javne potrebe. V praksi ta tržni koncept zagotavljanja šolske prehrane pomeni, da jih lahko pripravljajo zunanji izvajalci iz cene kosila, ki ga plačajo starši, pa se financirajo tako stroški sestavin, obrokov, vode, materialnih stroškov, pa tudi cene dela, torej plače kuharjev in organizatorjev šolske prehrane. To sili v zniževanje stroškov tam kjer je to mogoče in kjer so plače fiksne, to pomeni, da se špara na kvaliteti prehrane, na sestavinah, na količini. Ko zmanjka denarja za plače, se prihrani tam kjer se lahko, torej pri šolskih kosilih. In še dodatno, nekatere občine, na primer občina Maribor, Celje, Ajdovščina, poskušajo tak sistem korigirati na način, da financirajo plače delavcev v šolskih kuhinjah, torej s strani občine, s tem pa se znižuje cene kosila za učence, kar predstavlja dodaten strošek za občine in s tem našim predlogom bi občine tega stroška tudi razbremenili, ker bi to sedaj bilo na plečih države. Če bi šolska prehrana bila zagotovljena v okviru javne službe, osnovne šole, na primer, ne bi občutile finančnih posledic korone, ko so se učenci šolali od doma in so šole beležile izgube. Prav tako pa se nam zdi absolutno prav, da za plače kuharjev in kuharic poskrbimo s sredstvi iz proračuna in ne s prodaje kosil kot je sedaj, ko je urejeno v okviru tržne dejavnosti.

Ena dodatna stvar je tudi, da s predlogom prepovedujemo tako imenovani outsourcing, torej prenos nabave, priprave in razdeljevanja hrane za zagotavljanje šolskih kosil v osnovni šoli na zasebna podjetja. To je pomembno tako z vidika kvalitete hrane kot tudi zagotavljanja enakosti med učenci različnih šol in enakosti med učenci na različnih delih Slovenije. Na kvaliteto hrane namreč vpliva dejstvo, da je trenutno zagotavljanje kosil tržna dejavnost šole, kot rečeno, in da kosila šole niso dolžna zagotavljati, prepoved outsourcinga pa ima tudi pozitivni učinek na delavce v kuhinji.

Naj spomnimo, da je ena od koalicijskih zavez tudi odprava prekarnosti v javnem sektorju. Bilo je rečeno, da kjer obstaja redna potreba po delu, naj bodo zagotovljena redna delovna mesta in to se več kot očitno nanaša tudi na zagotavljanje šolskih kosil. Prav tako zaradi dejstva, da gre za tržno dejavnost, prihaja do razlik v ceni kosil med šolami, kot rečeno, cena kosila pa vpliva posledično tudi na kakovost hrane in vsi otroci očitno niso deležni enakega nivoja, kar je v osnovi zelo nepravično, ko govorimo o osnovni šoli katere cilj je tudi zagotavljanje enakosti. Poleg tega bi si lahko otrok, katerega starši si recimo v enem delu Slovenije ne morejo privoščiti kosila, to lahko privoščil v nekaterem drugem delu Slovenije.

Z zakonom, ki ga predlagamo, bi bile cene kosila enotne, ceno bi določil minister, kakovost kosila pa bi bila enaka za vse učence in učenke v Sloveniji.

Še ena stvar je, da smo v razpravah ob prvi obravnavi predlogov, so bili izraženi nekateri pomisleki glede praktične izvedbe in zagotavljanja brezplačnih kosil. Zavedamo se in glede tega smo bili že od začetka jasni, da bi bilo uvedbo predlaganih zakonskih sprememb ponekod, da so potrebne prilagoditve, da so potrebne dodatne kapacitete šolskih kuhinj in jedilnic, dodatnega osebja, kar zahteva določen čas in pa tudi finančna sredstva, in to je dejstvo, ki smo ga imeli v mislih že od samega začetka, že pri pisanju predlogov.

Kar se tiče časa. Predlagali smo prehodno obdobje in odlok od začetka uporabe zakona. Glede tega, kaj je primeren datum z začetkom uporabe zakona, smo seveda pripravljeni se glede tega dogovarjati in slediti strokovni oceni izvajalcev, občin, ministrstva. Temu je, vendar namenjen tudi zakonodajni postopek, da se najde najbolj primeren datum. Glede na dejstvo, da trenutna ureditev močno negativno vpliva na številne družine pod pragom revščine, pa pričakujemo prilagoditve za najranljivejše že z začetkom novega šolskega leta.

Še mogoče ena dodatna stvar, ki smo jo predlagali tudi z amandmaji. Je, da v prihodnjem obdobju od pričetka celovite uporabe zakona velja trenutno stanje in velja tudi, da se lahko sklenejo nove pogodbe z zunanjimi izvajalci, ki pa morajo prekiniti do začetka uporabe zakona, torej, da se lahko nemoteno zagotavlja tudi v tem vmesnem obdobju oskrba s šolsko prehrano.

Po prvi obravnavi smo tudi naslovili ravno v luči potrebe po takojšnji ureditvi in takojšnjem odzivu politike na draginjo, na to, da imamo otroke, ki živijo v gospodinjstvih pod pragom tveganja revščine, pa ne prejemajo subvencij. Smo z na predsednika Vlade dr. Roberta Goloba skupaj s številnimi humanitarnimi in nevladnimi organizacijami, na primer Zveza prijateljev mladine Slovenija, Zveza prijateljev mladine Moste Polje, Karitas, Petka za nasmeh naslovili dopis o pomoči tistim otrokom, ki živijo v družinah pod in okrog praga tveganja revščine. Podoben poziv sta na Vlado naslovila tudi Slovensko društvo pedagogov in Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije.

Kar se tiče drugega dela, torej financiranja brezplačnih kosil. Kot predlagamo, se to financira iz državnega proračuna. Naš predlog pa je, da se sredstva za izgradnjo novih kapacitet prav tako zagotovijo iz proračuna in se s tem ne prelagajo na proračune občin. Nenazadnje poudarjamo, da ko govorimo o šolski prehrani, govorimo tudi o nalogah in širših ciljih osnovne šole. Zagotavljanje prehrane v osnovni šoli ima tudi vzgojno oziroma formativno razsežnost, ne pozabimo, da danes govorimo na Odboru za izobraževanje in izkoristimo ta trenutek, da reflektiramo tudi kaj je pomen osnovne šole. Z zagotavljanjem brezplačnih kosil vsem šoloobveznim otrokom zmanjšujemo stigmo in neenakost med učenci in sledimo cilju vključujoče osnovne šole. Prepričani smo, da mora biti osnovna šola vzpostavljena kot varen prostor, v katerem se noben otrok ne počuti niti izključenega niti favoriziranega. Verjamemo, da to prepoznavajo tudi vse stranke, ki so zagotavljanje brezplačne šolske prehrane vključile v svoje politične programe in predstavljajo veliko več kot dve tretjini poslancev trenutnega sklica Državnega zbora.

Če se za konec osredotočim še na amandmaje. Z amandmaji, ki so dostopni tudi na portalu Državnega zbora, smo odpravili nekatere napake, na katere je opozorila Zakonodajno-pravna služba. S predlaganimi amandmaji smo se odločili, da glede financiranja ne odstopamo od krovnega zakona, Zakona o financiranju, torej ZOFI, zato smo se izrecno odločili, da se kosila za osnovnošolce financirajo iz državnega proračuna in opredeljeni so kot 100 % subvencija, še vedno pa ostajamo pri dejstvu, da gre za pravico osnovnošolcev. S predlaganimi amandmaji, kot rečeno, nismo naslovili kdaj naj se zakon prične uporabljati, zato ker kot rečeno, je to stvar dogovora, do katerega upam, da bomo prišli v teku tekom tega postopka.

Kar pa se tiče mnenja Zakonodajno-pravne službe glede širitve obvezne ponudbe šolske prehrane tudi na prehrano, prilagojeno verskim in drugim svetovno nazorskim prepričanjem. To načeloma podpiramo, zlasti z zasledovanjem ciljev osnovne šole kot prostora, kjer se spodbuja vključevanje in enakost. Je pa to nekaj, kar mora predvsem odgovoriti predstavniki političnih strank. Ob napovedi javne predstavitve mnenj s strani poslanskih skupin koalicije poudarjamo, da mora biti namen vseh nas iskati rešitve za probleme, ki smo jih izpostavili in ne, kot je v Sloveniji prepogosto iskanje razlogov, kako se nečesa ne da narediti, naš cilj mora biti pripeljati idejo o brezplačni šolski prehrani, brezplačnih šolskih kosilih, ki je že leta v političnih programih zelo različnih političnih strank, v realnost.

In še končno v Inštitutu 8. marec, glede na pozive in na pozitivne pogovore s poslanci poslanskih skupin tako koalicije kot opozicije pred današnjo sejo odbora pričakujemo, da bo zakonodajni postopek prinesel najboljše možne rešitve. Pričakujemo, da bo Vlada zagotovila potrebna sredstva za infrastrukturne investicije in da bodo družine in otroci prve pozitivne učinke občutili že v naslednjem šolskem letu.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam za lepo izčrpno predstavitev.

Zdaj pa imam še eno pooblastilo, in sicer poslanko Lucijo Tacer nadomešča kolegica Mojca Šetinc Pašek, dobrodošla.

Želi še kdo mogoče od članov odbora razpravljati o predlogu javne predstavitve mnenj? (Da.)

Kolegica Alenka Helbl, izvoli.

ALENKA HELBL (PS SDS): Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem gostom!

Zelo kratka bom pravzaprav pri tem, ker če se osredotočim torej na ta predlog javne predstavitve mnenj. Res je prehrana, torej brezplačna prehrana za šoloobvezne otroke je tema, ki nas povezuje, drži. Res je tudi, da je tudi v našem programu, torej, programu Slovenske demokratske stranke zapisana v bistvu ta zaveza, ampak mi sicer razširjamo to brezplačno prehrano tudi za dijake, tudi ti se šolajo, izobražujejo. Bi pa zdaj ob tem malo šla nazaj.

Mi se že več kot pol leta pogovarjamo o tej temi. Če se spomnite 30. septembra ob razpravi glede našega predloga je bilo povedano, je bilo povedano, da pač Vlada išče rešitve, da se mora pogovoriti z vsemi deležniki, da to pač ne moremo reševati ad hoc in tako naprej in od takrat je pol leta in mi smo zdaj prišli na javno predstavitev mnenj torej pol leta smo potrebovali, da smo prišli na javno predstavitev mnenj in na tej javni predstavitvi mnenj bomo govorili in poslušali podobne stvari, kot smo jih že slišali večkrat ob našem predlogu, o predlogu februarja, torej Zakona o Inštitutu 8. marec in ali veste, zdaj ta lepa retorika in govoriti kako je potrebno pristopiti k temu problemu in to rešiti in to narediti in storiti se seveda s tem enostavno z eno besedo podaljšuje. Če smo mi lahko takrat pred februarsko sejo Državnega zbora, kjer je bil ta predlog Inštituta 8. marec na dnevnem redu, dobili v nekaj dneh podatke z ministrstva o stanju kuhinj v osnovnih šolah jaz mislim, da že vse vemo, da nam je jasno kakšno je stanje. Da nam je jasno, da se moramo, da moramo predstaviti, torej, da moramo začeti pa delati, da morajo priti rešitve, da morajo biti konkretne izvedbe, kot smo zdaj tudi slišali. Jaz mislim, da je ta javna predstavitev mnenj, ki pač je čisto okej, ampak tam, jaz vam povem, bomo poslušali iste stvari kot jih poslušamo že kar nekaj časa in vsem nam je jasno kje so problemi že več kot pol leta, več kot pol leta, v bistvu smo mi že junija 2022 dali prvič predlog pa ga, potem izboljšali in vložili 31. avgusta 2022, potem je prišel ta zakon, konec koncev ga je podpisalo 5 tisoč volivcev. Zdaj se pa mi pogovarjamo o tem, kako bomo iskali odgovore na ključna vprašanja. Jaz mislim, da bi, če jih do zdaj nismo imeli, bi jih pa moralo ministrstvo, odgovorno za to, skupaj z vsemi drugimi resornimi ministri, ki bi se morali vključiti v to, torej, tudi Ministrstvo za delo glede subvencioniranja prehrane, subvencij kosil za torej otroke, ki so pač zdaj izločeni iz tega, kakorkoli že, torej morali bi najti rešitev, mi se bomo pa zdaj 9. maja začeli o tem pogovarjati oziroma nekdo se bo in bomo poslušali podobne zgodbe, podobna stališča in še vedno ne bomo prišli od razmišljanja, od lepe retorike k dejanjem. Nikakor ne verjamem, da bo kakorkoli rešljivo to vprašanje, torej, izvedljivo tudi v praksi z naslednjim šolskim letom. Tako, da ta javno predstavitev mnenj je čisto okej, ampak to samo podaljšuje oziroma tudi, če si pa sposodim besede Inštituta 8. marec, kjer govorite tudi o bojazni, da na koncu do dopolnitev ne bo prišlo in da bo rešitev trajala predolgo. In morda se boste morali med sabo dogovoriti, kako boste to rešili. Izvedbe so na dlani, mislim o tem, o tem, kako. Ko neko rešitev, ko nekaj obljubljamo, da bomo nekaj naredili, odgovorni ljudje že imajo zadaj tudi akcijski načrt kako bodo to naredili, papir pa vse prenese. In mi vsekakor se s to javno predstavitvijo mnenj, ne zato, da se o tem ne bi pogovarjali, zato, ker vse skupaj podaljšuje, ne strinjamo.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi tebi.

Zdaj ima besedo še Andrej Hoivik.

Izvoli.

Hvala lepa, predsednica za besedo.

Jaz bom takoj rekel, da ne bom podprl predlaganega sklepa, da se skliče ta javna obravnava 4. maja, mi bi pričakovali, 9. maja, se opravičujem, na dan Evrope, v redu, 9. maja, potem pa še slabše. Glejte, tako kot je kolegica Alenka dejala, zdaj bi pričakovali potem, da se o tej tematiki pogovarjamo in naslednji teden ali pa čez 14 dni, ne pa da to zdaj še za mesec in pol prestavljamo. Spisek je dolg, torej predlagateljev oziroma teh, ki bodo prisostvovali temu, tej javni predstavitvi, pa bom kratek, glejte, čas je, da začne ta Vlada delati. Jaz sem sam podprl na tej javni obravnavi oziroma na splošni obravnavi tega zakona, sem celo zdajle pogledal magnetogram in sem dejal, da sem vesel, da je Inštitut 8. marec, pozor ljudi k podpisom, da bomo vsaj preko tega provladnega inštituta dobili ta prepotreben zakon, ki ni šel prvič skozi, ko smo ga mi vložili že 1. junija, če se ne motim, lansko leto, potem ni šel skozi, ko smo ga vložili konec avgusta lanskega leta, zdaj bomo pa še imeli ne vem koliko razprav in na koncu bo Vlada rekla: »Ja, to ne moremo narediti.«

In kaj bo potem? Nič ne bo. Tako, da jaz bi res lepo prosil in tukaj pozivam tako poslance, tudi tiste, ki ste sopodpisali ta predlog zakona, lepo ste takrat piarovsko objavljali, meni se zdi, da bi bilo to avgusta ali septembra lansko leto, kako podpisujete ta zakon Inštituta 8. marec, sedaj, ko je pa treba imeti jajca, stisniti tipko za, ste pa proti. Tako, da jaz vas lepo prosim no, da enkrat zdaj za vselej to problematiko, ki je bila že reševana leta dva 2008, vsaj za dijake takrat pod prvo Janševo vlado, da se pač po 15-ih letih tega res lotimo in da podpremo dobre rešitve. seveda smo pa tudi mi v SDS se pripravili na današnjo sejo odbora, pripravili amandmaje, ki bi reševali v veliki meri te stiske, ki ste jih tudi našteli iz ministrstva in potem bi se lažje tudi pogovarjali o konkretnih časovnicah in tako naprej.

Tako, da jaz bom glasoval proti temu datumu, predvsem zato, ker se mi ne zdi logično, da bi zdaj še en mesec pa počakali na to javno predstavitev mnenj, to lahko opravimo drug teden in če bi bil rok, ne vem, 4. april, bi jaz to podprl, zdaj bomo pa en mesec v prostem teku, je pa čisto nesmisel.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi tebi.

Želi še kdo besedo? (Da.)

Robert Janev, izvoli.